Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K S’SO.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
št. 3.
V Ljubljani, dne 5. julija 1918.
Leto I.
Napori Italijanov.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 4. julija. (K. u.) Uradno.
Topniški boji so na mnogih odsekih jugozahodne fronte izredno živahni. Pri Asiagu in na Monte Sisemel so se izjalovili sunki, ki so jih izvedle angleške čete. Ob izlivu Piave trajajo še boji.	Šef gen. štaba.
*
* *
1244 m visoka gora Sisemol se dviga nekaj km vzhodno Asiaga.
Oklic Italijanskega kralja.
„Münchener Ztg.“ poroča iz Lugana: Itali-lijanski kralj je izdal na armado posebno visoko zvenečo preklamacijo, v kateri na vso moč spodbuja nebrzdano napadalno vnetost laških čet in pravi, da bo pognala armada z zavezniki sovražnika nazaj. Soglasni klic vzradoščenja, ki se širi po Italiji, spričuje, da bo vojaštvo zagotovilo končno zmago.
Italijttnsko uradno poročilo.
3. julija. Ob spodnji Piavi smo izvršili včeraj več energičnih sunkov in zavojevali ozemlja kljub žilavemu odporu sovražnika, ki se je trudil, okoristiti se z vsemi prednostmi deloma poplavlje-njega ozemlja. Pripelj ili smo približno 1900 vjet nikov, med njimi 45 oficirjev, nadalje številne strojne puške, možnarje in materijala razne vrste. V pokrajini severo-zapadno Grappe smo se hrabro branili proti sovražnemu protinapadu. Na gorenjem koncu doline San Lorenzo so se uredile hrabre čete 9. armadnega zbora v pozicijah, katere so osvojile včeraj z rezkim naskokom. Število vjetnikov se je zvišalo za 25 oficirjev in 596 vojakov. Vplenili smo razventega 22 strojnih pušk in znatno število vojnega orodja. Na asiaški visoki planoti so se vrnili francoski oddelki s sijajnega nenadnega napada v pokrajini pri Zocchi z ujetniki. V bojih zadnje dni na hribu Vaibeila je imela kraljičina brigada št. 9 in 10 znova priložnost da pokaže svojo neomajno odporno silo in svojo veliko hrabrost. Držanje 45. inf. pehotne brigade Reggio tekom bojev 15. in 16. junija na Montellu, je bilo zadosti sijajno, da se hrabri polk posebej omenja.
Italijanska križarka „Partenope“ potopljena.
Chiasso, 3. jul. (K. u.) Iz nekega poročila v „Tribuni“ o boju transporta, ki ga je spremljalo več bojnih ladij, sledi, da se je italijanska križarka „Partenope“ dne 23. marca v Sredozemskem morju potopila.
Orlando napoveduje nove velike boje.
Genf, 2. jul. „Echo de Paris“ javlja iz Rima:
Orlando je rekel v nedeljo, da je prišel čas dejanj in odločitev. Zavezniki so na tem, da vzamejo vodstvo vojne sreče v svoje roke. To da je oni veliki dogodek, ki ga je napovedoval Lloyd Georg v svojem govoru kot zmago odločujočega.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 4. julija. (Uradno.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zahodno bojišče.
Vojna skupina bav. cesarjeviča Ruprechta: Bojno delovanje je oživelo zvečer na posameznih odsekih. Od ranega jutra dalje hud ogenj sovražnika na obeh straneh Somme.Tu so se razvili infanterijski boji.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Silni delni napadi Francozov severno Aisne. Vzhodno Moulina sous Touvent je-bil odbit sovražnik s protisunkom v naših najsprednejših postojankah. V ostalem so se zrušili njegovi napadi pred našimi ovirami.
Obnovljeni sunki sovražnika zahodno Cha-teau-Thierry niso uspeli.
Vojna skupina plem. Gallwitza in vojvode Albrechta.
Močan sunek sovražnika na vzhodnem bregu Može smo zavrnili. Uspešna podjetja v Sundgau so nam prinesla ujetnikov.
Poročnik Udet je dobil svojo 40., poročnik Rumey 29. in 30. zmago v zraku.
Ludendorff.
Berlin, 4. jul. Uradno. V zaprtem območju okoli Angleške so potopili naši podmorski čolni 14.500 ton.
Berlin. Naša letala so bila v nočeh od 28. na 29. in od 29. na 30. junija uspešno pri delu. Nad 100 000 kg bomb so zmetala na kolodvore, železnice, municijska skladišča itd. in so prov-zročila veliko požarov. Napadala so pehoto in topništvo iz male višme in so obstreljavala sovražnika z strojnimi ppškami in ga obmetavala z bombami. Prizadejala so mu jako težke izgube. V zadnjih treh dneh smo izstrelili 27 sovražnih letal z letalci, 8 s topovi, sami pa smo izgubili 14 letal in zrakoplovov. 5 letal pogrešamo.
Pred novo nemško ofenzivo.
Genf, 2. jul. .Reuter poroča: Francoski vojaški kritiki napovedujejo za bližnji čas važne dogodke na angleški fronti. L’homme Libre izjavlja, da bodo imele glavno nalogo armade cesarjeviča Ruprechta, čegar čete so se lahko v zadnjih šestih mesecih nanovo grupirale in se pripravile na novo važno ofenzivo.
350.000 prebivalcev zapustilo Pariz.
Curih. „Secolo“ poroča, da je do konca junija nad 320.000 prebivalcev v Parizu policijsko priglasilo svojo izselitev.
Poincare je izročil francosko zastavo češkoslovaški armadi.
Pri tej priliki je' imel Poincarč nagovor, v katerem izraža željo, da bi se češkoslovaška armada kmalu ojačila z „junaškimi češkimi legijami, ki si z orožjem delajo pot skozi Sibirijo.
Skrajni napori antante.
Berolln, 4. jul. Iz Lugana poročajo po „Epoko“, da je odšel laški letalni komisar v Washington, da pregovori Amerikance o potrebi, da naj pošljejo lOkrat večje zračno brodovje, kakor ga imajo centralne sile.
Antanta upa na pomoč v Avstriji.
Berolln, 4. jul. Iz Lugana poročajo, da iz-zveneva iz laških listov klic, da italijanska armada sama ni dovolj močna, da uniči Avstrijo. Zato stavi antanta ves up na avstrijske Slovane in na notranji razvoj avstrijske politike, katero bo v antantnem smislu podpirala Angleška z vso močjo.
%
Zadnji poziv na Angleškem.
Rotterdam, 2. julija. Kakor poroča „Nieuwe Rotterdamsche Courant“ Iz Londona, so razpravljali v angleški spodnji zbornici o vpoklicu kmečkih delavcev pod orožje in o vplivu na žetev. Poljedelski minister Prothero je izjavil, da bo vsakdo vpoklican, ki sploh more biti vpoklican. Vsi so potrebni in nihče ne sme priti prepozno.
Sredi septembra bodo že na fronti. To, da je morda najbolj kriHčni trenutek. Prevladujoče število moštva je važnejše kot vsa druga razmotri-vanja, bolj kot nabava živil. Minister ne more za to jamčiti, da se bo prebiranje tako izvršilo, da bi bila zagotovljena žetev. Mogoče so vsi 30.000 vpoklicanih kmečkih delavcev veščaki, toda ker je vlada sklenila, ooziva Prothero kmete, da se hrabro in z ljubeznijo do domovine prebije skozi razmere. V sledeči debati je govoril Lambert o nerazveseljivem pričakovanju, da bo poslano moštvo po trimesečnem izvežbanju na Francosko. Zakladnik BonarLaw je izvajal: Prva dolžnost vlade je, misliti na to; da ne doživi Anglija v tej vojni kakega poraza in da ne trpi dežela v nobenem drugem oziru kot na preskrbi živil.
Monarhistični pokret v Franciji.
Curih, 3. jul. „Morgenzeitung“ poroča: V francoskih strelskih jarkih se razširjajo letaki s formularji za pristop k propagandi, ki zasleduje zopetno vzpostavitev monarhije z vojvodo Orleanskim kot kraljem.
Rusija proti antanti.
Curih, 4. jul. Sovjetska vlada je vsled vedno bolj naraščajočega pritiska antante, ki ima docela značaj sovražnosti, trdno odločena, da postavi antanto pred alternativo, ali želi, da os ane Rusija nevtralna, ali pa se brani s pomočjo držav, katere so ji naklonjene.
Proti češko-slovaški armadi.
Haag, 4. jul. Nemčija ni zahtevala samo razorožitev, ampak tudi izročitev Čeho-Slovakov, Moskavska vlada je to zahtevo sprejela.
Stroški češko-slovaške armade.
Izdatki za vzdrževanje češko-slovaških čet v Rusiji in Sibiriji so se pokrili koncem 1. 1917 s posojilom 20 milijonov frankov. Za posojilo je jamčilo češko ljudstvo. Deset milijonov te vsote so prispevale češko-slovaške naselbine v Ameriki, pet milijonov Čehi na Angleškem in Francoskem in pet milijonov Čehi na Ruskem. Na to posojilo, ki je bilo podpisano v polnem obsegu, je dala francoska vlada znaten predujem.
Novo bojišče ob Volgi?
Ruska „Molva“ priobčuje sledečo izjavo ljudskega komisarja Sublina: Na nekem ljudskem zborovanju je nedavno izjavil Trocki, da se^ bo obrnila v sedanjih razmerah Rusija za pemoč do Nemčije. Te besede so velikega pomena. Ne sme se zamolčati, da je možna nova fronta med antanto in nemškimi četami, v ozemlju onstran Volge, i. s. v najkrajšem času. V tem slučaju se bo morala podrediti sovjetska vlada vsem zahtevam Nemčije. Mogoče da bo Nemčija prav kmalu zahtevala, da pustimo njenim četam v ozemlje onstran Volge. Večina ljudskih komisarjev se zaveda take možnosti.
Antanta za monarhijo v Rusiji.
Curih, 4. julija. Privatni docent Liftic iz Berna poroča na uvodnem mestu svojega lista po zanesljivih informacijah da Rusija sploh še ni zrela za republiko, in da se pojavljajo stremljenja, da se uvede s pomočjo antante zopetna konštitucijonalna monarhija.
Turški sultan — umrl.
Dunaj, 4. julija. Kor. urad poroča:
Po semkaj došlem poročilu iz Carigrada je Njegovo Veličanstvo sultan včeraj ob 7. uri zvečer umrl.
Dunaj. Minister Burrian je posetil turškega poslanika, da mu izreče sožalje ob priliki smrti turškega sultana.
Dunaj. Tukajšnji listi imajo gorke nekrologe po sultanu.
Car in carica živa.
Rotterdam. Peterburško „Naše Slovo“ poroča, da Si3 po došlem mu poročilu car in carica zdrava in čila.
Za mir.
Rotterdam, 4. julija. Iz Pariza javljajo, da je odbor za zunanje zadeve včeraj z 9 proti 5 glasovi sklenil, da se vlada naprosi, da naj v teku prihodnjega meseca izposluje pri vseh ali-irancih naznanitev mirovnih pogojev in vojnih ciljev. Namesto Clemenceaua je odgovoril Klotz, ,da je stališče Francije danes isto, kut v avgustu leta 1914.
London, 4. julija. (Reuter.) Gospodarska konferenca je sprejela soglasno resolucijo, v kateri odobrava govor Bonar Lawa glede dobave surovin po vojni. — V drugi resoluciji protestirajo zborovalci proti miru, ki so ga sklenile osrednje velesile z Rumunijo in upajo, da se bo ob splošnem miru to popravilo.
Večina srbske skupščine za mir.
Berolln. V neki seji srbske skupščme, ki se je vršila na Krfu, so se odigrale zanimive stvari. Mnogo vladi prijaznih poslancev sploh ni prišlo. Opozicija je imela večino. Skoro vsi govorniki so zahtevali, da naj se takoj uvedejo mirovna pogajanja, češ, saj je bila tudi Rumunija premagana, a ker se je začela pravočasno pogajati za mir, je dobila ugodne pogoje. Opozicija je imenovala srbskega ministrskega predsednika „lopova“.
Francosko delavstvo in mir.
Centralni organ francoskih strokovnih zvez „La Bataille“ objavlja v svoji številki od prejšnjega meseca pismo splošne delavske zveze na zastopstvo ljudstva. V pismu, ki ga je smatrati za najvažnejšo izjavo za mir francoskega delavstva, stoji: Vlada naj javno pove vojne c.lje in pod katerimi pogoji je mogoče skleniti mir. Vlada in obe zbornici se morata izjaviti v splošnih načelih sklepov v Clermont-Ferrandu in v Londonu. Mirovne ponudbe, naj že pridejo od katerekoli strani, se brez razmotrivanja ne smejo zavreči. Delavstvu se mora dati brez pridržka pravica, govoriti o zadevah naroda. Delavstvo zahteva v tej resni uri, da natančno izve vojne cilje in splošne mirovne pogoje, da celotni narod izvaja natančno kontrolo o poteku dogodkov, da se ne prezre nobčna možnost pravičnega in trajnega miru in da zatirajoča politika izgine iz javnega življenja. Le pod temi pogoji je mogoče, obvarovati deželo pred katastrofo.
Svoboda med svobodnj'aki.
Genf, 2. jul. „Journal des Debats“ javlja da je pariška policija aretirala več delavcev, ki so bili osumljeni agitacije za mir. Zapovedala je tudi, da se mora dnevni red delavskih shodov vselej predložiti preje vojaškim oblastem.
Kako ravnalo z ujetniki v Italiji.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Italijanska vlada, ki ji znatno število ujetnikov izza jesenske ofenzive osrednjih velesil dozdevno napravlja težke pomisleke, je znala napolniti predale atantnega in predvsem tudi ne-utrainega časopisja s povodnijo senzacijskih po-
Naš črkopis.
O priliki godu sv. Cirila in Metoda dne 5. julija.
Vsak pozna črke, s kakršnimi pišemo in tiskamo dandanes. 25 jih jel Vselej niso imeli takih črk ali takega črkopisa, kot. ga imamo sedaj.
Slovenski jezik je mil in nežen jezik. Kako lepe so slovenske besede, besede, ki nas jih je učila mati! Kako lične so, napisane v knjigi! Kako preproste, a vendar okusne so posamezne črke! Ne zapazimo tega, ker smo jih navajeni. A ko bi vstali naši pradedje, Slovenci, iz prejšnjih, davnih stoletij, kako bi se začudili nad ličnostjo naših pisem! Ni treba segati tako dalečI Saj je komaj 80 let, odkar smo dobili današnji črkopis, sedanje črke.
Zamislimo se v stoletja nazaj 1 Naši pradedje so tavali v temi poganstva. A prišla sta iz Soluna na Grškem sv. brata Ciril in Metod in jela širiti sv, vero v slovanskih deželah. Sirila sta jo v takratni Panoniji, ki je obsegala južno-vzhodni del Štajerske in južno-zahodni del Ogrske in na Velikomoravskem, to je sedanje Moravsko, en del Češke in del Ogrske. Sv. Ciril je bil rojen 1. 827. v imenovanem mestu. Oznanjeval je sv. vero v slovanskem j:ziku. Pisal je tudi knjige; v ta namen je sestavil nove črke. Na podstavi malih grških črk in nekih drugih pismenk ali črk je sestavil novo pisavo, ki so jo pozneje imeno-
vali gl ago 1 i c a, ker se v slovanskem cerkvenem obredu ali opravilu pogosto nahaja beseda: glagolati = reči, n. pr.: In Jezus glagola = In Jezus reče. — Glagolica je bila zelo okorna, črke so bile deloma na levo odprte. Glagolica se nahaja še v starih knjigah iz 9. stoletja. Rabijo jo Hrvatje, ki opravljajo službo boljo v staroslovanskem jeziku.
Z glagolico niso pisali dolgo časa. Izpodrinil jo je nov črkopis. Bržkone je izumil to pisavo . sv. Klement, škof in Cirilov učenec. Na podstavi velikih grških črk je sestavil novo pisavo, a poznejši rodovi so jo pripisovali sv. Cirilu ter jo zato imenovali cirilica. A v teku stoletij se je cirilica močno izpremenila.
S cirilico piše še dandanes večina slovanskih narodov, namreč Srbi, Bolgari in Rusi. Današnja cirilica ni prejšnji kar nič podobna.
Do 15. stoletja niso tiskali knjig, kakor dandanes, ampak so jih pisali. V 15. stoletju pa je iznašel Nemec Ivan Guttenberg tiskarstvo. L. 1455. je izšla na Nemškem prva tiskana knjiga. Kakih 60 let pozneje, začetkom 16. stoletja, je -začel oznanjati na Nemškem Martin Luter novo vero. S pomočjo knjig se je ta vera po Nemškem jako hitro širila.
Sredi 16. stoletja se je začela lutrova vera širiti tudi po Slovenskem, zlasti po Kranjskem in ž njo vred se je živahno razvijala slovenska knji-
ževnost. Novo vero je razširjal po Slovenskem Primož Trubar; njemu sta se pridružila Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, ki sta s propovednic oznanjevala lutrovo vero. Trubar je bil rojen 1 1508. v Rašici na Dolenjskem. Bil je duhovnik, dalje časa je deloval v Ljubljani kot kanonik. Oklenil se je protestantske vere ter jo z vso vnemo širil po slovenskih deželah. Zato je bil dvakrat pregnan na Nemško, kjer je tudi umrl. Vedel je dobro, da najlažje pridobi Slovence za novo vero s knjigami. Zato je izdal najprej dve knjigi: „Abecednik“ in „Mali katekizem“. Ti dve knjigi sta sploh prvi slovenski knjigi. Izšli sta 1. 1550. Bili pa sta tiskani na Nemškem in tudi ne s slovenskimi, ampak z nemškimi črk mi- A vendar ostaneta ti dve knjigi Slovencem prava narodna svetinja, ker sta prvi v našem milem materinem jeziku. Pet let pozneje je izdal ti, dve knjigi in še nekaj drugih knjig, a ne več z nemškimi, ampak z latinskimi črkami, ki jih je odslej dosledno pisal.
Več in bolje kakor Trubar je pisal Dalmatin. Rojen je bil v Krškem okoli 1. 1550. Bil je Slovencem najznamenitejši pisatelj 16. stoletja. Deloval je večji del v Ljubljani kot protestantovski duhovnik ali propovednik. Umrl je v Ljubljani, pokopan je pri Sv. Petru. Prevedel je sv. pismo v slovenski jezik, ki ga je izdal 1. 1584.
V pisavi ni bilo doslej nikake doslednosti.
Nekateri so pisali v cirilici, drugi z latinskimi in tretji zopet z nemškimi črkami. Največjo preglavico so delali pisatelju sičniki (s z c) in šumniki (š ž č). katerih drugi jeziki nimajo. A nastopil je med Slovenci nov rodoljub, Bohorič. Rojen je bil na Dolenjskem. Deloval je v Ljubljani, kjer je bil ravnaielj protestantske gimnazre. B-l je najboljši slovenski jezikoslovec svojega časa. Poznal je slovanske jezike in tudi glagolico in cirilico. Hotel je v zmedeni tedanji pravopis spraviti doslednost in ta svoj namen je dosegel popolnoma s svojo slovensko slovnico pod naslovom „Zimske urico“. To je bila prva slovenska slovnica. Izdal jo je 1. 1584. obenem z Dalmatinovim sv. pismom. Kakor že- omenjeno, so delali pisateljem največ preglavice šumniki in sičniki. Bohorič je znamenja za dotične glasove uredil tako-le:
s	=	z	sh	=	ž
f	=	s	zh	=	č
z	=	c	fh	=	š
Ta črkopis je bil tako dobro premišljen, da so pisali Slovenci ž njim skoro 300 let in ga še dandanes po njegovem ureditelju imenujemo bohoričico. Naša stara mati in ded sta še pisala in čitala knjige v bohoričici.
(Konec prih.)
ročil, ki naj seveda koristijo njenim posebnim namenom, o nečloveškem ravnanju italijanskih ujetnikov v avstrijsko-ogrski monarhiji. Avstrijsko-ogrska vojna uprava se je dozdaj o nejila na to, protestirati proti takim samovoljnim in že samo-posebi neverjetnim obdolžitvam z neoporečnimi dejstvi. Ravno zadnji čas pa se je ta časnikarska gonja tako razširila, da je avstrijsko-ogrska vojna uprava prisiljena, opustiti dosedanjo obzirnost, da čuva ugled monarhiji in ščiti pravico ter resnico. Navajamo nekaj zgledov, kako zna ravnati Jtalija z neoboroženimi žrtvami, v kolikor sgyeda ni vezana, da zadene na, odpor.
Častniki kot moštvo so v enaki meri izpostavljeni najbolj nezaslišanemu ravnanju, ki se protivi vsakemu pravu; poskuse pobega, ki se kaznuje po haaški konvenciji disciplinarnim potom, je laška vojaška oblast iz izumetničenih obtežilnih okoliščin sod-nijsko kaznovala; iznied 9 častnikov, ki so 22. maja 1917 poskusili pobegniti iz Cortemag-giore in pri tem predrli nek zid, pri čemur je je bila škoda cenjena 30 lir, je dobilo osem po dvainpol mesečnem preiskovalnem zaporu 6 mesecev ječe, deveti častnik pa je bil obsojen na triletno ječo, ker si je bil preskrbel za pobeg karto. Dva častniška slugi, ki sta kupila za svoja gospoda električni žepni svetiljki, sta dobila dve ieti ječe. C. in kr. n a d z d r a v n i k B. je bil obsojen v enoletno težko ječo, ker se je z zdrav-'x,rega stališča obrnil do poveljnika ujetniškega tabora, da bi izposloval oprostitev našega vojaka, ki je bil za kazen privezan in že skoro nezavesten.
Kazni privezovanja avstrijsko-ogrskih ujetnikov se poslužujejo v Italiji na naravnost kruti način. V Cortemaggiore so bili 4. novembra 1916 c. jn kr. častniki, med njimi stotniki in en 44-letni nadporočnik, več ur dolgo privezani k stebrom samostanskega hodnika in v tem sramotnem stanju od laške straže in delavcev zasramovani na najpodlejši način, ker so se bili branili, imeti v svoji družbi nekega praporščaka Rumuna, ki je bil osumljen ubega.
Avstro - ogrsko moštvo je izpostavljeno v laškem ujetništvu gorostasnim vojaško-sodnijskim kaznim. Takozvano izmuzanje pred delom se je kaznovalo z ječo do 20 let. Značilno pa je, s kakšno sovražnostjo postopajo v Italiji proti ujetnikom, navada, da ranjeno moštvo večidel operirajo brez narkoze (omotice); če kljub zamašku iz vate, ki naj zabranjuje kričanje, ne more ostati mirno, ga laško sanitetno osobje psuje in tepe. Nek c. in kr. poročnik, ki se je po zamenjavi vrnil v domovino, je bil 7 krat operiran brez narkoze, tako da je končno zblaznil!
Naš stotnik, ki se je vrnil iz ujetništva, pripoveduje, da so v lanskem poletju uporabljali naše moštvo pri zalivanju citronovih in pomarančnih nasadov v takih krajih, ki so jih domačini poleti zapustili, ker tamkaj razsaja malarija; posledica tega je bila, da jih je mnogo obolelo in umrlo na malariji; v taborišču Oderno pa si lahko videl ljudi, ki so se do kosti sestradani komaj še semteitja vlačili.
Predolgo bi bilo, naštevati vse podrobnosti in nešteviine slučaje, ki osvetljujejo ravnanje z našimi ujetniki v Italiji in ki bijejo v obraz vsemu mednarodnemu in človeškemu pravu in najmanjši zahtevi humanitete.
Zgorajšnja izvajanja, ki jih lahko vsaki čas izpričamo z uradnim gradivom, naj zadostujejo vsakemu objektivnemu presojevalcu, da si ustvari pravo sliko in s tem pripomore resnici do njenega prava.
Po domovini.
Zdravje cesarice Cite se je znatno zboljšalo.
Kdo je protideklaracijskl dnevnik? „Slovenec“ dolži „Novice“, da so protideklaracijski dnevnik radi našega članka: „Naprej slovenska zastava 1“ Mi pa mirno lahko rečemo, da je „Slovenec“ protideklaracijski dnevnik, ker vse njegovo delo obstoji v tem, da vzvišeni cilj majniške deklaracije s svojim delom kompromitira in stavlja v zasmeh. V okviru majniške deklaracije moramo delati za povzdigo slovenskega naroda in njegovih pravic. „Slovenec“ s svojimi pristaši je pa strašno oškodoval slovenski narod v političnem oziru. Vsled neumne in otročje gonje, ki so jo započeli „Slovenčevi“ nezreli mladini smo izgubili glavno politično sredstvo, namreč svobodo zborovanja, izgubili smo ugled v resnih političnih krogih. „Slovenčeva“ polibka je pomagala sovražnikom slovanskega naroda do moči in vpliva. To je protideklaracijska politika! Zato pa pravimo mi z vso odločnostjo: Pametni možje vkupl Naprej slovenska zastava!
Kaj je to? „Siov. Narod“ tudi poroča o ogorčeni obsodbi neresničnih in zlobnih govoric, ki so se od sovražne strani začele širiti o plemeniti osebi našega cesarja in cesarice. „Slov. Narod“ se tudi po pravici pridružuje tej obsodbi, kar je popolnoma v redu, ter pristavlja, da se pri nas take govorice niso razširjale. Mi smo pa bili iz ljudstva opozorjeni, da so se take govorice tudi pri nas v resnici razširjale, in sicer v istem času, kakor na Dunaju in po drugih deželah. Tu se gre v resnici za organizirano obre-kovaino akcijo. Prav je, da vse ljudstvo izve, kakih sredstev se poslužujejo gotovi elementi, da se taki poizkusi že v kali zatrö.
Občinski odbor sv. Jošt je v svoji seji dne 29. junija soglasno pristopil k izjavi deželnega odbora in sklenil: Podpisani občinski odbor sklepa soglasno in protestira proti sramoti, ki nam o podtikajo veleizdajalski ljudje, ki so prelomili prisego zvestobe in nastopajo sedaj kot naši sovražniki. Mi želimo, da se čimprej povrne mir in iščemo svojo srečno bodočnost slejkoprej edino pod žezlom prejasne habsburško-loranske dinastije. I. Paplov, Janez Knific, Franc Zevnik, Janez Rozman, Janez Eržen, Janez Popler, Janez Sušnik, Janez Vidic, Jože Eržen, Franc Jerala, Anton Trebar, Janez Rozman.
Slovenska Kmečka Stranka je v svoji na-čelstveni seji dne 3. julija sklenila sledeče: I. Slovenska Kmečka Stranka se ponovno izjavlja za deklaracijo od 30. maja, obsoja pa vsako kvar-
jenje pravega smisla majniške deklaracije, zlasti pa razlaganje te deklaracije v tem smislu, kakor da bi slovenski narod bil omajan v svoji zvestobi do cesarske hiše in bi imel kak stik z veleiz-dajsko agitacijo, ki jo širijo uskoki iz nam sovražnih držav. Ta brezvestna agitacija je glavni vzrok, da se vojska od dne do dne podaljšuje. SKS- želi, da se čimprej sklene mir, ki naj vrne domovini njene sinove, da se zopet posvetijo delom miru na svojih domovih. SKS obsoja vsako hujskanje, ki neti vedno hujše sovraštvo med narodi in državami. II. SKS. odobrava nastop deželnega odbora proti veleizdajskemu hujskanju in poživlja vse občine, da naj ne poslušajo brezvestnega hujskanja slabega časopisja, ki je že doslej prizadejalo slovenskemu narodu največjo škodo, in se naj pridružijo v polnem obsegu tej prepotrebni resoluciji, ki naj pred svetom zopet reši čast našega ljudsva. III. SKS. najodločneje obsoja podle napade slabega časopisja na deželni odbor, ki se je izkazal med vojsko kot edini branitelj našega ljudstva in naših županstev. Hujskanje občin na nepokorščino proti najvišji avto-noinni oblasti v deželi je podiranje edinega stebra na katerega se opirajo svoboščine in pravice našega ljudstva, in kdor to dela, zasluži soglasno obsodbo vsega slovenskega naroda. SKS. zato pozivlje vse občine, naj trdno-sklenjene z deželnim odborom izvršujejo zvesto svoje težke in odgovornosti polne nalogfe v interesu našega ljudstva. IV. SKS. pozivlje svoje deželne poslance, da ustanove svoj klub, ki naj v slogi z deželnim odborem in z vodstvom SKS. zastopa gospodarske in politične koristi našega ljudstva.
General vitez Anton pl. Günzl na Gorenjskem nenadoma umrl. Dne 2. julija je v Preddvoru na Gorenjskem nenadoma umrl od kapi zadet upokojeni general vit. Ant. pl. Günzl v 63. letu starosti. Bil je svoj čas brigadir v Ko-šicah na Ogrskem, na zadnje sekcijski šef v vojn. ministrstvu. Kot tak je veliko sodeloval pri novi brambni postavi. Sedaj si je tudi vsled prevelikega duševnega napora nakopal bolezen. V pokoju je živel več let v Preddvoru v svoji vili. Dasi je bil visok dostojanstvenik, se ni sramoval občevati tudi s priprostim ljudstvom. Po veri je bil protestant.
Knezoškof krški za stradajoče mestne otroke. Iz Celovca nam poročajo: Drugič tekom vojne se je velikodušno zavzel krški nadškof dr. Hefter za stradajoče otroke. Lani že so dali kmetje na njegovo prošnjo stradajočim meščanom živil. Letos pa prosi kmečke posestnik?, da bi sprejeli za bodoče tedne, ko bo najhujše pomanjkanje, mestne otroke na deželo. V pozivu spominja knezoškof na ljubezen do bližnjega in da naj sprejmejo premožnejši sloji v Kristusovem imenu deco v oskrbo. Deca, ki se ohrani tako pri življenju, bo dobrotnikom vedno dolžna hvaležnost in spoštovanje. Dobrotnikom bo pa Bog plačnik.
Obsodba graških prekajevalcev. V 1. številki smo na kratko poročali o sodni obravnavi graških prekajevalcev, ki se je pričela v sredo 26. junija. Včeraj je bilo sodno postopanje končano in proglašena sledeča razsodba:	Franc
Osterer 3 mesece in 80 000 K globe, Josipina Osterer 1 mesec in 20.000 K globe, Rudolf Mi-naus 3 mesece in 20-000 K globe in izguba obrtne pravice za 2 leti, Wollez 1 mesec in 10 000 K globe, Wagner 1 mesec in 10 000 K globe, Ulrich 2 tedna, operetni tenor Ferdinand Agel 1 mesec strogega zapora in 300 K globe, 5 obtožencev je bilo oproščenih. Državni pravdnih je vložil ničnostno pritožbo. Zagovornik istotako. Operetni pevec Agei je odpuščen iz mestnega gledališča.
Zahteve železničarjev. Železniški minister je sprejel te dni odposlanstvo osobja državnih železnic ter mu sporočil stališče vlade napram spo menici, ki so jo izročile vladi razne železniške organizacije. Minister je izjavil, da se mora za enkrat držati sedanjega sistema draginjskih doklad. Draginjske doklade se ne opuste, ne da bi se istočasno na novo uredili dohodki. Isto kar velja za splošno regulacijo plač, velja tudi glede nove ureditve stanovanjskih prispevkov. Dovoli se enkratna draginjska doklada meseca avgusta Glede dvojnega vračunanja vojnih let je minister podal izjavo, da se bo izvišilo vštetje službenega časa za vojna leta v okvirju akcije, ki bo obsegala vse državne nastavljence. Skrajšali se bodo roki predslužbe za definitivna imenovanja, ki bi se morala izvršiti 1. jul. 1918 tako, da bo znašalo pri večini služabniških kategorij poldrugo leto do 3 let. Glede aorovizacije železničarjev je minister poskrbel za prednosti svojim nastavljen-cem, posrečilo se mu je za prihodnje tedne zagotoviti moke in sočivja, da more pomagati, kjer bi se izkazala trenutna potreba. Glede tega bo ministerstvo vplivalo tudi na privatne železniške družbe.
Zrelostni izpiti na kn. šk. gimnaziji v Št. Vidu so se vršili dne 22. junija. Vsem sedmim dijakom 8. razreda se je priznala zrelost z odliko. Ti so: Bernot Ciril, Demšar Janko, Mrak Anton, Perjatelj Jožef, Presnik Jožef, Rejec Albert in Zorec Adolf. Med šolskim letom je bilo aprobiranih pri izrednih izpitih za gojence-vojake 25 kandidatov. Zavod je štel v preteklem šolskem letu 314 dijakov. Učni uspehi so bili jako lepi: 80 odličnjakov, 200 sposobnih, 14 vobče sposobnih in le 13 nesposobnih. Ponavljalni izpit se je dovolil 5 učencem, 2 sta ostala brez razredbe. V letošnjem tiskanem izvestju nadaljuje g. prof. J. Kržišnik svoj spis o zavodu v svetovni vojski, ki je zelo zanimiv.
Kakšno bo vreme? Rimski pregovor pravi: Kakršno vreme je 4. in 5. dan po mlaju tako ostane do prihodnjega mlaja. Dne 12. in 13. jun. t. j. 4. in 5. dan po zadnjem mlaju je deževalo in deževno vreme je ostalo vobče do danes. Ker pa je bilo 13. jun. popoldne solnčne vreme, je upati, da nam do 8. t. m. še kaj solnce posije. Dne 8. jul. imamo zopet mlaj, torej bosta 12. in 13. julij odločilna za vreme v mesecu juliju ozir. do 6. avgusta. Tudi vremenski pregovori niso obetali nič kaj prida: Hroščevo leto, hladno leto. Kakršno vreme je na dan sv. Medarda (8. junija je deževalo), tako ostane cel mesec.
Imenovanja jn odlikovanja. Cesar je imenoval stotnika 14. zbornega poveljstva Fr- Ketteja za majorja. — Železni zaslužni križec na traku
hrabrostne svetinje so dobili Ljubljančanje pri neki železniškovarstveni stotniji v okupiranem italijanskem ozemlju inkasant Joško Ravnihar, Karel Geršič, čevljarski mojster, Leopold Rejc, krojaški mojster in Jožef Terček.
Predavanje o pospeševanju agitacije za 8. vojno posojilo. Včeraj popoldne se je vršilo predavanje v Mestnem domu v Ljubljani, ki ga je otvoril g. mag. svetnik Eugen Lah. O zgoraj-šnjem predmetu je referiral ljudskošolski nadzornik g. ravnatelj Fran Lavtižar. Med drugimi je bil navzoč tudi zastopnik finančnega ministerstva g. dr. Ernst Hampel iz Dunaja, dalje g. Franc Finžgar, voditelj zavarovalnega oddelka c. kr. avstr, vojaškega zaklada za vdove in sirote. Med ude-ležnike so se razdelile tiskovine, ki vsebujejo pouk o vojnem posojilu in navodilo, kako naj se pospešuje. Z dežele ni bilo veliko poslušalcev, ker so ta čas preveč zaposleni. Agitirajte z uspehom za 8. vojno posojilo!
Ranjen je bil, a ne nevarno na italijanskem bojišču bivši načelnik vipavskega Orla Ivan Silvester.
Ogenj je na Robu napravil veliko škodo trgovcu Janko Usnik. Zgorela so mu vsa gospodarska poslopja in 1052 škafov, ki jih je imel pripravljenih za oddajo.
Iz ruskega ujetništva. Preko Vratislave poročajo, da so bili 9. marca t. 1. v Črnem Jaru v guberniji Astrahan še enoletni prostovoljci 17. pp.: Josip Baričevič, Metod Wilfan in Anton Ravnik in enoletni prostovoljec dom. polka št. 26, Franc Schegula. Godilo se jim je zelo slabo.
Nesreča na kolodvoru. Pri opravljanju službe se je ponesrečil na kolodvoru drž. železnice v Ljubljani Janko Mirtič, ključavničar. Padlo mu je težko železo Stroja na desno nogo in mu jo težko poškodovalo. Zdravi se v deželni bolnici.
Vsled slabosti se je zgrudila 191etna gojenka trgovskega tečaja Kavčič Julija. Pri padcu se je močno poškodovala na, glavi in čeljustih. Pomanjkanje hrane.
Imenovanja. Za višjega finančnega svetnika je imenovan dr. Rudolf Sajovic, ministerijalni svetnik v finančnem ministrstvu. Evidenčni geometri prvega razreda: Avgust Dolenec v Sežani, Rudolf Dedek v Ljubljani, Fran Omerzu v Litiji, Fran Zupančič v Kranju, Anton Boječ v Vipavi in Vladimir Vrtel v Ribnici so imepovani za evid. geometre drugega razreda.
Nevarno je obolel deželni nadoficijal gosp. Franc Mrcina.
Umrli so: V Kranju soproga c. kr. poročnika, profesorja Franc Komotar roj. Roos. — Franc Vernik, kočijaž pri baronu Apfaltreru iz graščine Križ pri Kamniku. — V dež- bolnici 36 letna Terezija Čeh, kuharica, doma iz Radgosnice pri Ptuju. Istotam Marija Jesih iz Sp- Šiške, Lepo-dvorska ulica 175 — Franc Mlinar, premogar v Trbovljah. Zapušča ženo in 7 otrok — V Ljubljani Elizabeta Prinčič, žena zasebnega uradnika, stara 64 let in Zdenko Vehtar; kiparjev sin, star 10 mescev in Celestin Entrih, četovodja.
Tobak na karte. Počenši z 8. julijem 1918 se bode v okolišu ljubljanske tobačne glavne zaloge oddajal tobak stalnim odjemalcem edinole na karte za kadilce. Kadilci iz okoliša tobačne glavne zaloge ljubljanske imajo priti po karte za kadilce v ono trafiko, za katero so se prijavili. Ako ne bi bili vpisani v zeznamku odjemalcev te trafike, naj se zgiase pri pristojnem oddelku finančne straže. Ljubljanskim mestnim trafikam na 1. Florijanski ulici št. 24, 2. Žabjeku št. 1, 3. Dolenjski cesti št. 12, 4. Karlovški cesti št. 7 in 5. Karlovški cesti št. 34, 6. Stara pot št. 1 in 7. Tržaška cesta št. 21 so se dodelili izključno kadilci z dežele, trafikam na 8. Dolenjski cesti (Strelišče) in na 9. Dolenjski cesti (koliba) — izključno vojaki (moštvo), oziroma železničarji iz L, II. in V. mestnega okraja. Oni kadilci, ki so se prijavili pri trafiki pod točko 1. naj pridejo po karte na Mestni trg št. 25, oni od trafik pod točkama 2 in 3 v Kopitarjevo ulico št. 1, oni od trafik pod točkami 4 in 5 na Šentjakobski trg št- 8, oni od trafike pod točko 6 na Sv. Petra cesti št. 95 in oni od trafike pod točko 7 na Tržaško cesto št. 21. Karte se bodo oddajale proti pokažu listine, dokazujoče identičnost osebe, ter zglasilnega lista (stanovanjskega potrdila občinskega urada). Oddajale se bodo v mestu Ljubljani, izvzemši zgoraj pod točkami 1 do 7 imenovane trafike, v času od 5. do 10. julija, v vseh drugih trafikah pa v času od 10- do 22. julija; in sicer vsak delavnik od 8, ure dopoldne do 6. ure zvečer in všako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne.
„Glavna posojilnica“ — „Kreditna zadruga“. „Kreditna zadruga“, reg. zadr. z omej. zav. v Ljubljani ima v nedeljo dne 7. t. m. ob 10.'uri dopoldne v zadružni pisarni (Beethovnova ulica št. 15, nasprod hotela pri „Slonu“) svoj IV. redni občni zbor, na katerega se uljudno vabijo vsi zadružniki.
Roparski umor v Celovcu. V četrtek 4. t. m. ponoči se je v gostilni „pri kroni“ v Celovcu iz-v,šil strašen zločin. Zjutraj ob 6. uri zjutraj je kaplan Truppe dobil v nekem jarku truplo nekega vojaka, ki je ležal z obrazom v jarku. Sled krvi je vodil v velikovško ulico do gostilne „pri kroni“. Mrtvi vojak je imel črepinjo razbito s sekiro. Gostilničarka „pri kroni“ je v mrtvecu spoznala vojaka Franceta Eichholzerja, ki je mnogo občeval z njenim hlapcem Engelbertom Kollmannom. Ko je sodnijska komisija prišla v stanovanje hlapčevo, je hlapec pri drugih vratih pobegnil. Takoj so videli v sobi sledove krvi. Postelja je bila vsa v krvi. Hlapec je svojega prijatelja pobil s sekiro v spanju, ga oropal in potem vlekel na prosto, meneč, da tako zvodi pravico na napačno sled. Pobegli morilec je star 25 let. Ko govori, jeclja.
Španska bolezen se vedno bolj širi. Slabotni ljudje dobe pljučnico in umro. V Manchestru so morali izločiti 70 tramvajskih voz, ker je 300 uslužbencev obolelo- Bolezen je tem hujša, če se začetkom zanemari. V Berolinu je obolelo že 18.000 oseb.
Nemiri v Galiciji.
Po galiških mestih so zadnji čas nemiri, predvsem pogromi proti judom, na dnevnem redu. Izvor jim mora biti vedno isti, ker se ljudska
jeza spravi predvsem nad trgovine, kjer se plenL kar le more. Škoda je velika, posebno v Lvovu. Policija je napravila red. Lvovsko časopisje trdi, da ti izgredi niso v zvezi s prehrano. Judje so si osnovali samoobrambo.
Povzročitelje nemirov uvidijo v vsepoljski stranki, ki naj bi na ta način pokazala nezadovoljnost poljskih razmer, pa tudi srd do judov, ki so ostali hladni do Vsepoljakov, napram ukrajinski ideji pa mirni. Tudi nekateri vrnivši se begunci morajo veliko prestati radi zmedarij v Galiciji.
BCaj bo s pasiamentom?
Dunaj. Strankin odbor nemške nacijonalne stranke in poljski klub sta imela danes seje. Popoldan se je vršila glavna seja odbora nemške nacijonalne zveze. Predsednika zbornice dr. Grosa ni na Dunaju, a pride v najkiajšem času in bo sklical sejo načelnikov vseh strank. Splošno se pričakuje, da bo omogočeno zasedanje, če tudi samo kratko, katero bo rešilo najnujnejši delavni program. Vsi štajersiri nemški poslanci so proti daljšemu zasedanju.
Dunaj. Poljski klub je svojo politično debato zaključil, sklepal pa š? ni. Vendar nima klub nobenega vzroka, da bi zapustil svoje dosedajno stališče.
Dunaj, 4. jul. Predsednik poljskega kluba se ni odzval povabilu ministerskega predsednika za razgovor, kar je vzbudilo veliko senzacijo. Zadeva se je sedaj v toliko pojasnila, da mu je povabilo vsled prometnih ovir prepozno došlo in da se mu zato ni mogel odzvati.
Dunaj, 4. jul. Predsednik drž. zbor dr. Groß je sklical za sredo 10. julija ob 10. h dopoldne konferenco načelnikov strank.
Dunaj. Čehi bodo spravili na dnevni red veliko nujnih vprašanj in obtožbo ministrov, kar bo otežkočalo razprave o budgetu. Čehi hočejo imeti sploh bojno sezijo.
Krakov. Notranje ministerstvo pripravlja postavo, ki naj razdeli Galicijo v dva dela, v Galicijo in v vzhodno Galicijo v zvezi z Bukovino.
Hrvaški sabor.
Zagreb. Generalna debata o idamniteti se nadaljuje. Frankovce Prebeg zahteva združitev vsega hrvatskega naroda v samostojni državi in osamosvojitev Hrvatov od ogrskih financ. Mi zaupamo v dinastijo in smo ji zvesti. Sicer smo proti Jugoslaviji, kjer bi tam ne imeli Hrvati ničesar iskati. Dokler bodo Jugoslovani hrvatsko-ime zatirali, bomo proti njej. Poslanec Hervoj pravi, da bodo Hrvatje dotlej proti Jugoslaviji, dokler ne dobe Hrvatje v njej dostojnega mesta. Lovrekovič (kmečka stranka) je za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nato se sabor do 4. julija odgodi.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta. Poslanec Waszoni naznanja v poslanski zbornici, da je sestava manjšinjske vlade postala brezuspešna. Ko se ob 4. zopet seja otvori, izjavlja isti poslanec, da tudi splošno odklanja načrt postave.
Budimpešta. Wekerle je sprejel deputacijo ženstva, ki je zahtevala tudi žensko volilno pravico, nakar ji je odgovoril, da se bode tudi žen-stvo po njihovem stanju v javnosti pri volilni pre-osnovi upoštevalo.
iz Varšave.
Lublin, 4. julija. Uradno poroča cesarsko namestništvo pri generalnem guvernementu, da so vse vesti o državnem prevratu v Varšavi, ki bi nameraval odstraniti politično vlado, neresnične in popolnoma izmišljene, dasi jih trobijo razni gališki listi. Bodi pribito, da ni noben častnik in noben uradnik soudeležen, ker pri stvari, ki je sploh ni, nihče ne more biti soudeležen. Sicer pa vzbuja ta vest več smeha kot senzacije.
Senzacijonalna obravnava v Berolinu.
Berolin, 4- jul. Danes zjutraj se je začela v Moabitu senzacijonalna obravnava Kühlmana proti odgovornemu uredniku od „Deutsche Ztg.“ Dr. Lohanu in rededakterju od „Alldeutsche Blä-ter“ Dr. Duncke. Predsednik sodišča je zaman poiskušal poravnavo. Državni pravnik predlaga izključitev javnosti. Sodni dvor sklepa o predlogu, kljub odločnemu protestu zagovor, dr. Schwindta, češ da imate obe stranki interes na javni razpravi, in dr. Jakobsohna iz Hamburga. Sodni dvor sklene po posvetovanju popolno izključitev javnosti pri celi obravnavi, ker se je bati ogrožanja državne varnosti. Občinstvo zapusti dvorano in ostanejo samo 4 priče pri razpravi. Bivši ru-munski minister Peter Carp bo komisijonelno zaslišan kot glavna priča.
Nov vojni svet antante.
Berolin, 4. julija. „Tribuna“ poroča, da -^e skliče v najkrajšem času zopetni vojni svet antante v Versaille.
*
❖	H*
Solnograd, 4. jul. Solnograški nadškof dr. Kaltner je opasno zbolel, bati se je najhujšega.
Dunaj, 4. jul. Knez Leopold IV. Lippe je bil od cesarja sprejet v avdijenco, ki je imela docela zaseben značaj.
Geni, 3. julija. Pred tretjo vojno sodnijo v Parizu se je začela obravnava proti Cezaru Hanau-u, ki ga dolže zveze s sovražniki.
Bukarest. V bodoče bo rabila država letno 1 milijardo denarja za troške V svrho kritja se bode. progresivno zvišala dohodnina in drugi direktni davki za polovico.
Budimpešta. Letalno zvezo med Dunajem in Budimpešto so danes slovesno otvorili.
London, 3. julija. Reuter poroča uradno: Pri municijski eksploziji je bilo 100 mrtvih in 150 ranjenih.
Berolin. Državnemu zbori: je predložen kreditni predlog o 15 miljardah za leto 1918., kateri naj se pokrije z vojnimi posojili-
Kiev. V najkrajšem času se bo sestavilo ministerstvo narodne skupščine; v novem kabinetu bodo zastopane vse stranke, izvzemši socijalnih revolucijonarjev.