Leto lil V Kočevju dne 15. aprila 1940 Štev. 11 I Laja vsakega 5., 15. in 25. dne v meseca; če je na tak dan praznik, dan prej. - Pos. štev. P— din.; letna naročnina 39 din., v zamejstva 60 din. - Poštco-ček rač š> 17 725' Oglasi po ceniku. - Izdaja fconz. lista, čigar pre' . Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. - Urednik Andrej Struna, Kočevje. - Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje /V' WX Brez oklevanja Strela iz višine udari izdajalca domovine ! 'Ko gledamo velike dogodke, ki sproti Spreminjajo obraz Evrope, se marsikoga polasti pkhost in zbeganost pred lastno prihodnostjo, ki je zavita v tako gosto meglo, da se pač ne da prav nič odkriti, kaj skriva za nas. Državniki naštevajo države, ki so padle kot žrtev nasilja, potem pa namiga-vajo Še naprej, kdo pride na vrsto. Politiki so pSČ že po naravi taki, da radi prerokujejo, ker dober politik se ne kaže v tern, če našteva, kaj je blo in kaj je, marveč, da pove kaj prerokuje, kako se bodo prilike razvijale. Kdor bere časnikarska poročila, nehote obstane pri članku ali govoru, ki količkaj namiguje, kaj pride. To je pa čisto naravno, saj star pregovor pravi: „Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež," Kako bi se človek vse uredil, ko bi vedel, kako se bodo zasukale razmere. Če pa že v navadnem življenju človeka zanima, kaj pride, kaj pa šele v takih dnevih kot so danes, ko letijo krone kar čez noč s kraljevih glav in, ko milijoni svobodnih državljanov postanejo v enem dnevu sužnji nasilnih osvajalcev. Tudi nas navdaja skrb pred prihodnostjo, v strahu smo pred kako nesrečo. Toda predvsem pomislimo na dvoje: Ali je prav, če se vdajamo tarnanju, in če poslušamo črnoglede preroke, ki držijo vsak dan kovčeg v roki, da bodo bežali. Nel Prvo, kar bodi naša skrb, j c t o, da brezpogojno zaupamo svoji državi, v njej, ž njo in z njo delimo dobro i n slab o. Kaj se ni v tel vodstvo naše države docela < aslo silno težki nalogi, ki jo nalaga čas? Kaj ne 'Čutimo prav sedaj, kako je življenje v državi sigurno, svobodno in se razvija brez vsake sile? Te dni prinaša švicarski svetovni list misli o poljski 'državi in navaja napake bivšega zunanjega ministra dr. Becka in končuje: „Zdaj pa Beck v pregnanstvu živi, pozabljen, pozabljen." O naši državi se kaj takega ni pisalo in Bog daj, da se ne bil In, če smo doslej varno pluli skozi razburkano sodobje Evrope, da niti eno življenje ni bilo ogroženo, kaj šele žrtvovano, zakaj se ne bi zaupali s celim srcem še danes, jutri in vedno? Z zaupanjem pa združujmo molitev k Bogu, da vodi naše voditelje po varni poti. Zaupanje naše pa bodi previdno in oprezno. Preprosti ljudje si pač ne morejo predstavljati, kako je danes vojskovanje drugačno kot je bilo svoj čas. Kaj govori Norveška? Nemci so zato tako hitro prodrli v njihovo zemljo, ker so domači in pri-klateni vohuni vse pripravili, da so Nemci natančno vedeli razmere prebivalstva in premikanje domače armade. Isto je bilo na Poljskem. K upropastvi Poljske je Nemcem več pomagalo vohunstvo domačih in pri-klatenih špijonov v državi kot pa njih spretnost. Vse gorje, prelita kri, vse žrtvovane milijarde premoženja, vse je v trenutku upro-P,aščeno po špijonaži in izdajstvu. Kot danes v vsaki državi, se pojavljajo tudi med nami plačani vohuni, ki ogledujejo, prisluškujejo, hujskajo in uničujejo to, kar je dobrega pri nas, hvalijo pa tuje, samo da sejejo neza-1 Panje do lastne države in do vodilnih mož ter vcepljajo lahkovernim poslušalcem zlate upe v bodočnost, ko bo prišel k nam ta ali pni tujec za gospodarja nad našim narodom in V naši državi. Ni bolje plačane službe kot le Plačana špijonaža, zato so taki ljudje zgo- vorni, ljubeznivi, uslužni in vse, kar je mogoče, samo da dosežejo svoj cilj. Največja naša dolžnost je, da smo do njih docela ne-zaupni in molčeči. Taki ljudje te ne bodo prišli tolažit ali pomagat, ko boš razočaran videl, da si prišel v pekel, mesto v obljubljeni raj, ne bo te več poznal, ker te več ne rabi. Zato beži pred takimi vsiljivci, ogiblji se jih, četudi ti ponuja denar, zaslužek, službo ali karkoli. _Vrzi ga iz hiše kakor da je iz ograbka. Če se mu vdaš, te bo premotil, te bo pritegnil k sebi in nevede boš postal njegovo orodje, da boš postal sam izdajalec svoje lastne domovine. Ko bi ne bil Judež zahajal v družbo sovražnikov Zveličarja, ne bi bil postal izdajalec lastnega Gospoda, Mi Slovenci smo kot vsi Slovani mehki, obzirni, potrpežljivi, lahkoverni, preveč zaupljivi, takoj pozabimo in se nič ne naučimo. Ko štiri slovanske države danes jokajo v nepopisnem trpljenju, se butajo ob zid, zakaj niso znale bolj ceniti svoje svobode in braniti svojo moč, ko so nam kričeč vzgled, kam zabrede narod, ki ne presodi pravočasno svojih korakov, pa so Nabin kii dan za kočevsl Slovence! Na Vnebohod 2.: naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslov; ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. G slo naj bo: Dal boni za kočevske Slovence po svojih močeh i nekateri izmed nas še vedno kot otroci, ki se, mu trenutno boljša zdi tuja žena s sladkorjem kot pa lastna mati. Doživljaji na slovanskih ■bratih morajo v nas roditi tako močno narodno in državljansko zavest, da tujerodcu sploh ne zaupamo, v stiku smo pa le toliko, kolikor nas sili državljanska dolžnost mirnega sožitja, nikdar pa jim ne dajmo brezpogojnega zaupanja. So pa ljudje med nami, ki se za vse to ne zmenijo, češ, bodo že drugi to opravili. Toda zgoraj omenjeni elementi se skrivajo pred očmi javnih oblasti, se pomičejo v gostilne, v samotne vagone, v veže, za vogale, v oddaljene vasi k pri-prostim ljudem, ki ne poznajo zvijač in črnih naklepov takih ljudi. Pred kratkim je voditelj slovenskega naroda dr. Korošec opozoril vso Jugoslavijo pred temi ljudmi, ki žive med nami. Časi so hudi, domovina rabi slehernega izmed nas. Zato stopimo v službo domovine, bodimo možati in ne pustimo, da bi kdorkoli sejal nezaupanje do naše države in vzbujal navdušenje za druge. Mnogo se je spremenilo od lanskega marca, toda kdo izmed vseh milijonov je zadovoljen z izpremembami? Ali Čehi, Poljaki, Slovaki, Finci, Danci, Norvežani, ali mislite, da nemško ljudstvo ali rusko ? Vsaka iz-prememba pri nas bi pomenila za naš slovenski narod narodno propast. Ni je iz~ premembe, ki bi nam mogla kaj boljšega prinesti kot uživamo sedaj. To prepričanje naj nas bodri v težkih časih. Če pride na nas preizkušnja, nas bo ta zavest usposabljala za največje žrtve. Narod, ki ima take sinove in hčere, bo dovolj močan, da prenese še tako težke udarce. Država pa, ki ji služijo taki sinovi, bo ostala. Gospod pa, ki vodi usodo narodov, nam bo ob takem poštenju velik pomočnik. Ne oklevajmo 1 Služimo domovini polni zaupanja in s krepkim čiščenjem vohunov, izdajalcev, Težko hiši, ki nima gospodarja, težko vojski, ki nirna poglavarja. Svoj dom je boljši od zlatega korca, t .:•■ _r.v:::: . . v:. :~v. če se pojavijo med nami. Ne veljaj pa to načelo le za nas Slovence, marveč za vse, ki se redijo na prsih Jugoslavije in srčejo iz nje svoj življenski obstoj celo življenje, morda že cela stoletja na njeni zemlji. 2 Pododbor za tajništvo ima svoje odseke-za posamezne države in pokrajine. Če povemo, da vsa ta organizacija, ki jo morajo plačati predvsem ruski kmetje in delavci, stane letno ogromno vsoto 200 miljonov zlatih rubljev, bo nam razumljiv sloviti ruski dumping, ko so v Evropi prodajali po najnižji ceni ruska živila in kurivo, a istočasno sta gladovala ter prezebala ruski kmet in delavec. Vsak pododbor in strokovna internacionala imata zopet svoje posebne odseke. Ods . akcijo ima n. pr. n logo, da izrablja vsa ljudska gibanja v to, da bi prišli komunisti do oblasti. Izvaja nasilje nad množico ter si beleži osebe, ki jih je treba ob času revolucije umoriti. Džerdžinski, šef bivše boljševiške strahovalne orgasiza:!je. „Čcke“, pravi: „Mi predstavljamo organizirano nasilje." Neki njegov pomočnik pa pristavlja: „Nasilje, to je temelj moči sovjetov." ker je naziv „Čeka" postal preveč zloglasen v svetu, so izpremenili uradno ime tega učinkovitega organa „Kominterne" v „Občo politične upravo" ali skrajšano G. P. U. To je samo po naslovu spremenjena „Čeka", torej še vedno tista peklenska ustanova, ki je na ukaz rdečih mogotcev morila brez usmiljenja tisoče in tisoče, pošiljala v pregnanstvo stotisoče, rušila in razdirala vse to, kar je bilo narodu sveto, ne meneč se kakšno strašno delo izvaja. Oglejmo si še nekaj posameznih specialnih internacional. Zelo važno je, da vemo, kako podrobno je organizirano delo posameznih stanovskih odsekov „Kominterne". Najhujša je sigurno borba za izobražence, ker morajo tem več nuditi kakor pa pri-prostemu narodu. Zanje je „Kominterna" ustanovila posebno internacionalo, ki nosi nalov „Voks". Njena glavna naloga je vzdrževati zveze med Rusijo in izobraženci vsega sveta. „Voks" sam ima več odsekov, izmed katerih je najvažnejši odsek za tisk. Ta odsek pošilja iz Rusije tisoče in tisoče knjig in izdaja časopise za razne države v vseh jezikih. Sovjetsko uradno glasilo „Pravda" piše: „Danes ni dežele, v kateri bi ne izhajal zakonito ali nezakonito vsaj eden komunistični časopis." Širokopotezne tiskovne propagande se poslužuje tudi „Krestitern" ali internacionala za kmete. Komunisti obetajo podeželju blagostanje, dasiravno jim ni mnogo za kmeta, ker isti nima smisla za revolucijo. Kmet se namreč noče odreči veri, narodni zavesti t: > G: ■ i.". se je dobava koruze zakasi ila ri T. v vodinj v Banatu in so tudi c ko. d ig- njene. in svoji zemlji, ki so jo že njegovi predniki obdelovali. Zato je treba kmeta z raznimi lomljivimi obljubami pripraviti do tega, da pomaga komunistom do vlade, ki mu pozneje vzemo zemljo, porušijo cerkve, rekvi-rirajo prit ike in živino, a če se temu protivi, bo z njim obračunala G. P. U. Ta je po službeni statistiki sovjetov samih samo od leta 1917. do leta 1923. pomorila 1,075.000 kmetov. Ako k temu prištejemo še miljone, ki so pomrli od gladu, dobimo grozno število, ki jasno priča kakšne „dobrote" komunisti dele prebivalcem podeželja — kmetom. Josip Stritar je bil rojen leta 1836. v Podsmreki pri Velikih Laščah na Dolenjskem, tedaj blizu tam, kjer Levstik. Dovršivši latinske šole v Ljubljani, se je učil staro-klasiškega jezikoslovja na dunajskem vseučilišču. Kot domači učitelj in odgojitelj v višjih ‘rodbinah, je potoval po Nemškem, Francoskem, Italjanskem, Švicarskem itd. ter na tak način spoznaval tuje narode, njih šege ter družabne in državne razmere, ob enem pa tudi proučaval raznih narodov slovstva in jezike. Končno je stopil v državno službo in deloval dolgo let kot profesor grškega in latinskega jezika na Dunaju. Javno slovstveno delovanje Stritarjevo se začenja z letom 1866. Kot pravi pesnik je spoznal Stritar vrednost Prešernovih poezij in sklenil pokazati prvaka slovenskih pesnikov v pravi svetlobi. Prešerna niso namreč vedno tako cenili kakor dandanes, ampak to je šele dosegel Stritar, ki je z Jurčičem vred izdal leta 1866. Prešernove poezije s pesnikovim životopisom in z obširno kritično-estetično oceno vseh njegovih pesmi. Uspeh tega dela ga je izpodbodel, da se je združil z najboljšima, tedaj še mladima slovstve-nikama, z Jurčičem in z Levstikom, ter izdal leta 1868. „Mladiko", t. j. zbirko pesmi in povesti. Ta knjiga je bila nova, znamenita prikazen v našem slovstvu. Tu se je oglasil zopet Levstik s svojimi pesmi, Jurčič je podal povest „Sosedov sin" in Stritar je stopil prvič z večjimi proizvodi na dan. Tu' je objavil tudi mnogo svojih mičnih pesmic, ki so povzročile občno pozornost, zlasti „Popotne pesmi", ki tako lahko jn gladko teko, da jih je slast čitati. Na mah so našle pesmi „Borisa Mirana" mnogo častilcev in čitateljev, posebno mladina je hlastno segala pp pesmih in povestih njegovih. Tako si je pripravil Stritar pot za svoje poznejše delovanje. Leta 1869. je izdal Zoper upornike so izšle še strožje na-redbe. Sam ljubljanski škof Kavčič se je podal med vstaše, da jih pomiri, ker ni bilo upanja, da bodo neorganizirani upori prinesli razjarjenemu ljudstvu zaželjeni uspeh. O tem je grof Fargues dne 20. oktobra pisal okrožnemu poglavarju v Novo mesto: „Prosim Vas, da mi poročate o dogodkih, ki so se pripetili v Vašem okrožju izza nemirov v Kočevju, o nagibih, ki so te nemire izzvali, in o osebah, ki so bile na tem najbolj udeležene. Menim, da ste razglasili stroge naredbe zoper začetnike teh nemirov, in upam, da bodo imeli uspeh. Gospod škof je ravnokar odšel med upornike novomeškega okrožja, upam, da bodo njegova prisotnost in njegovi opomini privedli neumneže zopet k pameti, ki so se dali tako zapeljati, da so se z zločini in grozovitostmi ustavili poveljem Nj. Veličanstvu. Uporabite ves svoj vpliv, da ljudi, ki so se oddaljili od postavnega reda, zopet pripeljete nazaj, in upam, da Vaš trud ne bo zastonj." (Mit. d! h. Ver. 1868, 33.) V Kočevju in v okolici je bilo v resnici že dne 14. oktobra vse mirno, ko so ljudje zvedeli, da je bilo okrog Novega mesta toliko vasi požganih (Carniola, 1909, 172) novo zbirko svojih pesmi in si pridobil z njimi tako važno mesto v našem slovstvu, da je postal pesnik-voditelj na slovenskem Parnasu. Ko je prenehal „Slovenski glasnik" leta 1868., kateri je bil deset let sredotočje slovenskega leposlovja, je ustvaril Stritar na Dunaju novo leposlovno glasilo: „Zvon" in združil vse novejše pisateljske moči okoli njega. Leta 1870. je krenila naša proza z „Zvonom" na novo pot in storila velik korak v svojem razvitku. Stritar je zbral vse svoje moči in neumorno deloval. Skoro polovico lista je pisal sam in povrh še list urejeval in gladil pisavo svojih sotrudnikov. Tu je objavljal pesmi, dramatske slike, šaljivo- in lepoznansko-ukovite spise in roman „Zorin". \ ideč, kako malo so poučeni mlajši pesniki o pesniški obliki in tehniki sploh, je začel v „literarnih- pogovorih" podajati raznih Josip Stritar naukov, ocen in navodil o pesništvu in njega obliki ter si tako vzgojil lep pesniški naraščaj. Spisi v „Zvonu" so se odlikovali po lepem, gladkem, nežnem in lahkoumevnem jeziku, a vsebina njegova je bila zgolj namenjena slovenskemu razumništvu in se je zlasti prikupila mlajšemu svetu. Novo življenje in mlad duh je zavladal v našem slovstvu, toda takozvano „svetožalje" je našlo odpor pri starejših in treznejših pisateljih. Nastala je slovstvena borba, „Zvon" je prenehal, a Stritar je poslal med svet svoje mojstre, toda hudo ostre, zabavljive „Dunajske sonete" (47). Sčasoma so se pomirili duhovi. Stritar je nadaljeval svoje lepo započeto delo, izdajajoč zopet „Zvon" od leta 1876. do 1880. na Dunaju. V šesterih „Zvonovih" letnikih nam je podal svoje najznamenitejše proiz- vode; z njimi je vzgojil nov pisateljski rod Iprl slovenskim povestim pot v olikano, gosposko družbo. Med Stritarjevimi povestmi I .r i i ' ’: .■ Mirodolski, Rosana, Sodnikovi. V'zadnjih letih je pisal Stritar tudi knji za mladino, katere je izdala družba sv. Mohorja, in sicer „Pod lipo" (1895), „Jagode" (1899) in „Zimski večeri" (1902); njih vsebina so pesmi, povestice in igrokazni prizori. i\j©uiPGBUfjtl rjB®3fjJ3r.1 Dr. Krek o položaju 7. aprila je bil v Celju na zborovanju JRZ gradbeni minister dr. Krek, ki je poročal o položaju, nakar so zborovalci sklenili takojšnjo ustanovitev slovenske samouprave. To je brez dvoma zahteva vseli Slovencev. V tem oziru med pravimi Slovenci ni izjeme. Žal pa je na jugu še mnogo nejasnosti, ko se nekateri politiki krčevito upirajo pravilni ureditvi države. Zanimivo je na primer, da se je med Srbi našel profesor dr. Lazarevič, ki je zapisal, češ da Srbi sploh ne potrebujejo svoje banovine in da naj ostane vse tako, kakor je zdaj. To se pravi, Žrtvujmo za narodno stvar! Vnebohod 2.. maja je dan za vse zavedne Slovence in Jugoslovane. To je nabiralni dan za kočevske Slovence 1 Vsak naj sklene: Tudi jaz hočem storiti na ta dan vso svojo narodno dolžnost do njih! Dal bom, kolikor zmorem! naj bi ostala država neurejena, da bi mogel centralizem vladati vsaj na večjem delu Jugoslavije. To gotovo ni patriotično stališče. Na drugi strani pa je med Srbi začel predavati znani profesor Tasič, ki iskreno priporoča Srbom, naj se oprimejo misli, da je Jugoslavijo treba urediti na podlagi federativne zveze. Nekateri srbski krogi se boje prevelike samouprave, češ da bi to utegnilo škodovati sami državi. .Toda v tem oziru je skušal Srbe potolažiti senator g. Vilder v svoji „Novi Riječi", ko je v imenu SDS, ki na Hrvatskem zastopa Srbe, da bi bila neodvisna Hrvatska naj večja poguba za Hrvate same. In tudi izjave drugih odgovornih hrvat-skih politikov se glase tako, da Hrvati vidijo v Jugoslaviji svojo skupno domovino. Občinske volitve O novih občinskih volitvah so začeli govoriti. Listi zdaj poročajo, da je vlada izdelala že nov volilni red za občinske volitve, kar je razumljivo, ker bi s sedajnim votivnim redom vlada težko stopila pred volivce. Kakor poro. rg?i'3TO»rw.n-.--»v'- l«RZ^5*CvSaOfMC-..'r * 2 in da sta bili požgani tudi vasi Stari trg pri Poljanah in Kostel. Tudi tedaj se ni nihče več upiral, ko, je prišel denar ob veljavo. Dne 29. novembra 1809. je namreč izšla sledeča naredbar „Dvorni generšl — Intendant od Ilirskih Deshel. Komandar častne legione in imeniten gospod od ordna shelesne Krone v opominvanju, da postave teh Ilirskeh Deshel, katere skus ta nou nar-jen mir na Dunaj nashmu sdajnimu franzoskimu Zesarju sa odstopljene bile sa savol tega velikega Kursa, inu papirskega denarja dragina, Kup-zuva vzam pa velk dobiček pernesli. Kup-zhije, Shivesh, Blagu, Lohn, inu druge pla-zhila, katere sdej po tem velikem Kursu sa mogli oprauleni biti, je ta papirski denar seboj pernesu. — General-Intendant sa sapo-vedal inu sapoudu: 1. De od perviga per-hodniga rnesza Grudna Banko Zedelzi per us eh Kassah sa Kontribuzion al druge pla-zhila le po svoje vrednosti smeja uset biti. 2. Ta do perviga Grudna doushna Kontribuzion sna v Oesterreiharskih denarjah o,draitana biti, pa ne v kreizerjah, kateri v vrednosti Bankozedelzam gl ih dershan bodo... Sa te mesez Grudna je vrednost enga Bankoze-delza na en firtelz svoje prave urednosti dol-postaulen, sa perhoden mesez pa bo posnej n a snane dana. — Danu v Pallastu tega Ge-neral-Intendanta. Lublana 29. dan Listagnoja 1809. Dahchy“. (Izv. muz. dr. XVI. 140). Leta 1811. so Francozi razdelili deželo v Kantone. Tudi Ribnica je dobila svoj Kanton, v katerega je spadalo sedem občin (mairij, arrondissiments communaux), med njimi Ribnica, Sodražica, Loški potok, Dolenja vas, Velike Lašče (Miti. d. Mus. fer. f. Kr. XV. 133). Maire sodraške Mairije je stanoval na Ortneku in je bil tedanji lastnik ortneškega gospodstva grof Benjamin Liech-tenberg (Mitt. d. Mus. Ver. 1898,49). Ribniški maire pa je bil graščak Anton Rudež, ki je bil ravnokar kupil od grofa Filipa Kobenclja ribniško graščino. Mairi so morali spisovati tudi poročne, mrliške in rojstne knjige. Te knjige imajo na vsakem listu vtisnjen kolek po 75 centimov. Kolek je lično izdelan in predstavlja Ilirijo v ženski podobi, ki se sede opira z desno roko na veslo, z levo pa nudi lovorov venec francoskemu orlu, stoječemu ob njeni levici. Nad njo je napis 111 y r i e, poleg vesla številka 75 C. Posebno francoske cerkvene reforme ljudem niso bile nič kaj všeč. Tudi za naše kraje so vpeljali svoj koledar (1812). Ta je vseboval poleg nedelje vsako leto samo štiri praznike, namreč Kristusov Vnebohod, Marijino Vnebovzetje, Vse svetnike in Božič. Novo leto so le tolerirali, ki pa je veljalo bolj za civilen in narodni praznik. Ljudje se splošno tega koledarja niso držali, samo da se ob odpravljenih praznikih ni obhajala slovesna službo božja, dasi je ljudstvo ob teh dnevih ravnotako pridno obiskovalo cerkve in se vzdrževalo hlapčevskega dela, celo trgovci so imeli prodajalne zaprte in ni nihče ničesar javno prodala!. (Mitt. d. h. Ver. 1860, 92.) čajo listi, je vlada izdelala dva načrta, en načrt bi veljal le za Ilrvatsko, drugi pa za druge dele države, torej tudi za Slovenijo. Zanimivo je, da bo, kakor se glase poročila, občirski volivni red za Ilrvatsko določal še naprej javne volitve, medtem ko bodo drugod pri občinskih volitvah volivci tajno glasovali. Slovenski pisatelji in pesniki v Zagrebn slovensko-hrvatska vzajemnost V soboto so prišli v Zagreb zastopniki slovenskih pisateljev in pesnikov, ki jih je vodil predsednik njihovega društva dr. Koblar. Med slovenskimi književniki, ki so šli v Zagreb vračat hrvatskim književnikom obisk, so tudi župnik Fr. Finžgar, dr. Anton Vodnik, Oton Zupančič, Pavel Golia itd. Hrvatski listi ob tej priliki znova naglašajo velike kulturne in politične stike med Slovenci in Hrvati v preteklosti. V soboto zvečer so slovenski pisci zagrebškemu občinstvu brali svoja dela. Bila je to lepa manifestacija slovensko-hrvatske bratske vzajemnosti. Kočevje. Novo imenovani župnik in dekan gospod P. Flajnik pride v Kočevje in bo slovesno umeščen v dekanijski cerkvi v nedeljo 28. aprila 1940 pri slovesni službi božji ob 10. uri. Preselil se je iz Grčaric v Kočevje v lastno hišo gospod knez Auersperg in ostane tu, dokler ne bo izgotovljen njegov grad, ki se gradi blizu Grčaric. Ribnica. Za župnika v Ribnici je imenovan častiti gospod Demšar, dosedanji spiritual v uršulinskem samostanu v Škofji loki. Gora. V letu 1938 smo začeli z zgradbo vodovoda, ki naj oskrbi iz studencev pri Kržetih naše vasi z zdravo pitno vodo. S pomočjo državno podpore, ki nam jo je oskrbel g. Škulj, smo zajetj , r se je ] ban il e uprave in občine rezervat 300 m-1. Prvi del je s tem končan. Ko se ni : podpora, lnjil nov i i bo v z' is prt in bo z ns ' i oskrl 1 j tako da j lavni ■■ ;■ ; o napi in je \ ičn k ri. Ne da se j ■ ■ k j ; o s ten: n:■ š vasi pridobite. □gGOCoO l:,I:0g3G]bEl Prvikrat na Kočevskem Ponudila se mi je prilika, da sem mogel na Kočevsko in priti nekoliko v stik s svojimi rojaki. Prijatelj, ki je imel tam opravke, me je povabil s seboj. Bilo je poletje. Zgodaj zjutraj sva se odpravila na pot. Rosne kapljice so se lesketale v sončnih žarkih, ko sva bila že daleč na polju. Vse je bilo mirno, le veter je od nekod prinašal pesem koscev in majal mirno žitno polje, da' je valovilo kakor morje. Polje sva že pustila za seboj. Pot se je obrnila navzdol in zadnji pogled na domačo vas mi je zastrla lipa na hribčku. Prijatelj se je ustavil. „Sedaj bova zavila v gozd, skozi katerega bova hodila štiri ure“, je rekel in stopil spet naprej. V nekaj trenutkih naju je objela prijetna senca smrekovega gozda. Zdaj pa zdaj so se v vrhovih zazibale visoke jelke, ko je nad njimi kurja. Med vejami so že bren- čale čebele in letale za medom .od cveta do cveta. S svojim prijetnim glasom so oživljale gozdno šumenje — skrito govorico dreves — !c|. Sa j c včasih prevpilo petje kosa, drozga a,i vreščanje šoje. . Dolgo bi so nama bila vlekla pot, da sc nisva zapletla v živahen pogovor, in sama nisva vedela, kdaj sva prehodila prvi del poti n prišla do velike jase. Nekaj njiv je same-v , °' pile so zanemarjene in so čakale pridnih Tu je zavila kolovozna pot, po kateri j*Va c‘° ccbaj hodila, v ostrem ovinku, midva 1; sva krenila naravnost v gozd po ozki uohnici. ED m Ed g ug o b g g 5 E & Gospod se poslavlja od svojih učencev: „Še malo, in ne boste me več videli; in spet malo, in me boste videli, ker grem k Očetu 1“ In zopet: „Grem k njemu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: ,Kam greš?' Temveč, ker sem vam to govoril, je žalost napolnila vaše srce." Vsako slovo je težko, najtežje pa je ono, ko si stiskamo roke, kakor pravimo za vedno, ali pa se ta in oni kar brez slovesa poda od nas, nas pusti same v boli in zapuščenosti. To čutijo tudi apostoli, ko se Gospod od njih poslavlja. Težko jim je, žalost je napolnila njihova srca, da je onemela vsaka beseda na njihovem jeziku. Kolikokrat se je to tudi pri nas že zgodilo, ko je odšla od nas zvesta duša osebe, ki smo jo ljubili. Koliko jih že imamo tam na drugem svetu, ki smo jih tu poznali in bi radi poznali tudi njihove sedanje stanje in bivanje. Ali ravno toliko, kolikor nam■ more slepec govoriti o barvah in gluhi o ubranosti zvokov, prav toliko moremo tudi govoriti o stanju, ki vlada onkraj groba. Sam zgovorni sveti apostol, ki je videl veselje blaženih, obupa, da bi ga mogel popisati. Le toliko ve, da oko ni videlo, uho ni slišalo, človeško srce pa m more občutiti tega, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. Bog bo moral prej poveličati naše srce, da bo zmožno občutiti to srečo. Ako bi pa vendar mogel prodreti glas iz onega sveta k nam, bi bil ta samo: „Vzdrži, bori se, vztrajaj!" Saj ni mnogo ležeče na tem, da vemo že zdaj, kako je tam, vse pa zavisi od tega, da si pridobimo tisti prostor, ki nam ga bo Gospod pripravil, ako bomo ostali njegovi zvesti učenci. Draga. Imamo v naši občini dva nepomirljive. protivnika akcije za vrnitev naših slovenskih krajev v Slovenijo. To nam ponovno dokazuje neka „izjava11 k poslednjemu glasovanju, ki je bila temu priložena in odposlana na gotovo mesto, da bi so merodajni krogi na ta način uverili, češ da je bilo ljudstvo v zmoti, ko sejo v tako ogromni večini izjavilo za Slovenijo. Mi pa lahko dokažemo, da je ravno nasprotno res, namreč da se še oni kesajo, ki so bi!: zapeljani, da so oddali glasove za hrvatsko banovino. Se razume, razen glavnih naših dveh nasprotnih činiteljev, kar pa je povsem— razumljivo ! Enemu izmed teli je na tem ležeče, d.°. sedaj izvaja vso svojo oblast ----- kot nei bran in nepoklican; drugemu pa > Si4 pel sed ž, ki bo posta! odslej tudi varen Prišla sva skoraj v pragozd. Povsod samo drevo; le tu pa tam se je med vejami svetlikalo nebo ali so sc vtihotapljali sončni žarki. Pot je bila zelo zanimiva. Stari ljudje vedo povedati sploh marsikaj o teh krajih. Celo pravljice, kakor n. pr. o Martolosovi jami in o zakladu, ki je v njej skrit. „Še eno uro, pa bova iz gozda", me je zmotil iz premišljevanja prijatelj. Zagledala sva res kmalu prvi znak življenja — znak še nepokvarjene narodove vere — Marijino kapelico. (V oči me je zbodlo. Celo tu kljukasti križi i Ali je mogoče?) „Poglej no,“ mi je rekel prijatelj, „ko sem bil pred nekaj leti tu, je bilo vse drugače. Takrat je bila okrog kapelice še ograja in v njej cvetlice, ki so poleti krasile Marijino znamenje." Sedaj pa je vse zanemarjeno. Le Marija žalostno gleda, kako trpe njeni otroci. . „Kdaj bova prišla v vas?“ vprašam prijatelja. „Kmalu! Še nekaj polja bova prešla, pa bova zagledala prve hiše," me potolaži. Res sva prehodila polje in zavila navkreber. Na vrhu hriba so bile raztresene vaške hiše. Z deščicami krite strehe so bile že počrnele. Tudi lesene stene, skozi katere so plaho gledala na cesto okenca, so bile že rjave. Pogledal sem na napis, katera vas je to: Pod-preska 1 Pot naju je vodila Še skozi Drago (v obeh vaseh je večina Slovencev), ustavila pa sva se v Srednji vasi. Popolnoma slovensko ime, toda v vasi je precej Nemcev. (Morda tudi „Nemcev" ?) Stopila sva s prijateljem v eno izmed hiš. On je govoril' z gospodarjem o stvari, zaradi katere sva prišla, pred lokalnimi viharji in za katerega se mu ni bilo treba mučiti po šolah ter ga je zasedel, bogve kako 1? Ne mislite pa, da nam sosedje Hrvati nasprotujejo. Vso čast pravim Hrvatom, oni razumejo naš položaj in zato nas moralno podpirajo v borbi za dosego naših ciljev. To je povsem razumljivo in v duhu sporazuma 1 To naj si tudi zapomnijo ti n, i-i danes nasprotujejo naši vrnitvi v Slovenijo. — Koruzo, ki jo je naročila „Gospodarska sloga", le s težka oddajajo. Ljudstvo je mislilo, da se jo bo prejelo tako kakor prejšnje leto — brezplačno in za odslužiti na javnih delih, pa je prišla le za plačilo. S tem je bilo mnogo pomagano slavonskim kmetom, našim ne, ker za odgovarjajočo ceno vsakdo lahko kupi prvovrstno moko v trgovini in mu ni treba nositi v oddaljeni ralin. Edino vozniki so prišli do nekoliko cenejše krme za konje. Prejšnja leta je prišla koruza za javna dela in smo jo odslužili mimogrede; to se nam je že izplačalo. Tudi smo prej prejemali izdatne podpore za popravilo naših potov — letos pa nič. Kaj hočemo, sedaj pri nas prednjačijo tisti, ki so se še nedavno širokoustili, kako bodo pomagali. Hm, komu, to dobro vemo 1 Tudi s koruzo so se nekateri izdatno „podprli". — Prošnja Sedaj vrše občinski odbori svoje proračune in kmalu tudi letne obračune. Na vsa slovenska županstva v kočevskem okraju se obračamo s prošnjo, da se spomnijo z večjo podporo Slovenske Straže na Kočevskem in tiskovnega sklada „Kočevskega Slovenca", Zelo bomo hvaležni. Slovenska vas na Kočevskem. V sredo 10. aprila dopoldne je izbruhnil požar v Slovenski vasi. Težka nesreča je zadela družino Trampoš, kjer jo pogorelo vse: hiša, hlev in skedenj. Celo krava je zgorela, le prašiče so rešili. Doma jo bila le žena, ki je nekoliko naglušna in sama ni vedela, da hiša gori, ampak so jo morali sosedje opozoriti. Požarje nastal menda zaradi tega, ker se je vnelo v podstrešju v- bližini dimnika. Gasilski četi iz Staro cerkve, ki je prišla takoj z motorno brizgalno na pomoč, se jo zal - liti, da so požar omejili in de se ni razširil še ra sosedne hiša. U. ■ ‘ J'' * X| L ■ ' ■ 1 9. .-prih ; ■ ; Božidar Romih; sodnil ki lisca v Novem mestu. .Pokopali so gr. v nedeljo -A 5 popoldne na krškem' .pokopališču. Naj v miru počiva - jaz pa sem se zapletel v pogovor z ostalo družino. „Ali je v vaši vasi kaj Slovencev?" „Tamle v tistile hiši je že slovenska družina." Skoraj bi uganil. Rože v oknih in gredica ob zidu. Vse preprosto, domače, kakor je slovensko sploh. „Kako se pa preživljate na tako majhni zemlji?" Prav z nemško bahavostjo mi pripovedujejo o posebnih ugodnostih, ki jih imajo „nemški" krošnjarji v Nemčiji in o bajnih vsotah, ki jih zaslužijo. Tudi na zunaj se pozna, da jim denarja ne primanjkuje. Hiše imajo prav bahato opremljene, mnogo bolj kakor slovenske, Saj si mora ubogi Slovenec v teh krajih (kot tujec na lastni zemlji!) služiti svoj kruh v resnici z žuljavimi rokami. Dobil sem izgovor in šel obiskat slovensko družino. Kar presenečen sem bil nad toliko prijaznostjo. Od prevelikega veselja, da hoče kdo z njimi govoriti slovenski, niso vedeli kaj bi storili. Zmotil nas je prijatelj, ki me je prišel iskat, da greva. Mešanih čustev sem se vračal s prijateljem proti domu. Žalosten zaradi rojakov, ki morajo na domači zemlji prenašati psovke, biti preziran? in : pel : ol nek. Rad bi jim pomagal, pa ne morem. Veselil pa sem sc, da sem s svojim obiskom razveselil te nesrečneže, ko sem jim prijazno voščil slovensko besedo. Še bom prihajal med. vas in v vsaj s tem lajšal gorje, s čimer vam mo . sloko 1 lo in sl Morava: Na javni dražbi je bilo prodano posestvo g. Katarine Butine. Posestvo je kupil brat g. Butine. .v;ec. Živahno gibanje tned prebivalstvom obeh n: Im iti se je pojavilo za prošnjo n >. prejšnjega g. župnega upravitelja Rozmana, da se vrne nazaj v Grčarice. Mnogi spoznavajo sedaj, da je gospod župni upravitelj le to vršil, kar mora kot duhovni pastir, ki je vezan skrbeti za vse dnše v župniji brez ozira na narodno pripadnost. Tudi mi želimo, da bi prošnja uspela. Livold. V nedeljo je til na šolskem odru gostovalo Prosvetno društvo iz Mozlja z igro-„Dobrava11. Po igri ja g. Kuntara prikazal nov film, ki vsebuje oba Slovenska dneva v Kočevju in obisk bana g. dr. Natlačena o priliki otvoritve Protituberkuloznega dispanzerja. Obisk prireditve je bil prav dober, moralen vtis zelo zadovoljiv. Tako se vežejo med seboj Slovenci na Kočevskem, ki so istih načel in imajo iste cilje. Tečaj italijanskega jezika v Kočevju, je otvoril zavod za italijansko kulturo iz Ljubljane, ki ga bo imela dvakrat na teden ga. Ana Marija Tosoni. Prvi sestanek je bil v gimnazijski fizikalni predavalnici 11. t. m. Nanj je prišlo osem oseb. Podružnica Slov. planinskega društva se je ustanovila v Kočevju. Na sestanek je prišel predsednik centrale g. dr. Pretnar, ki je prikazal društveni namen in dosedanje delo po ribniški podružnici. Sestanka so se udeležili vsi vidnejši kočevski kulturni delavci. Sestanek se je vršil 13. aprila v gostilni Činkel. Izvolili so tudi pripravljalni odbor. Ribniško podružnico je zastopal ravnatelj meščanske šole g. Trošt. Vesela vest. Večkrat smo v jeseni omenjali,, kako je celokupno prebivalstvo od Kočevja do Velikih Lašč nezadovoljno s sedanjim voznim redom na železnici. Ostra zima jc to še bolj povedala, ko so ljudje v divjem mrazu morali na jutranji vlak, ki ob 4. uri odhaja iz Kočevja. Mnogi so morali radi oddaljenosti od postaje kmalu po polnoči na pot v tako divjem mrazu. Poizvedeli smo na železniški direkciji v Ljubljani, če bo kaj olajšano v tem pogledu. Izvedeli sao sledeče: Na progi Ljubljana-Kočevje bosta vpeljana dva nova vlaka. Vozni red bo približno sledeči: Iz Kočevja odide prvi vlak ob 4. uri kot sedaj in pride v Ljubljano ob pol 7. uri. Drugi vlak pa odide iz Kočevja ob 6. uri in pride v Ljubljano ob pol 9. uri. Ostala dva, t. j. opoldanski in večerni ostaneta kot doslej. Iz Ljubljane pa bo odšel prvi zjutraj ob 5‘15 in pride v Kočevje malo pred osmo uro. Drugi vlak pa odide iz Ljubljane ob osmih in pride v Kočevje ob pol 11.,uri. Novi red se začne s 15. majem. Kočevski mesarji. Kr. banska uprava ja zavrnila prošnjo združenja obrtnikov v Kočevju, ki zastopa mesarje sodnega okraja Kočevje, da naj se dovoli zvišanje cen govejega mesa na 14, telečjega mesa pa na 14—16 din za kilo. Prijava je bila utemeljena z navedbo, da je cena živine v zadnjih treh mesecih narasla za 30 do 40 par pri 1 kg žive teže. Ta navedba pa ni bila verostojno dokazana. Kr. banska uprava je nato po zaslišanju pristojnega odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije ugotovila, da se v zadnjem času cena živini, ki jo oni koljejo, ni zvišala. Res se je zvišala cena izvozni živini, kočevski mesarji pa koljejo le cenejše krave in jalove telice, ki jih plačajo komaj po 4—5 din za kilogram. Mesarji imajo pravico pritožiti se na ministrstvo za trgovino in industrijo proti tej odločbi. To so tudi storili in pritožbi dodali živinozdravniško izjavo. Avtobus Sušak-Ljubljana je pričel voziti 14. t. m. na progi Ljubljana—Kočevje—Sušak kot lansko leto. Mesec in zvezda Kralj Albert Saški (1873 — 1902) je sprejel v avdijenci nekega komercialnega svetnika, zelo zaslužnega, že starejšega gospoda. Ko se mu je ta zahvalil za red, nedavno mu podeljen, ga je kralj vprašal: „Kakor se mi zdi, je to Vaše prvo odlikovanje?11 — Komercialni svetnik gleda na samotno zvezdo na fraku, si pogladi plešo in reče: „Da, Veličanstvo; pri nas civilistih pridejo zvezdo šele takrat, ko je luna že vzšla!11 Mislil je seveda na plešo. ZISIEDSaBiljja p[p«3f j0@g3 Nemci zasedli Dansko in delno Norveško Preteklo razdobje spada med najbolj razburljive tedne sedanje vojne. Glavno oznako mu dajeta zasedba Danske in delna zasedba Norveške po nemških četah, nadalje poskus an-gleško-francoskega brodovja, da Nemce iz Norveškega preženeta, kar pa se je le delno posrečilo v veliki pomorski bitki, ki je okrog vse norveške obale divjala skoraj tri dni in zahtevala na obeli straneh velike izgube. Anglija položila mine, da prepreči dovoz železne rude - Nemčija proglasi to za kršitev norveške nevtralnosti 8. aprila zjutraj sta Anglija in Francija objavili, da sta na gotovih krajih norveške obale položili mine, da bi nemškim ladjam onemogočili, da plujejo trdo ob norveški obali in prevažajo železno rudo iz norveških pristanišč. To dejanje jo Nemčija proglasila kot kršitev norveške nevtralnosti. Nemški ultimat Danski in Norveški z zahtevo mirne zasedbe V noči od 8. do 9. aprila je nemška vlada . poslala danski in norveški vladi ultimat, da naj sprejmeta mirno zasedbo od strani nemške armade, češ da sta obe državi v nevarnosti, da ju ne zasedejo Angleži in da mora Nemčija poseči vmes, prvič, da brani njuno neodvisnost, drugič pa, da sama sebe zavaruje pred sovražnikom, ki namerava skozi Norveško vdreti v Nemčijo. Danska je zahtevo sprejela. Norveška jo je odklonila. Toda skoraj istočasno, ko sta obe vladi brali ultimate, so nemške čete že vkorakalo na Dansko in so nemška letala ter nemške ladje že izkrcavale nemško vojaštvo na več mestih norveške obale, celo na daljnem severu, kar je dokaz, da je bil naval na Norveško skrbno in že dojgo pripravljen. Razdalja iz nemških piistaniše na primer do pristanišča Narvik zahteva vsaj dva dni vožnje po morju. Torej so morali imeti Nemci svoje vojake skrite že v imenovanih pristaniščih (skrite v trgovskih ladjah) v trenutku, ko sta Anglija in Francija polagali mine na norveški obali. Danska je bila zasedena v 8 urah. Norveška prestolica zavzeta istega popoldne. Obsežni ukrepi pomorsko vojaškega značaja Anglije in Francije 9. aprila sta Anglija in Francija, presenečeni od dogodkov, sklenili obsežne ukrepe pomorsko-vojaškega značaja. Velike skupine obojnih bro-dovij so odplule v norveške vode z dvojnim namenom: 1. da prestrižejo vse nemške transporte, ki so bili na potu iz Nemčije na Norveško, transportne ladjo polove ali uničijo, ter spremljajoče nemško brodovje napadejo in uničijo. 2. da napadejo nemške čete in nemške vojne ladjo, ki so bila že v nekaterih norveških pristaniščih, ki ležijo V dnu dolgih norveških za- t livov (fjordov), nemške, vojne ladje uničijo in izkrcajo vojaštvo ter polovijo tudi nemške čete. Ali pa vsaj to, da zaprejo nemškim ladjam izhod iz zalivov ter tako nemške čete popolnoma odrežejo od vsake zveze z Nemčijo. Bitke na morju 9. in 10. aprila so se okrog Norveške bile hude bitke, o poteku katerih je govoril angleški mornariški minister Churchill. Največja bitka je bila v Skagerraku in Kattegatu, to je na morju, ki deli Norveško od Danske. Hudi spopadi so bili tudi na skrajnem severu pri Narviku in v fjordu Trondhjem. Žrtve - Norvežani organizirajo obrambo 11. aprila so se boji v manjšem obsegu nadaljevali. Končni izid je bil ta, da so do tega dne Angleži izgubili 4 rušilce, Nemci 4 križarke, 3 rušilce, nekaj podmornic (z gotovostjo) ter 12 velikih prevoznih ladij z municijo, orožjem in vojaštvom vred. V boj je poseglo tudi obojno letalstvo, ki je napravilo precej škode. Angležem je poškodovalo dve vojni ladji, Nemcem štiri nadaljne vojne ladje, potopilo je spet 2 nemški pievozni ladji ter bombardiralo nekaj norveških naselbin. Na splošno prevladuje vtis, da je bilo nemško letalstvo močnejše. 12. aprila so se borbe se nadaljevale, toda večjih spoprijemov ni bilo javljenih, ne od ene V zavesti iti žrtvi je moč f. Nabiralni dan za kočevske Slovence na Vnebo~-hod 2. maja nam nudi zopst lepo priliko, da iz-;< skromnimi žrtvami svojo narodno in državno dolžnost. Naj ne bo zavednega S! in Jugoslovana, ki ne bi izvršit na ta dan svoje narodne dolžnosti. Kolikor more, toliko naj vsak žrtvuje i in ne od druge strani. Le Norvežani sami so prišli nekoliko k sebi in so ponekod organizirali obrambo ter v srditih bojih prodiranje Nemcev ponekod tudi ustavili. Položaj 13. aprila je bil tak: Nemci šč nahajajo še po vseli norveških pristaniščih^ ki šo jih zasedli, da so prodrli severno od Osla globoko na Norveško in Anglija je položila mine po vseh morjih, po katerih Nemčija lahko doseže Norveško, da ostane v stiku s svojimi vojskami, ki tamkaj delujejo, ali z drugimi besedami, Anglija je nemške posadke na Norveškem zaprla. Sedaj bomo videli,, ali se bo Nemčiji vendar posrečilo, da blokado predre in si napravi svobodno pot na Norveško, ali pa da bo Anglija te nemške pomorske in suhozemske vojne sile na Norveškem ujela ali. pa uničila. V nevarnosti Švedska, Nizozemska in Belgija Teža mednarodnega položaja je sedaj na severu. Švedska, kot soseda Norveške in kot dežela, po kateri Nemčija lahko pride na Norveško, je sedaj v neposredni nevarnosti, da bo vržena v vojni metež. Nevarnost obstoja tudi za Nizozemsko in Belgijo, ki se nahajata v sredini vojnega ognja med obema taboroma, ki imata očividno namen, spoprijeti še huje med seboj. Stališče naše države - nevtralnost, ki jo lioče braniti Naša država bo oliranda najstrožjo nevtralnost na vse strani. Držala se bo najstrožje obstoječih političnih in gospodi pogodb, tako, da nikomur ne bo dala priložnost, da bi se nad njenim, zadržanjem pritoževal. Odločena pa je, da svojo nevtralnost brani. Objava tcg,a stališča je vso javnost zelo pomirila in razni s,‘trahovalni propagandi zavezala usta. J r t ZTJU: Pravkar asš”o l 3-3, Dr. Oskar Rcya: v/fPOiiuDOiL2©(? A q Poljudna iz' naši meffi/'obslg^i'lo’s'1, d je.edi.na ^ vrste v s 46 slikami, 'ki tolmačijo vs S"1 m .Je, -opremll,cn1a nekateri zelo lepi posnitk 4bin°; PrI?Mei?1 50 ludi tolmačeni vsi osnovni poj' ?blak?* * v,' V nje) 50 razT vsak, če hoče kateriko i J ni’ kl ’.h m.ora razumcb V prvih poglavjih se nai /re™enskl p.ojav ra“!!' ki povzročajo vreme in' -prej s*z"an,mo s cimlelp’ spremembam, kakor: z, =° sefde,z PT, njcSov,m zraka, veter n vla planinci ter športni in poklicni letalci Po^cbn* a odlika tega modernega vremenskega je, da je pisan zelo poljudno in za razu-,ie potrebuje nobene posebne izobrazbe, znanje fizike je razloženo v tek: i, kjer mučeni in preve ieni t idi vsi tuji strokovni - Cena kartonirani knjigi je 50 din, v platno 60 din. priročnika mevanje r Potrebno so raztol izrazi. -vezani Inf I@s1oug:tL3 ’ tr. '"T1 GG -Ug'- -■ t- - tič >«. ■ w» ii C. ? i. - -■ ... « . - L v ;... . ■. %