100. številka.
Ljubljana, četrtek 3. maja.
X. leto, 1877.
SLOVENS
Iihaja v m h k dan, isvseruii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejetnan za a v »t r o-o g er s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol lettf H gld.. za četrt leta 4 glđ. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., /,a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanj« na dom se račnna 10 kr. xa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah iu wm\ dijake velja milini cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.   po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj «e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r o d ni S t v o je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši St. 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši.
Angleška nevtralna.
Telegraf nam je zadnjega aprila prinesel veselo novico. Angleži oficijalno oglašajo svojo nevtralnost. Uradni list angličanske vlade prinaša 30. aprila datirano proklamacijo kraljice, T katerem ona naznanja ostro in nepristransko nevtralnost Angleške r rusko-turskej vojski in vsem podložnikom zaukazuje, naj se tega drže.
Torej konec vsega rožljanja se sabljo od strani lorda Beaconsfielda, vse grožnje od strani lorda Derbvja, nepristop k berlinskemu memo-randu, odgovor k Šuvalovemu pristavku k protokolu — vse je bilo le angleška sleparija, veliko krika in vika, a nič jajc; ogromne be-sede, a ne srca in ne moštva. Udali so se kramarji in v kot stisnili.
„ Anglija ne bode nikoli mogla pripustiti, da bi Rusija pala z orožjem nad Turčijo.u Tako so pred letom, pred pol letom in še kasneje z vso gotovostjo prorokovali vsi sovražniki narodne ruske in slovanske stvari. A zdaj vidimo, kaj vedo ti proroki! Protivno se je zgodilo.
Vspeh, odločno dejanje, to dan denes velja; temu se Evropa nij ves zadnji čas nikjer več ustavljati upala. Plesnjeve di-plomatične tradicije, zastareli hlapčevski nazori, po katerih bi se politika imela ravnati po gotovih naučenih izgledih in ukih, mečejo se dau denes vedno bolj ob tla in na turno pravo zmaguje, narodnostna politika prodira v romanskem, germanskem in slovanskem svetu.
Kakor je Angleška, ko a bilo treba dati si za svojega turškega varvanca puščati na krvi, lepo svoj hrbet nazaj vzmaknila, tako bode tudi onih naših nemških ustavo-v e r c e v in M a g j a r ov zmanjkalo ob pra vem času, kateri zdaj vedno in toliko hujskajo zoper sveto vojsko*ruako - slovanskega
carja osvoboditelja proti turškemu div-jaštvu in barbarstvu. Tvrdo se nadejamo, da bode Bog blagoslovil slovansko rusko orožje, da bode ruski vspeh velik, Turek poražen, potem ne bode Slovan vprašal oholega Magjara in dunajsko-nemške ga juda, ali se sme na iztoku par svobodnih državic osnovati.
Vojska.
Deževje je po Rumuniji pota omehčalo in na muogih krajih preplavilo. V Malej Aziji je celo sneg na potih Rusom. Rusi se morejo zarad tega le počasi premikati. Gre-doč morajo prej pota in železnice popravljati. Rumunci jim pomagajo. Vreme je zdaj tudi doli boljše, za to smemo uže v kratkem pričakovati, da čujemo o ruskem zasedenji donavskega pobrežja.
Turki so vzeli, kakor se ,Pol. Corr." iz Bukurešta poroča, dva rumuiiska vojna parobroda.
Preko Poljskega se javlja, da se v Rusiji uže tudi reserve kličejo pod orožje, ker Ruska hoče jeden milijon vojakov pripravljenih imeti.
Ilercegovinski vstaši so Turke v nedeljo prijeli pri Nevesinji in jih 15 ubili.
Rumunski minister je v senatu rekel, da so Rumunci sicer Kalufat popustili, ali če bi Turki hoteli bolj v notranjo Rumunijo marširati, branila bi jim rumunska vojska. — Verjetno je torej, da bode Rumunija še tudi vojsko napovedala.
Preko Londona se poroča 28. aprila iz Erzeruma v Aziji: Ena ruska kolona maršira proti Ardahanu. Rusi, zelo močni na konjici, vozijo mnogo obsedovanjskega orožja soboj.
Ravnopravnost slovanskega jezika pred državnim sodiščem.
Dunajski časniki so te dni prinesli sledečo, za nas Slovane prevažno, za našo narodno borbo o jezikovej ravnopravnosti slovenščine v šolah prezanimivo in vele pod-u č n o poročilo izpred najvišjega političnega državnega sodiča na Dunaji:
„Pred državnim sodiščem se je prošli četrtek obravnavala tožba občin Ober- in Nieder-Themenau in Bischofvvart na spodnjem Avstrijskem proti naučnemu ministerstvu, češ, da je to Član 19. državnih osnovnih postav od 21. decembra 18G7 prestopilo s tem, da je v tamošnjih ljudskih šolah uvedlo nemški učni jezik. Stvar je ta-le:
„Z odlokom od 4. novembra 1875 je sklenil deželni šolski svet spodnje-avstrijski, da ima v vseh ljudskih šolah spodnje Avstrija učni jezik biti nemški in da se ne sme pod' učevati v kakem slovanskem „idijomu", ki se govori v nekaterih občinah. Proti tej naredbi so omenjene češke občine rekurirale na učno ministerstvo, katero je pa z odlokom od 11. decembra 1876 po večjem potrdilo naredbo> spodnje avstrijskega deželnega šolskega svetaT pa dovolilo, da se v tožečih občinah, dokler bodo treba posredovati nauk v nemškem jeziku se slovanskim, namesto učitelji, ne da bi tem bilo treba dokazati formalne učne sposobnosti v tem jeziku.
„Od strani vlade, katero zastopa sekcij ski načelnik naučnega ministerstva Leumver se temu protistavlja, da je v prvem odstavku čl. 19. državnih osnovnih postav obsežena le splošna vodilna misel brez praktičnega izve-denja, prava pravcata diapozitiva je v 2. in 3, pasusu tega članka, iz katerih se vidi, da se I razteza le na oni jezik, ki je v deželi r rabi,.
Prižigalec.
(Kom.in, v angleškem spiimlii Misb M. Cummins poalovuuil J.) 13 rujfi   ti e 1.
Šesto poglavje.
(Dalje.)
Emilija je mislila, da s=e počuti prav dobro, kjer je, ter se je bala, da ne bi gospe Jeremijeve ne nadlegovala.
„Emilija! ne govorite mi od nadležnosti. Mene in gospo Jeremijevo bi pa vendar lehko bolje poznali. Pridite le jutri, prišel vam bodem na železnično postajo naproti. ZEogoui!" Jn vzel je klobuk ter otšel.
Jerica je šla za njim. „Vidim, čestiti gospod doktor, vi mislite, da Emiliji tukaj nij po volji."
„Ne, kako bi bilo tudi drugače? Na enej strani šumenje morja, na drugej pa kričeči otroci gospe Kraljeve; to zadostuje, da bi jej uničilo moči. Tega nočem imeti. Ta kraj nij za Emilijo in za to jo jutri pripeljite k meni."
„Otroci navadno ne kriče tako zelo, kot denes," odgovorila je Jerica smehljaje, „kar pa se tiče morja, posluša Emilija prerada šumenje valov. Poseda in posluša jih večkrat cele ure."
„To sem vedel," rekel je doktor, „in tega ne sme. To nij za njo, dela jo žalostno, in celo ne ve, zakaj. Pripeljite jo v Boston, kot vam rečem."
Še le črez cele tri tedne po dohodu svojih gostov se je mogel priljubljeni zdravnik odkrižati svojih bolnikov, da bi se uekaj tednov na potovanji razveseljeval. Zarad samega sebe bi bil se komaj zmislil na kaj tako nenavadnega, kot je bilo potovanje; tudi njegova
žena je mnogo rajša imela svoje ognjišče, nego-druge kraje, tako da jo je bolelo, ko je morala odpotovati v tuje kraje. A oba sta precej, dovolila žrtvovati svoje stare navade in šege blagru svojih mladih prijateljic.
Emilija se je počutila očitno boljše, tako, da se je radovala, da bodo obiskali Zahodni ert, Mačjo smrt iu Saratogo; ko pa j« pomislila, kako zelo bodo ta izlet najbrže veselil Jerico, čutila se je za pot močno okrepčano. Jerici je bilo treba te premembe ia tc^a notranjega veselja skoro ravno toliko, kot Emiliji. Pri izredni vročini zadnjih tednov in neprestanem bivanji pri bolnici so obledela iijana rudeča licaf skrbi pa težave so pa ti: jile njeno srce. Ko se je pa Emiliji zadnjič nekoliko zboljšalo in je tako rada sprejela načrte doktorjove, znebila se je Jerica svojega strahu. In ko je za prijateljico in za sebe pripravljala obleko, bile so njene noge zopet
in <la so narodi le tam enakopravni, kjer stanujejo drug poleg drugega. Na spodnje Avstrijskem pa je nemški jezik gotovo deželni jezik in odlomki drugih narod nostij, ki so ne zre ceno maj-h c ti i, se ne morejo s m a t r a t i k o t e na kopraviij, da bi se za-nje posebno de ž e1n q šolsko nadzorstvo in n a 1 a ič ■j. a to izurjeni a 1 i od d r u g od p o k 1 i-cani učitelji namestili.
rTo se tudi ne daje izvesti. Gotovo je težke, da se pojem naroda precizira, a dež. šolski svet to uže sme storiti. Končno se pred-1*{>, naj se tožba odbije.
„Zustopnik tožečih občin dr. Dos tal po-Jasajuje v svojej repliki pojem naroda kot organično sestavljenega telesa več rodbin enake narodnosti in jezika in meni, da se je vlada tudi po tretjem odstavku člana 19. drž. osnovnih postav krivega Btorila žaljenja prava.
„Odlok državnega sodišča se glasi: Odlok naučnega ministerstva, po katerem se odobruje sklep spodnje-avstrijskega deželnega šolskega sveta: da se ima v imenovanih treh občinah učenje v nemškem jeziku z izključenjetn slovanskega materinega jezika vršiti in da se naj v posredovanje razumljen ja nemškega nauka nameste učitelji, ki so slovanskega jezika zmožni, a nemajo formalne učne sposobnosti v tem jeziku, seje storil krivega prestopka člena 19. državnih osnovnih postav. V motivih se naglasa, da po statističnem izkazu zadnjih dveh uradnih številjenj ljudstva živi v omenjenih treh občinah 2500 duš, ki se po noši, običajih in jeziku morajo smatrati kot slovanske občine z izključno slovanskim prebivalstvom. Mora se torej v teh občinah slovanski jezik smatrati kot ljudski jezik in tožniki imajo popolno pravico, da se njihovi otroci podučujejo v materinem slovanskem jeziku. Razlogi, katere navaja vladni zastopnik, nijso taki, da bi se se stališča prava na-nje obziralo."
Iz tega naše občine, naši narodni šolski zastopi in naši patrijotje po deželi sploh vidijo, kam se je obrniti in sicer z vspehom pritoževati, če se kratijo pravice našemu jeziku v šoli.
Vidite jih pa tudi Čehov ! Ena pest jih je vkup v dolnjej Avstriji, pa kako branijo svoje narodno pravo?! Posnemajmo jih.
tako lehke in njen glas tako vesel, kot so njene roke bile pridne in gibčne.
Najprej so šli v Novi Jork; a vročina in prah v mestu sta bila skoro nestrpljiva, — Ostali so tu en sam dan in doktor Jeremija je bil edini v družbi, ki se je upal iz gostilne na ulico. Za malo časa ste šli tudi gospa Je-renvjeva in Jerica ven, kupovat čepic, kajti prva je imela pri sebi le staro rumeno in pa lilo in rudečo ter se je bala, da ti bi ne bili primerii za Saratago.
Doktor pa blezo nij čutil niti vročine niti prahu ter je obiskaval nekatere zdravnike, kater'j več mu je bilo na vseučilišči jako udftl'h iu jih nij videl uže mnogo let. Ves dan j« ponavPal staro znanje in prijateljstvo. Zvečer je prišlo nekaj teh najdenih dobrih prijateljev v gostilno predstavit se gospe Jeremi* jevej in njenima družicama. Pozno v noč so se živo pogovarjali ti bolj postarani gospodje,
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zltor.
(VIII. večerna seja. 21. aprila.) (Konec.) Dr. Zarnik se g. zastopniku vlade zahvaljuje za največji kompliment, napram svojej stranki, katerega mu je izrazil s tem, da je izrekel, da vlada njegove pohvale ne želi in tudi nikdar želela ne bode. Ko narodna stranka deželnega zbora dolgo časa nij hotela sprejeti, se je reklo, da to nij storila zaradi nji priljub-lenega mežnarstva in klerikalstva, ali to vse nij bilo res, narodna stranka samo le zaradi §. 35. šolske postave nij hotela sprejeti in še le, ko je tadanji deželni predsednik baron Konrad bil v imenu vlade v šolskem odseku dal določno zagotovilo, da ne bode vlada §. 35. nikdar drugače tolmačila, kakor ga tolmači narodna stranka, se postava nikdar sprejela ne bila. Če g. deželni predsednik svetuje, naj bi napravili novo v tem paragrafu bolj določno govorečo postavo, bilo bi to toliko, ko prazno slamo mlatiti, kajti tako naivni nijsmo, da bi mislil, da bode sedanja vlada tako postavo potrdila.
Če nadalje g. predsednik deželne vlade trdi, da vlada ne pozna strankarskega stališča, je to popolnem neistinito, kajti sam minister Unger je rekel v državnem zboru, da je sedanje ministerstvo strankarsko ministerstvo. V kon-stitucijonalnej državi pa ne sme odločevati stranka, ampak postava in pravica, kajti resnično to izjavi dobro znana brošura „Lasser genannt Auersperg," Če pravi: „Parteirecht ist kein Recht!"
Dežni a n pravi, da njega nij volil narod, nego veliki posestniki v deželni odbor, da pa sigurno, šaljivo pristavi, on zmiroin z gorkim srcem pravice in blagostanje slovenskega naroda na Kranjskem zagovarja. S«veda, da je vitezu Ionskih volitev za napade na \e'ino deželnega odbora hvaležen in ga hvali, da je mož!! kdo ? — Vesteneck !
Potoži tudi stari renegat, da mu narodni deželni odborniki pri važnih političnih stvareh nič ne povedo in da njega kot referenta nor mnlno-šolskcga zaklada nij volil deželni odbor v deželni šolski svet, samo /ato ne, ker nij pristaš narodne stranke. Potem tudi obžaluje, da se „tako izvrstna moč,u kakor vitez biriš-kih volitev Vesteneck, nij volil v nobeden odsek. Ko so se volili isti, kateri se imajo mej učiteljstvom nasvetovati za deželni šolski svet, je on samo zaradi tega, da je v deželnem odboru  več mini   in  prijaznosti,  baje volil
spominjali se miuolosti in raznih dogodkov iz svoje mladosti. Podoba je bila, da jih je prešinila nekdanja veselost, tako živo so se smijali, ko hitro je kdo povedal kako dogodbico iz starih časov. Doktor Jeremija je bil svojim prijateljem močno priljubljen; skoro vsaka povest iz vseučiliščnega časa (razen onih, ki jih je sani pripovedoval) se je nanašala na kako dogodbo, pri katerej je on sam imel veselo in častno nalogo; vse tri slušateljice, zlasti pa Jerica, ki je bila za doktorja vsa navdušena, so radostno poslušale te nove priče njegove vrednosti.
Pogovori pa nijso bili taki, da bi bile gospe izključene iz njih. Jerica se je znala izvrstno vesti proti bolj postaranim gospodom in doktor jo je kaj rad vtikal v razgovor* In močuo je spodbujala veselost in dobro voljo zbrane družbe, zlasti s svojimi šaljivimi napadi in da je iiagloma odgovarjala na zvita in časih
enega, o katerem je vedel, da je odločni pristaš dr. Bleiweisa. Kar se tiče druzega, neče govoriti, akoravno bi bil uže imel priliko, to storiti v državnem zboru, ko je stvar nekdo na dnevni red pritiral, kar pa je opustil, baje z namenom, da bi se v državnem zboru ne pralo umazano perilo Kranjske.
Slednjič zopet zabavlja predlogu dr. Zar-nika, da se morejo vsi predlogi deželnega odbora izročiti deželnemu zboru tudi v slovenskem jeziku in toži, koliko tisk in prestave deželo denarja veljajo.
Deželni glavar vit. Kaltenegger odgovarja na napade Vesteneckove, da se je poročilo deželnega odbora do zdaj, kolikor je on deželni glavar, zmirom enako izdelovalo. V deželnem odboru pak se vsaka stvar uže pri obravnavi določi, katera ima priti v poročilo.
Poročevalec odseka za pretres poročila deželnega odbora izvoljenega, ustavoverni grof M a r g h e r i jako osorno odgovarja vitezu biriš-kih volitev Vestenecku. Odbor je svojemu nalogu zadostil popolnem, ko bi bil tudi cele polne knjige predlogov nasvetoval, ne bi se mogel svetiti govorniški talent vitez Vestenecku v jasnejeni svitu, ob II. uri pred polnočjo, nego smo ga imeli občudovati priliko zdaj, ko je odbor po izreku g. Vestenecka nasvetoval tako kumerne ali  suhe predloge.
Sprejmo se potem vsi oddelki poročila do §. 9, kateri razpravlja knjige in časnike. Deželni predsednik Widmnnn k temu oddelku opomni, da nij res, da bi se slovenski jezik iz srednjih šol izrival, kakor to poročilo deželnega zbora v tem oddelku trdi. Na gimnaziji v Kranji se uče razen geografije, naro-slovja in matematike vsi drugi predmeti v slovenskem jeziku. Imenovani predmeti pa samo zato ne, ker nij potrebnih knjig. Na gimnaziji v Ljubljani se uče v treh razredih isti predmeti v slovenskem jeziku, tudi v No-vemmestu, kot učni jezik. Da se jo „Jesen-kovtl „Prirodoznanski zemljepis" kedaj na gimnaziji ljubljanskoj odpravil kot šolska knjiga, nij res, saj nikdar kot taka dopuščena nij bila, da se pa načrt postave, sklenone po deželnem odbom v obziru slovenskega jezika na ljubljanskoj višjej realki nij potrdila, ima razlog v tem, da hoče načrt omenjene postave učence k učenju slovenskega jezika siliti, kar po zdaj obstoječih postavali nij dovoljeno.
Dr. Schroi, kateri svojo vednost pri vsakej stvari ponuja naprodaj, ne more si kaj, da bi ne odprl ust, če ravno nič novega ne pove. Posebno se mu potrebno zdi, imenovanje
zbadljiva vprašanja in Bale ^starega, neoženje-nega zdravnika, kateremu je od prvega tre-notka posebno dopadala.
Emilija je radostna in pazljivo poslušala pogovore, ki so jo mikali od tako različnih strani; z Jerico jo občudovala prijatelje doktor-jeve, ki vsi so močno obžalovali njeno nesrečo. Gospa Jeremijeva pa je bila ponosna, vesela in srečna in s seboj tako zadovoljna, ko je sede v mehkem naslonjači pazno poslušala, kako so hvalili mladost njenega moža, da jej je Jerica pred spanjem poslovivši se od nje rekla: n'A>\\ se mi, da se vam stara, rumena čopiča izvrstno poda in da so bile nove jej popolnem odveč."
Ko je doktor (iryseworth iz Filadelfije, ki je bil mnogo let učenec našega blagega doktorja, slišal, da misli družba drugo jutro odriniti gori po lludsonu, izrazil jim je svoje veselje, da jih bode našel na parobrodu. Pred-
<<lr. Mrl šalov o osvetiti in kot popolnem redno in po postavi pravično naznačiti. Le krona, ne deželni zbor, ima kot postavodajalec pra vico, postavo i tolmačiti, kjer dvomljivo to določuje državljanski zakonik, tedaj je imenovanje od strani krone popolnem v redu in i upravno BodišČe ne bode moglo zavzemati druzega -stališča, nego jaz in moji somišljeniki. Končno svetuje prelaz na dnevni red o predlogih odbora v tej zadevi.
Dr. Zarnik proglaša to kot veliko ne-taknost, da se krona v nasprotne strani v debato meša. Ne krona, ampak ministri, ki imenovanje kontrasignirajo, so za njega odgovorni. Ko so v državnem zboru svoj čas veliki hrup zagnali zaradi imenovanja barona Conrnda kot •cesarskega namestnika na gornjem Avstrijskem in pred kratkim proti baronu Rodiču kot namestniku v Dalmaciji, nij ne enemu ne drugemu ministru v glavo padlo za to krono na pomaganje klicati in odgovorno delati, kakor se je to jako netaktno zgodilo tukaj. Kdor pa ne ve, da je „priisentation" isto ko „vor-schlag" naj bere „rachmanns Kirehenrecht.14
Poročevalec dr. Poklukar odgovarja, da kar se tiče obzira na manjšino deželnega zbora pri volitvah v odseke, da se ona gotovo nema prilike pritoževati, kajti v vseh odsekih so bili njeni udje zastopani. Da pa ona ne ravna po istem principu konvenijencije, to nam je pokazala pri volitvah odsekov v mestnem zastopu ljubljanskem, ko v tri najvažnejše odseke nij volila nobenega narodnjaka, in tri pošteno narodne mestne odbornike popolnem prezirala. Da pa mi ni j s m o volili ene od g. Dež in an a naglas ane osobe v noben odsek, smo storili zaradi tega, ker je ta osoba kot uradnik postavo jako malo spoštovala, popolnem prezirala, mi pa smo tega mnenja, da taka osoba nij za noben odsek in mi nje tudi, dokler bo (1,0 m o imeli mi večino, nikdar volili ne bomo. Fredlogi, katero stavi odsek, varujejo le pravico dežele, katera ima gotovo mnogo povoda, gledati na to, dajo v deželnem šolskem svetu, kateri določi ustanovo šol, in za katere dežela uže zdaj 1(50.000 gld. na leto plaSnje, dovoljeno zastopana. Stvar pa je za obe stranki enaka, kajti politični sistem se tudi na za drugo stranko neprijazno stran presuče. Upravno sodišče tedaj naj odloči in če ne bodo to storii tako, kakor mi mislimo, bodeino postavo popravili.
Predlog dr. Schreia se ovrže in sproj-
mo se vsi drugi predlogi in končno odobri vse poročilo o delovanji deželnega zbora brez daljše debate.
Ko se je rešilo mnogo manj važnejih pe ticij, med drugim dovolilo čebelarskemu dru štvu 200 gld. podpore, prošnja deželnih urad nikov, da bi imeli enako pla^o, ko c. k. uradniki pa odbila, je dnevni red končan.
Deželni glavar sklene v daljšem govoru deželni zbor. On pravi: Današnje slovo je tem večjega pomena, ker obsega dobo G let in se mu tedaj treba zdi nekoliko delovanje deželnega zbora osoditi. Osem poslancov je umrlo o teku teh let namreč g.g. grof Auersperg, baron Rastem, F. Rudesch, Irkič, Jugovic, dr. Costa, Koren in fajmošter Pintar. Izstopili so: dekan Gahrijnn, dr. Suppan, V. C. Supan, Svetec in dr. Razlag. Glavar sedaj našteva od deželnega zbora sklenjene postave med katerimi so šolstvo zadevajoče najvažnejše. Pa tudi za ceste in za povzdigo deželne kulturo se je s'^enilo mnogo postav.
Leta 1871 smo imeli 20 odstotkov do-klade na vse direktne davke in pa 20 odstotkov doklade na vino, mošt in meso za zemljišno odvezo. Isto davke imamo danes še, zraven jo prišlo le 18 odstotkov doklade za šolstvo. Deželno premoženje je znašalo I. 1871 : 1,433.029 gld. zdaj: 1,427.042 gld. Če se pa pomisli, da ima dežela še mnogo izterjati zdravstvenih stroškov, se je premožonje dežele pomnožilo no pomanjšalo!
Premoženje ustanov se je jako pomnožilo. L. 1871 jo znašalo 840.180 gld., zdaj 1,184. 179 gld. Za javno varnost se je plačevalo 1. 1871 1G.91G gld. zdaj 40.319 gld. Za zdravstvene zadeve 1. 1871: 1 (»2.357 gld; zdaj 175.684 gld. Za šolstvo 1. 1871: 7931 gld; zdaj 12.550 gld. in 179.992 gld. za plačo učiteljev. Za zidanja cest 1. 1871 : 15.000 gld. zdaj 20.000 gld. Za priprego (Vorspanu) 1. 1871: 13.400 gld. zdaj 5130 gld.
Govornik potom naglasa, da je dežela dobila pri državnem sodišči mnogo pravd, in se z ljubljansko občino zaradi stroškov za bolnike mirnim potem vravnala.
Deželni glavar nazadnje hvalo izreka za mnogo prijaznost, katero so mu poslanci izkazali in obžaluje, če nij mogel vselej vsem vstreči. Prodno sklene govor, zavihti še obligatno kadilnico proti \Yidmannu in vladi in hvali mnoge, sicer nam nepoznane, od nje deželi skazane „gnade". Končno zakličo trikratni „Hochl" in „Slava!"  nj. voličastvu cesarju,
stavil je Jerici svoji hčeri, kateri če peljati v Saratogo k njunej stari materi, ki se je za poletje užo tam nastanovila.
Rilo je polnoči, prodno se je Jerica umirila in svojo vodno živo domišljijo, ki so jo nade na veselje bodočega dneva močno raz-dražile, toliko vtišila, da je mislila na potrebo, okrepčati se v spanji ; Emilija je morala nazadnje omejiti njeno veselost in zgovornost ter se je odločno branila, da bi se še kateri* krat zasmijala ali pa še eno besedo poslušala. Ko je videla se obsojeno k molčanju, zaspala jo h kratu. Nikakor nij vedela da je Emilija, ki je navadno dobro spavala, takrat skrbela le za njo; sama namreč nij mogla nikakor zaspati in na jutro nij bila okrepčana in je mila, da bi bila po noči le zatisnila oko.
Jerica je trdno spala, dokler je nij izbu-dila gospica Grahamova. Zastrmela je, ko jo je videla popolnem napravljeno stati tik svoje
postelje ; jako nenavadna prikazen, ki je prevrnila navadni rod popolnem, ker Jeričini jutranji poljub je Emiliji navadno naznanjal, da se dani.
„Jerica! ura jo šest, in ob sedmi se odpelje parobrod. Doktor jo uže trkal na najine duri."
„Kako trdno sem spala!" vskliknila je Jerica. „Radovedna sem, ali je lep dan."
„Lepo jo,u odvrnila je Emilija, „a zelo vroče. „Solnee je tako svitlo sijalo noter, da sem zarad vročine zaprla zatvoiniee/'
Jerica se je priganjala, da bi zamujeni i čas prihitela. Nij še bila popolnem oblečena, ko so jo uže poklicali k zajutreku, ki jo ča-kalo potnike. Imela je še zakleniti svoj kovčeg in Emilijin ter jih jo silila, naj gredo naprej k zajutreku, ona bode črez malo minut prišla za njimi.
(Daljo prih.)
kar zbornica navdušena s ponavljanimi „Slava"-klici odobri.
Dr. Bleirveis se zahvali deželnemu gla-in za njegovo za korist dežele neumorno delovanje. Zato izreka deželni glavar hvalo in potem proglasi deželni zbor kranjski kot zatvoren.
Politični razgled.
V Lj ubija n i 2. maja Nadvojvoda Alhrerht potuje zdaj po O^erskem in vojsko ogleduje. Imel je stanovati v Pešti v „ogerskem hotelu". Ali ker so Magjari v isti hotel turške softe vteknili, nij hotel iti nič v Pešto, temuč je šel precej dahe.
Na D'nnji se je ,,K**t*»ii£ie§ shi»il'* prvega maja odprl Predsednik je bil grof E. Del kredi, ki je svoj govor končal: stojmo čvrsto pri cesarji in državi, a držimo se ravno tako srčno papeža iu škofov. Prišlo jo od zunaj iz Francoskega, Nemškega, Angleškega, Spanjskega več telegramov.
JMnf/?<it'i pa v Pešti slave in odlikujejo s tako strastjo turške softe, ki so prišli na obiskavanje tja, kakor da bi se s tem res Turkom kaj pomoči moglo ali Slavjanom kaj škoditi! Zadnjega aprila je 15 magjarskih do-putacij bilo pri Turkih, kateri so nekateri precej umazani. Zlasti mngjarski študentje se močno napenjajo za vredne sebi brate Turčine.
Na Biuni-vm je veliko navdušenje za vojno. Moskovski mestni zbor je dal 1 milijon rubljev, peterburški poldrugi milijon za oskrbovanje ranjenih vojakov. Za glavnima mestoma dajejo vsa druga mesta iu posamezni bogataši obilo.
S$-t>ifit jo baje vse pripravila, da bode do 10. maja imela zopet deset brigad milic na nogah, kateri se bodo zbrali ob Timoku.
V angte*k<>m pari imentu jo Gladstone 30. apr. predlagal resolucijo, da naj se izreče, da je porta izgubila za tako dolgo simpatije in moralno pravico podpore upati od angleškega naroda, dokler ne bode svojega vladanja tako izpremenila, kakor to zahteva pravičnost, človečnost in gotovost svetovnega miru. — O tej resoluciji bode v ponedeljek debata.
JV#»umski minister vnanjih stvarij, Decazes je zbornici predložil rumeno knjigo in tudi okrožnico od 25. aprila, v katerej Francija naznanja, da bode držala v tej vojski najbolj natanko in strogo nevtralnost.
Mfittij4w oporeka, da bi nameravala kedaj Albanijo zasesti. Ona hoče le v južnih lukah nekaj ladij postaviti, da bodo varovali interese italijanskih sorojakov.
Domače stvari.
— (Naš Čestiti konfiskator) in posebni prijatelj „Slov. Narodu," c. kr. državni pravdnik v Ljubljani g. Josip Perše, je dobil naslov in značaj svetovalca višje deželne sod-nijo. Mi mu prav srčno želimo, da bi skoro tudi res k deželnej sodniji v Gradec odšel.
— (Valvasorja) je pri Blazniku izšel včeraj deveti zvezčic.
— (Z Bleda.) Poroča se nam, da seje denes ces. kr. brzojavna poletna postaja na Bledu odprla.
— (Vol znorel.) S Pivko na Notranjskem se nam piše; Nedavno jo kupil nek Bečan vola v Nerinu. Vol je bil, kot sosedje pričajo, od steklega psička Vgriznen in radi to BUmljivosti od gospodarja zgornjemu prodan, in res i rez tri dni je vol začel k sreči v hlevu neizrečeno tuliti in tako razsajati, tla je gospodar komaj poto odnesel prod njim in si življenje rešil; razdejal in razkopal je vol vse, kar je bilo v hlevu in si s tem glavo ob zid vso razpraskal; k njemu drugače nij bilo moč,
kot da so od zgoraj strop razkopali, potem ga z vnni zajeli, in tako visečega in vedno grozno tulečega se sekirami pobili. Prodajalca pa kupec za oškodovanje toži.
— (Obligacije kranjske zemljišči ne Odvest), ki so bile BO. aprila 1877. 1. izsrečkan»\ so : s kuponi po 50 gbl Bt. 14, 86, 247, 327 ; s kuponi po 100 gld. št. 4ss, 649, 1175, 1210, 1283, 1257, 1332, 1897, 1485, 1758, 2013, 208ti, 211«, 2183, 2191, 2374, 2488, 2501, 2581, 2806, 2812, 2825, 3030, 3052, 8089, 3122; s kuponi po 500 gld. Št. 20, 69, 83, 429, 530, 603, 620, 655, 672, 74o, 800, 802; s kuponi po 1000 gld. št. 121, 184, 254, 297, 386, 400, 461, 531, 612, 626, 850, 1100, 1160, 1246, 1249, 1204, 1492, 1512, 1603, 1692, 1717, 1763, 1821, 1881, 1883, 1901, 2044, 2 11.0, 2217, 2226, 2282, 2205, 2809, 2838* 2430, 2443, 2499, 2552, 2.")t>2, 2592, 2594, 2620, 2653, 2604, 2704, 2730, 2808, 2813, 2822, 2881 ; s kuponi po 5000 gld. št. 248, 312, 644; Jitt. A št. 361 za 10.000 gld.; št. 1301 za 90 gld.; št. 1507 za 100 gld.; litt. A št. 1578 za 1O0O št. 1630 za f.OOO gld. ; litt. A št. 1736 za 560O gld.; št. 1738 za 300 gld.; št. 1760 za 50 gld.; litt. A št. 1763 za 4000 gld.; od obligacije litt. A. št. -163 za 22.960 gld. z djležnim zneskom 1,'>.0G0 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkauih kapitalnih zneskih v avst. velj. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjskej de-želuej blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani zuesek 7900 gld. od obligacije litt. A. št. 463 za 22.960 gld. novo obligacijo izročila. Zadnjo tri inesoeo pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkanu obligacije, kakor tudi vse kupone kranjsko zem-Ijiščne odveze proti 4°/0 natančno po dnevih zračunjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Kazen omenjenega se še to naznanja daje, da se lastniki sledečih uže poprej izsrečkauih obligacij še nijso oglasili za plačilo s kuponi št. 74, 443 po 50 gld. št. 40, 137, 346, 347, 404, 543, 601, 1142, 1254, 1843, 1855, 1930, 1037, 1939, 2041, 2051, 2144, 2309, 2576, 2928 pO 100 gld.; Št. 211, 218, 310, 480, 553, 5G9 po 500 gld ; Št. 234, 244, 20O, 507, 708, 893, 987, 1590, 2037, 2254, 2302, 2830, po 1000 ior.; št. 218, 389 po 5000 gld.; litt. A. št. 1557 po 1O0 gld. Ker po nastopu za izplačanjo izsrečkauih obligacij odločenega časa pravica za plačevanje ohrostij odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanjo kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih priviligirana c. kr. avs-trijsko-narodna banka na kupone i/, dobo po nastopu, za izplačanjo kapitala odločenega časa izplačala, pri izplaeanju kapitalnega zneska obligacij odtegnili,
Dramatično društvo.
Občni zbor »slovenskega dramatičnega društva" za leto 1H77 bode I**, maja ob 6. uri po polu dne v čitalničnej dvorani v Ljubljani.
Vrsta razgovorov:
1. Ogovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev predsednika, blagajnika in novega odbora (10. odbornikov).
5. Posamezni predlogi.
Vsi udje BO uljudno vabljeni. V Ljubljani 1. maja ]s7 7. Janko K r sni k, ,) a n e z M u r n i k, _tajnik. predsednik.
Dunajska borza 2. maja. (Iivirno telegrafi čno poročilo.)
Enotni dri. dolg t bankovcih f>8 <ld. 2>
Enotni drl dolg v srebrn SI   „ 90
Zlata renta....... 70  w 45
1860 drž. posojilo..... 106   . 75
Akcije narodne banke   . TW , -
Kreditne akeije            .   . 137 „ 90
London 128 „ 85
NapoL ..... 10 * 30V,
C. k. oekini      . 6 . 13
.Srebro HI , 25
Državne tnarke     .... 63 _ 30
g'
■ 9
c i *
i ■ B
m
M
— • -' ' T—
5? 3'3-
r        - pr
__O
vroč (51 ■ R.) jodov vir.
I*om«*I>uo proti m11111«1I , »krofulozl, prolili li. rei iiiuliAiuii, |»roti bol* xn i iu v iii4>lit> rji,  na   koil iu žeiiMkiui liolvsuiiu.
1'ui : < i,i i>uiiu|u ali P«št« po fninej Se« loznici (In Kur« « ali NImUm: od Nl*k» s paro-liri .ili.ui, '"i lliar£» z vozem.
Na telegrafsko poročilo pošilja uprava kopeli dobre, krite voiove na imenovane postaje za goste. («4—4)
«.-lit«ii<- /.mIok" , i p i s k o vodo: I>un»j pri II. Mufloni, i'esi pri i.mi. fctfciskulj, OMjek pri (>obt'lKk)'.
I >.»p i .s i na  k ojm-Iiio-s.«Ii a»\n lwko vodstvo
in iiiriu« ij« Kem.
jtXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
vzajeiiiiio-zavai ovalna banka v Pragi.
devetega rednega občnega zbora,
ki bode zboroval dne 16« maja 1H77  OD O.  uri   dopuludnc v vlastnej hiš* banke „SLAVLJE" na Sonovažnem namSatf št. pop. 978—-II. v Pragi.
1. Letno sporočilo o poslovanji banke v lotu 187G.
2. Sporočilo računskih pregledovalcev.
3. Premeniba pravi'.
4. Volitve:
a) štirih členov in namestnikov v opravilno svetovalstvo;
b) treh računskih pregledovalcev in dveh namestnikov;
c) osmero sodnikov za razsojanje prepirov polog §. 39 spi. pr.;
d) poverjenikov za posamezne glavno zastope.
5. Ustanovljenje nagrade računskim pregledovalcom.
I'l»i*.4'9i Iz |»i'»vil.
§. 81. III. Občnih zborov udeleževati so, glasovati in voliti imajo pravico:
a) ustauovniki;
b) coni, iu sicer v oilil. I., II. in 111. takovi, ki imajo pri „Slaviji" v onetn teh« oddelkov aavariivan kapital vsaj 1110(1 Rold., ali pa dohodek temu kapitalu onak in so najmanje col leto uže družboniki banko; v druzih oddelkih pa tisti, ki imajo pri „H.aviji1* v uiiuui iz ostalih oddelkov zavarovano najmanje 10.000 gold. av. v. in so vsaj celo leto Členi banko.
IV. V občnem zboru ima vsak samo cn glas; nadoiuustovati dovoljeno je razen v slučajih, ki so v §§. 26. in 28. spi. pr. obseženi, le na ta način, da se pooblaščeni člen, kateri poleg §. 31. splošnih pravil nema pravico udeležiti se občnega zbora, likale zato, in dobi DO varilni list, B posebnim pooblastilom, katero morata člen in pooblaščenec podpisati na blanketu, ki ga jo ravnateljstvo v ta namen in na prošnjo členovO pooblaščencu poslalo. Ravnateljstvo potem pooblastilo, ko ga je natančno pregledalo in podpisalo, izroči nauiestovaleu.
V. Kdor so hoče udeležiti občnega zbora, mora to H dnij prej (letos tedaj do 8. maja) oglasiti pri ravnateljstvu, kjer dobi povoiiliii ust> k in program občnega zbora
(109)
Opravilno svetovalstvo
„SLAVIJE", vzajemno-zavarovalne banke v Pragi.
(Neiinročeni natisi ho no honoriraju.)
9?
44
vzajemno-zavaro val na banka v Pragi.
k zboru družbenikov odd. III.
(društvo za vzajemno podedovanje),
ki bode dno   ML  m.-ija  1*77  ol»  IO.   uri  dopoiudiu   v vlastnej  hiši banke p SLAVI JE" na Senovažudm namesti Bt. pop. 978—11. v Pragi.
1. Sporočilo za leto 1870.
2. Volitev treh členov in treh namestnikov v pregledovalni odbor.
Poverilnl listki dobe se H dnij pred /.horoin (.lotos tedaj do 8. maja) v prostorih glavnega ravnateljstva (pop. št. i>78—II. na Senovainem namesti).
Opravilno svetovalstvo
„SLAVIJE", vzajemno-zavarovalne banke v Pragi.
(103)
JciiaUdj in urednik Josip Jurčič.
(Neiinročeni natisi si; ne houoi irajo.)
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne."
2423