*t 138. V Gorici, v torek dne 3. decembra 1907» Tečaj XXXVII. Ithaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek {o soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemanji ali v Gorici na dom poliljana: vse loto . ,¦.¦;¦ ... . .15 K •/, . . . : * . .'. . . .m » V,.....'.. ...:.»> PosamiCne Številke stanejo 10 vin. „S06A" ima naslednje izrsdhe.priloge: Ob.no-um letu „Latipot po eoriikVni M Gradi!ftBštem"itr^ r&ailpot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva. trat v leta „Yoznl red ieleznic, parnikov in poštni* tni" ter mesečno prilogo „SlOTenski Tehnik". Naročnino sprejema spravnigtvo v GoK;>. ki ulici Štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Oabršček Na naroČila brez doposlane naroCniie -Mune oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka trsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru.— ¦ itekl&tne in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K, Lavrič. riniitvo se nahaja v GospdSjr uM Si 7 v Gorici v I. nad,t* Z urednikom Je mogoč/govoriti -vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od-fl^clo 5. popoldne; ob nedoljah in' praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniS t vo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n. spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniitvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« 3e prodajata v Goric? v naSih knjigarnah in teh-lo tobakarnah: Sohwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekaliSču Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapuciuski ulici, I. Bajt v pc-kopališčni ulici,!. Matiuse' v ulici Pormica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«Ufon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. „A politike stranke ni naloga zasledovati, nadzorovati in ocenjevati, kako kdo vrti tvoje verske dollnoitr'. Tam spomladi je imel dr. Šuster-Si5 v Vodmatu pri Ljubljani shod, na katerem je podal jako značilno izjavo: »Mi ne preiskujemo, če je kdo veren! To naj vsak opraviš svojo ve"stj o.< S to izjavo je povedal klerikalni goneralissimus, da je klerikalcem vera deveta briga ter da je v klerikalnih vrstah prostora za najhujše brezverce, samo ako se ti v političnem pogledu pokore komandi poli-tikujoče duhovščine. Načelo, da je vera zgolj stvar vesti, smo zastopali mi vedno. Ali kaj smo doživeli ? Proglašali so nas klerikalci za brezverce, za heretike, frama-zone itd., ljudi, ki hočejo vzeti ljudstvu najdražji zaklad: vero. Koliko brezvercev so sesipali s prižme in izpred oltarja na naprednjake, koliko brezvercev so vrgli v svet fa-rovški listi. Ali kaj se je zgodilo sedaj tudi na Goriškem ? Na klerikalnem shodu v Centrala je govoril dr. Brecelj ter rekel med drugim: »a politiške stranke ni naloga, zasledovati, nadzorovati in ocenjevati, kako kdo vrši svoje verske dolžnosti.« Čujte, čujte! Doslej so trdili, da je vera v nevarnosti, da najprvo treba vere, potem pride vse drugo. Kričali so na vee grlo o vernem ljudstvu in postavljali v politiki vero na prvo mesto. Klerikalni pripadniki so bili razglašeni za ljudi, ki so verni ter imajo že gotove sedeže v nebesih, naprednjaki pa so biti razupiti, da so brezverci, katere prej ali slej hudiči pograbijo, da jih bodo pekli na dnu pekla na vekov veke. »Napredna stranka je brezverska«, »proč od brezvercev«, »vstopite v naše katoliške vrste, kjer se zbirajo verni kristjani« — tako in jednako so vpili ter mešali vero v politiko. Sedaj pa so se postavili — z iz vestnim namenom! — na ono stališče, ha katerem stojimo mi že od prvega po-četka, da je namreč vera zgolj stvar vesti ter da ni naloga politiške stranke zasledovati, nadzorovati in ocenjevati, kako kdo vrši svoje verske dolžnosti. Radi tega smo bili mi ferdamani liberalci in brezverci, klerikalci pa so se na svojem verskem stališču razglašali za prave kristjanske politike. Sicer je res, da žo od nekdaj ima vstop v klerikalno stranko vsak brezverec, cele služi klerikalnim namenom, toda doslej so to prikrivali. Vsi taki klerikalni ateisti in izprijenci so bili doslej zakriti s plaščem krščanstva; stranka je veljala za versko; vsaka druga za brezversko; tako tudi napredna, dasi je znana resnica, da so bili, so in bodo naprednjaki boljši kristjani nego klerikalci v tej ali oni obleki. Kaj pa jih je pravzaprav dovedlo do tega, da so slekli svoj krščansko-politični plašč ter vrgli krščanstvo in vero v kot? Zakaj se nočejo več brigati za to, kako vrši kdo svoje verske dolžnosti, namreč v njihovi stranki? O to ima poseben uzrok! Vse povdarjanje krščanstva, vse sleparjenje z vero in cerkvijo v politiki ni dalo zaželjenega sadu. Velik del ljudstva stoji navzlic vsej farovški gonji na stališču, da vera ne tiče v politiko, da se ne sme zlorabljati vere in cerkve v politične namene. Ta del treba pridobiti — drugače ne bo nič; drugače se izneverijo še drugi, s tako težavo pridobljen?! Za-tegadel pravijo sedaj, da je vera v politiki postranska stvar; žalegadel nočejo več gledati na izpolnjevanje verskih dolžnosti j. AU te volkove, ki so se oblekli v ovčjo kožo. naše ljudstvo dobro pozna ter jim nG verjame nič več. Še toliko manj odslej naprej. Kajti pokazali so sedaj jasno, kako grdo so aleparili kmete z vero v po- litične namene. Vera jim je bila le np jeziku, služila je le njihovim političnim namenom. Ni res, da je v nevarnosti, ni res, da gre za vero, tako smo zatrjevali mi; to potrjujejo sedaj tudi klerikalci sami s svojim premenje-nim stališčem. Klerikalci so se izkazali za prave sleparje ljudstva. Ker mislijo, da so doslej dosti prisleparili z vero, hočejo pričeti sedaj slepariti brez ?ere. Poprej polni vere — sedaj brezverci! In če ne bo uspehov brez vere, pa posežejo zopet po zlorabi vere in cerkve v politične namene.... Kdor tako spreminja svoje stališče glede vere, kakor to delajo klerikalci, ta je nevaren človek; ta je brezverec; vera mu je le sredstvo v dosego političnih namenov. Kadar misli, da je sredstvo obrabljeno, seže po drugem, morda najnasprotnejšim. Tako delajo klerikalci, ki imajo glede1 vere Boga in ljudi za norca. Pokazali so, da jim je vera deveta briga, doprinesli so dokaz, da so Stranka Ljudskih Sleparjev. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz G0]ač In MlIOVŠ, dne 27. iistop. 1. 1907. — (Nekaj o kaplanu!) Komaj je priSel, pa je že začel zabavljati in se zgražati nad nagim poštenim in mirnim ljudstvom. — Tako da je naše ljudstvo primorano grajati tako neumestno postopanje. Preteklo nedeljo je namreč prav na lep način naznanil s prižnice, po čem kupujejo krčmarji vino pri kmetu ter po čem je potem isti prodajo kmetu na drobno. Mislili bi mi, da je bil naš kaplan oni teden doma v Dornbergu na vinskem semnju. Zares dobra glavica, da si je tako natanko zapomnil vinske cene. A ni povedal samo, po čem je vino, ampak predložil je nekak račun, koliko stane vsak ples, in potem, koliko so stali vsi plesi v naši župniji v tem letu. — Prišel je do precejšnjega zneska —- do več tisočakov. Povemo pa Vam, dragi kaplan, da vseh plesov v celi naši tako veliki župniji ni bilo niti toliko, kolikor je prstov na obeh rokah. Saj mi bi Vam bili jako hvaležni, g. kaplan, za dane podatke in nauke, ako bi jih Vi ne bili naznanjali v taki razburjenosti. Obednem pa tudi mi želimo, da bi nam Vi naznanili, koliko petk ste pa Vi dobili v tem kratkem Času, odkar službujete pri nas. Posebno pa na dan vseh vernih duš. Da bi bil pa podatek popolnejši, povejte nam, g. nunček, koliko denarja pa po nepotrebnem požre tista nikdar sita bisaga, katera zmeraj in povsod šeška in berači?, Oe ste pa voljan prispevati s takimi zneski, kakor ste jih označil na prižnici, Vas prireditelji plesov kaj radi vzamejo v Bkom-panijo." — Zakaj pa tudi ne? Doslej je veljal naš kaplan za mirnega gospoda s šibkim glasom, zato smo m v nedeljo kar čudom čudili verni poslušalci, ko je tako drzno nastopil, vpel in kričal, kakor bi bil mešetil pri kaki vinski kupčnl A vendar bi mu tega toliko ne bili zamerili, ako bi se bil spravil samo na kake liberalce, kakor je to dandanes v navadi. A ne, on je udrihal s posebnim povehrkom po nas goja-ških in malovških gospodarjih in nažih otrocih. Kakor bi bili mi že vsa svoja posestva zapravili in zalumpali po krčmah in plesih ter kakor bi bili mi v glavno pohujšanje celi župniji-. V Gojačah smo imeli letos samo dva plesa in v Malovšah tuda dva. Tudi v naših dveh vasicah ni nihče obolel zastran plesa, kakor je on to trdil. Da pa kedaj poskočimo in se poveselimo, tisto ni njemu čist« nič mar in zaradi tega mislimo, da nas tudi ne yzame „ta črni." In ker je baje kaplanova pridiga v zvezi s tem, moramo povedati še to. V Malovšah je bil pred nekaj tedni ples. Upravitelj ni hotel proti svoji navadi zadnjič dati dovoljenja za ples v Malovšah. On bi ga bil že še dal, toda on mora plesati kakor nekdo drug gode. Upravitelj bi bil mogoče tudi dovolil ples, ker se boji, da bi si v tem kritičnem času ne nakopal Še večjega sovraštva v občini. — A »nekdo" je rekel: ne I lu ta je tudi obveljala. Plesali so pa vendarle. Da bi se pa stvar ožigosalo, — zopet ženska Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== „Treh mušketirjev", = Francoski spisal: = ALBXANDRK DJMAS. == ttalje.) Aramis je takoj izginil, namignivši Atliosu, naj ne ostaae sam tako blizu d'Artagnana in Porthosa; toda ta se je samo aaničljivo nasmehnil ter stopil za korak bliže k svojima starima prijateljema, ki sta ostala na svojih mestih. Aramis je šel res potrkat na vrata hotela Rohan; vrnil se je kmalu v družbi človeka, ki je rekel: — Ali mi prisežete na to, gospod? — Tu imate, mu odvrne Aramis ter mu stisne cekin v roko. — A, nočete priseči, žlahtni gospod, pravi vratar ter zmaja z glavo. — E, kaj bi za nič prisegal, odvrne Aramis, zatrjujem vam samo, da sta ta dva gospoda v tem trenutku naša prijatelja. — Da, gotovo, pritrdijo hladno Athos, d' Artagnan in Porthos. D' Artagnan je bil slišal razgovor ter razumel. — Vidite? pravi Porthosu. — Kaj pa ? — Da ni hotel priseči. — Priseči? Česa? — Ta Človek je hotel, naj mu Aramis priseže, da | se ne gremo bit z orožjem na trg Ro3rale. — In Aramis ni hotel priseči ? — Ne. — Torej čakajmo, bomo že videli. Athos ni geni! pogleda od nju, dočim sta se tako razgovarjala. Aramis je odprl vrata ter stopil na stran, da sta mogla d' Artagnan in Porthos vstopiti. Pri tem se je zamotal d' Artagnanu meč v ograjo, in moral si je odpeti plašč. In ko je odpel plašč, je padel žarek lune na njegove pištole, ki so se zalesketale v temi. —- Ali ste videli ? zašepeče Aramis ter se dotakne z jedno roko Porthosove rame, z drugo pa pokaže na orožarno, ki jo je imel d' Artagnan za pasom. ~ Ah, da, videl, vzdihne Athos globoko. In vstopil je tretji. Aramis je vstopil zadnji ter zaklenil za seboj vrata. Strežaja sta ostala zunaj; toda ' kor da tudi ta dva ne zaupata drug drugemu, sta ostala v primerni razdalji. XXX. Na trgu Rople. Tiho so korakali do srede trga; toda ko je v tem hipu za trenutek posijala luna izza oblaka, so se domislili, da bi jih na tem odprtem prostoru lahko kdo videl, zato so šli dalje do visokih lip, kjer je bila senca bolj gosta. Tupatam so bile postavljene klopi; štirje potniki so obstali pred jedno izmed njih. Athos je namignil, d' Artagnan in Porthos sta sedla. Athos in Aramis sta obstala stoje pred njima. Po kratkem molku, med katerim so vsi čutili zadrego, da bo treba začeti razgovor, je dejal Athos: — Gospodje, dokaz temu, kako močno je naše staro prijateljstvo, je to, da smo prišli vsi na ta sestanek; niti jeden ni izostal, torej si nima nihče ničesar očitati. — Poslušajte, gospod grof, odvrne d'Artagnan, namestu da si delamo poklone, katerih morda ne zaslužimo ni jedni ni drugi, se rajši odkritosrčno pogovorimo. — Tudi jaz želim samo to, odvrne Athos; jaz hočem biti odkrit; govorite tudi vi čisto prostodušno: ali imate meni ali gospodu abb6-ju d'Herblay — kaj očitati? — Da, odvrne d' Artagnan: ko sem imel Čast vas videti na gradu Bragelonne, sem vam stavil predloge, katere ste gotovo razumeli: namesto da bi mi bili odgovorili kakor prijatelju, ste ravnali z menoj kakor z otrokom, in to prijateljstvo, katero toliko slavite, se ni razbilo včeraj ob najinih mečih, temveč ob vaši neodkritosrčnosti v vašem gradu. — D'Artagnan! pravi Athos v ljubeznivo očita-jočem glasu. — Hoteli ste, naj bom odkrit, torej čujte: vprašali ste me, kaj mislim, in povedal sem vam: in sedaj naj povem Še vam svoje, gospod abb§ d'Herblayv Jednako sem ravnal tudi z vami, pa tudi vi ste me zlorabili. (Dalje pride.) klepetavott, ki ne more nič zamolčati, Četudi v lastno Škodo. Tako je bilo menda tudi kaplanu namignjeno, naj nekoliko pograja stvar s prižnice. Tako je bil baje revež prisiljen do tistih pikrih besed v nedeljo. Graja se pa lahko z lepa in z grda, a kaplan, ki na prvo i službuje v Čraičah pod sivim Čavnom, naj si | že sedaj zapomni, da pri nas se ne pustimo grajati kar tako. Čast, komur Čast, če Vas pa kje srbi, glejte, da Vas ne pošegečemo. Tisti pa, na čegar vtikanje se je protivil dovoliti ples in na čegar prigovarjanje je kaplan grajal nas, naj raje molči in se ne vtiče v stvari, M ga ne brigajo. Če si namreč po nepotrebnem nakoplje sovraštvo v rojstni vasi namesto spoštovanje, katero je doslej užival, bi mu utegnilo neprijetno vplivati na njegovo že itak pokvarjeno zdravje. Zavedeni Oojaški gospodarji smo namreč zelo potrpežljivi, a če nas kdo tolče po enem licu, nismo več taki tepci, da bi mu potem nastavili še drugo lice, kakor je bilo to svoj čas v navadi. Torej pozor! Iz naše srede. IZ Ajdovščine. (Zahvala.) -Odborženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico zahvaljuje se tem potem najiskreneje vsem p. n. damam in gospodom pevcem, posebno pa kvartetu pevskega in glasbenega društva iz Gorice, koji je mnogo pripomogel do lepega vsporeda, kakor tudi gospicam in gospodom, sodelujočim pri igri. Nadalje izrekamo srčno zahvalo gg. trgovcema Zaje & Konjedic v Gorici za poslanih 10 K, in g. Teodorju Hribarju, trgovcu isto tam, za v ta namen. podarjenih 5 K, ter vsem požrto-valnim rodoljubom, ki so vstopnino preplačali. Najtopiejo zahvalo izrekamo pa vrlemu pevovodji g. Janovšku, ki je največ pripomogel, da se je veselica dne 24. novembra tako lepo izvršila. Žal le, da nas po tako kratkem bivanju med nami vže zopet zapušča. Iz sežanskega okraja. iz Poilrjl. — V cenj. listu „Edinostiu# št. 312. je bilo omenjeno, da je prisiljena tu-kajšna Šolska mladina opravljati svoje telesne potrebe na javnih prostorih. To sicer ni resnično, ker v to svrho je šolsko stranišče v novem šolskem poslopju, katero pa je oddaljeno kakih 80 m od starega šolskega poslopja, v katerem je 111. razred tuk. šole,, otvor-jen z letošnjim šolskim letom. Ker ima okraj občutne šolske doklade in ljudstvo ne sluje po obilnem blagostanju, šolskih potrebščin pa je mnogo na vseh koncih, marsikoje precej občntne, sanira se iste, kjer je neobhodno potrebno. V prejšnih letih so bile šolske doklade jako male, delalo se ni skoro v nobenem oziru mnogo, zaostajalo je za poznejše čase dovolj dela, katero se je pa temboij pospešilo t slednjih 10 letih. Jako lep napredek je razviden v notranji in zunanji uredbi šolstva tega okraja. A z jednim udarcem ne stori se vsega; tako tndi pri nas se z otvoritvijo III. razreda ni moglo ob jednem že prizidati šolsko sobo, ker ne dovoljuje tega gmotno stanje. V to svrho prevzela je šolska oblast sobo v občinski hiši, imenovani stara šola, koja je bila do sedaj po imenu občinska bolniška soba. Ta ni videla ves čas svojega poklica razun enega več nobenega bolnika. A kako naj bi se vporabljala v tako svrho, ko ni imela peči, okna in les istih je bil razgnit, lesena tla s široko zija-jočimi razpokami, umazana stena od dimnika, pod podom hram brez stropa, razpostavljena najhujši burji in severju; bilo bi res prijetno bivališče bolnika. Ako ne bi imel kraške trdnosti in sv. Joba potrpežljivosti, bi gotovo vsak bolnik umrl žalosti. Omenjene ovire so sedaj večinoma odstranjene s pomočjo c. kr. okr. šol. sveta v usposobljenje sobe za šolski pouk. A premetena glavica našega občinskega gospodarja premislila si je drugače. On ozir. občina dala je pred 2 letoma prostore v omenjeni obč. hiši v najem sestri imenovanega razun bolniške sobe, a še ta je imela samo to ime, ker uporabljal jo je najemnik. Stranišči sti dve, eno v pritličju, drugo v I. nadstr. pri imenovani sobi. Sedaj ko je mesto bolniške šolska soba, izjavil je velemožni pan, da je dala občina najemniku pred par leti vse prostore, razum imenovane sobe v najem, po takem tudi 2 stranišči. Znamenje torej, da ako bi bil kak bolnik v sobi, bi moral uljudno prositi najemnika, ako sme in kje opravljati svoje telesne potrebe. Glede tega se tudi smatra, da občina je imela sobo za bolnike, a brez stranišča, akoravno so v isti hiši 2 stranišči in eno celo pred vrati dotične sobe. Razvidno je takoj, da jako spoštuje in razume sanitetne zakone. Kakor za občinske bolnike, tako tudi za občinske otroke ni stranišča. Drugače ni kot nevednost, zlobnost ali pa da nekemu je premalo 1 stranišče za lastno uporabo, Taborski. Iz kanalskega okraja. Iz Občine AnhOVO. (Proti del. zavarovalnici v Trstu.) — Vse oblasti nam pošiljajo razne sklepe, odloke, vabila itd. v slovenskem jeziku; izjemo dela le slavna del. zavarovalnica za Trst, Primorje, Kranjsko itd. Ta v laških rokah se nahajajoča zavarovalnica nam torej pošilja^-brezizjemno razne JistineJ samo v nam nerazumljivem ital. jeziku, kar razsrdi gotovo vsakega narodno čutečega Slovenca. — Tej laški gospodi, koja tako ponižuje naš materni jezik, so torej pomagali na krmilo kranjski demokrati I Se-li morda že kesajo ? Se-li morda poboljšajo pri prihodnjih volitvah ? Težko t Kako si moramo pomagati sami v takem slučaju, naj nam bode v vzgled mladenič Br-don iz Ložic. Prišel je na županstvo, spisal se je protestni zapisnik ter .se ga poslalo njej, slavni del. zavarovalnici. Tako je prav! Odločni bodimo, neustrašeni v boju za naše pravice, ker le takih mož je bodočnost. S Kanalskega. — (Prodajalci ur v vlaku.) Zidar jI. M. iz Gorenjegapola ter delavca Š. J. iz Gonjač in J. B. iz Št. Frjana-so delali pri železnici na Koroškem. Te dni so se vračali proti domu. Med potjo se jim pridruži v žel. vozu do 25 let star, gosposko oblečen mladenič, nemško govoreč. Pripovedoval jim je, da je namenjen v Trst, potem pa še dalje; ker mu je zmanjkalo denarja, si ne ve pomagati drugače iz zadrege, kakor da proda uro iz amer. zlata. Š. Jos. se ujame prvi na limanice ter odšteje tujcu za uro 26 težko prisluženih kronic. Nadalje pravi, da je v sosednem vozu njegov tovariš, ki boleha na isti bolezni. Kot bi bilo dogovorjeno, že vam je tovariš z enako uro v roki v njih vozu; kupčija se sklene z B. J. za 28 K. Omamili I so na zadnje z enako uro, kojo je prodal po ' drugem tovarišu tretji tovariš, — koji se pa ni dal videti — še M. M. za 28 K. Zdi se nam, da so bili ti gospodje, le kaki delamržni nemški potepuhi in sleparji, kojih i pri nas ne manjka, ki si znajo pomagati iz denarnih stisk na prebrisan način, računajoč posebno z nevednostjo in lahkovernostjo ljudstva. Upa in pričakuje se, da ne bodo uživali dolgo ljube prostosti. Iz goriške okolice. !z Solkana. — »Gorica" hvali našega sedanjega župana; slavi ga „kunčoš" radi velikanskega dela, ki ga je napravil skozi 3 leta svojega županovanja. Govori o važnem drevoredu. Vprašam, ali je gospod župan to predlagal? V kakšnem stanju se nahaja od Mar-kočiča od konca drevoreda in do železniškega mosta obljubljeni drevored ? Ali je poskrbel od glavarstva, da se odpravi čim prej grušč z one poti, ki so se tolike nevšečnosti in nesreče zgodile? Vprašam g. dopisnika „kun-čoša", ali je napravil reservoar, pumpo, studence. Kako je napravil ? Še onih 500 K za izpeljavo vode za poskušnjo predlaganih ni porabil. Glede* korit so rekli nekateri obči-narji, da so dobra, da se vsadi raajaron. S pritiskom ljudij se je moralo napraviti dve novi koriti, klavnica vsled ukaza glavarstva v Gorici. Za orgije je bil denar nabran že po rajnkem župniku Podreka ter naložen na Montu. Glede občinske poti: ali je rešena pot med Mizarsko zadrugo zadej za postajo doli do Gorice — vprašam ? Kolikokrat je silil cestni odsek, da se ukrene na oni poti še, kar potreba, radi vode mali jarek, razširjenje ceste; na to puščenem svetu, vkuplje-nem po c. kr. železniški direkciji, manjka, da si ogleda še neko delo, katero je podpisal na račun in ne ve, kje se nahaja tisto delo. „KunčoŠ" pravi, da so na Montu tisočaki in v občinski blagajni stotaki. Ali ue župan ne „kunčoš* ne vesta za nje. — Hvalijo, župana tudi, da je on napravil užitninski davek ter da so mu metali polena pod noge. Kedaj m je vzelo dac v lastno režijo, kdo je bil takrat župan? To pred 5 leti, ko je bil župan Anton Mozetič. Pred leti se je dajalo dac v zakup, v nek! seji pa se je sklenilo, da ga vzame občina v svojo režijo. Ni se ho- telo sprejeti od zakupnika ponujanih 6000 K. Pred 3 leti se je povišal dac od 5 na 75%. Koliko več je znašalo to nn leto, zlasti ona 3 leta, ko se je gradila bohinjska železnica; takrat se je popilo in pojelo toliko, da se je prejelo na užitnini leta-1905. Čistega denarja 1600 K. Kaj Imata pri tem župan in „kun-čošu ? Že desetletja ni bilo takega župana, pravi Bkunčoštt. Res. Samo v letu 1905. se je plačalo županu nad 400 K za razne poti brez privatnih tozadevnih dohodkov. Ali je to zaslužek ali zasluga ? Vsa desetletja vsi župani niso toliko potegnili iz kaše. Taka je resnica. Pišejo pa po „ Gorici* take reči, da bi preslepili ljudstvo ter bi dobil župan starešine, ki bi mu ugajali. — Solkanci, stopimo na noge ter dajmo ob volitvah »kunčošu" in županu primeren odgovor. V PodgoriT razsaja otroška bolezen, ni je skoro hiše brez bolnega otroka. Zola pa je še vedno odprta, dasi se je obvestilo o bolezni že trikrat pristojno oblast! Iz M. — Dne 15. t. m. se bo vršil na Dobrovera ob 4. uri popoludne občni zbor briške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Vabijo se vsi na ta za nas velevažen shod, kateri naj oživi Že zaspalo našo podružnico. V Peči pri Mirnu je zažgal neznan indi-viduum dve kopi slame posestnikoma Andreju Kovic in Antonu Batistič. — Kope so bile postavljene na dvorišču in je bila nevarnost, da se tudi hiša vžge, jako velika, — ako ne bi bili ognja hitro pogasili. — Zažgal je gotovo neki domačin. — Škode je 60 kron. V Št. Ferlanu je Vincenc Mužina poškodoval svojo lastno mater in jo tudi lahko ranil. — Državno pravdništvo že vt5 to. %\M, P^vi SDeg! Tako kriče otroci in se vesele. Toda četudi naznanja prvi sneg veselje, napoveduje obenem tudi žalost. Zima je čas katarja in ž njim združenih mučnih bolezni; po zimi je le redko-kdo prav zdrav. Torej moramo prav pridno in vstrajno vživati Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile. Le-te varujejo sluznice pred tako nevarnim prehlajenjem, odstraojajo kašelj, hripavost in nahod ter upli-vajo ugodno na želodec. — Dobi se Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile v vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami za K 1'25 vin. škatljica. Pazite pa da Vam ne dajo ponarejenih pastil. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. 6untzert,Dnnaj IV. Grosse Neugasse 27. Domače vesti. Poroki. — Jutri se poroči v Gorici g. Ignacij Saunig,' trgovec in posestnik, z gospo vdovo Kristino H rast. Vse najbolje! Običajni „Hiklavžev večer" priredi društvo »SOKOLc v Gorici dne 5. decembra ob 7 Vi zvečer v Trgovskem Domu. V izogib enoličnosti se napravijo nove dekoracije in se priredi alegori« čen nastop ^Miklavžev« s pomnoženim sijajnim spremstvom ob petju in godbi. Darila za otroke kakor iudi šaljiva se pobirajo tisti dan od 4 ure dalje v dvorani »Trg. doma.« Za tajnost šaljivih daril, ki naj jih bo čim več, da bj tudi zabava za odrasle Um večja, se jamči. — Vstopnina za odrasle 40 vin. Zt »Mlklsvžova darila" so zelo priporočljivi hišni hranilniki (šparovčki). Pri dobri vzgoji otrok je gotovo med prvimi čednostmi, ki naj jim jih priučimo, varčnost. In ravno pripraven in lep način varčevanja in hranenja so zgoraj omenjeni hišni hranilniki. Hranilnik se dobi pri hranilnici ali posojilnici na posodo proti vložitvi 5 kron za varščino (kavcijo), ki se vlože na hranilno knjižico in se obrestujejo kakor druge hranilne vloge. Ključ hranilnika hrani blagajnik dotičnega zavoda in hranilniki so prirejeni tako, da jih ni mogoče izprazniti brez ključa. Od časa do časa se prinese hranilnik v hranilnico ozir. posojilnico, kjer se odpre, pre-Šteje denar vpričo prinesca, se gotovina vpiše v hranilno knjižico, M se vrne z zaprtim hranilnikom. Med goriškimi slovenskimi denarnimi zavodi jih ima na razpolago »Goriška ljudska posojilnica." Za druibo sv. Cirili In Mitoda se je nabralo pri g. Valentinu Koraelu na Ajševici 3 krone 20 vin. Dve interpelaciji. — Dne 28. pPi m je vložil v parlamentu poslanec Stre-kelj interpolacijo glede razpušcenja občinskega zastopa v Gojačah na Vipavskem. Včeraj pa interpelacijo glede regulacije Soče. To priobčimo. 6|. pivci »Slov. bralnega in podpornega društva" so naprošeni, da se udeleže polno-Številno nocojšnje pevske vaje. Nocoj bo prva skušnja z mešanim zborom. Za kako pnilllčno komodljantstvo so sposobni klerikalni poslanci, kaže nastopni sluCaj: „ Katoliški" slovenski poslanec Gostinčar je stavil v poslanski zbornici nujni predlog, naj se naroČi vladi, da takoj predloži načrt zakona, po katerem se imajo uravnati primerno plače državnim uslužbencem ter preskrba nji-hovih vdov in sirot. „Sloveaee" je pisal na to tako-le: »Gostiučarjev govor je vzbudil mnogo zanimanja. S spretno taktiko je dosegel, da je šel njegov predlog takoj brez dolge debate v proračunski odsek, kamor bi bil moral itak romati, če bi bila tudi dva dal trajala razprava. Spravil je vprašanje državnih slu/b-nikov in delavcev v državnih podjetjih na dnevni red in s tem pričel zaresno akcijo za rešitev njihovega vprašanja. Poslanci raznih strank so Gostinčarjeve krepke in odločne besede odobravali. Neki Vsenemec so je izrazil: „Ne čudim se, da je ta mož izvoljen; izvrstno govori." Podobno so se izrazili tudi drugi. Koliko liberalcev se ho zdaj obesilo, ne vemo, toda bodi nam dovoljeno, da se res prisrčno še enkrat zahvalimo liberalnemu časopisju, ki je našim poslancem dalo tako lepih priložnosti, da jim dokažejo, koliko jim je verjeti." V resnici pa stvar stoji vse drugače in nikdar ne tako sijajno za Oostinčarja. Go-stinčarjev nujni predlog je namreč eden izmed onih nujnih predlogov, ki so bili stavljeni oa Željo vlade pred par tedni, ko je bila nastala ministerska kriza in je vlada želela, da naj se zagradi pot do razprave o proračunu, dokler ne bo rešena ministerska kriza. Seveda je vsikdar — uljudni „ Slovenski klub" rad ustregel tej Želji vlade ter je vložil v naglici potom poslanca Gostinčarja cele štiri vrste obsegajoč nujni predlog, ki ni obsegal nikakih konkretnih nasvetov, kako naj se zboljšajo razmere državnih uslužbeti-cov. Ministerska kriza se je precej hitro rešila, a razprava o prej vloženem predlogu proti podraženju živil se je proti pričakovanju tako dolgo zavlekla, da je prišel Gostinčar-jev predlog še le v četrtek na vrsto, torej v hipu, ko vladi nujni predlogi niso bili več potrebni in všeč. Poslanec Gostinčar je torej prišel na vrsto ter je govoril o „veliki" nujnosti predloga, naglašujoč, da to ni eden tistih navadnih nujnih predlogov, ki se jih stavlja le v postranske namene. Stvar da je ras nujno \.i da odgovarja resnično nujni potrebi. Ravno pa, ko je poslanec Gostinčar hotel še enkrat priporočati nujnost, je dobii Gostinčar „befel" od svoje stranke, naj uma kne nujnost predloga. Toda g. Gostinčar, ki se je bil preveč zaril v svojo ulogo, ni hotel umeti te zanj narazumljive poteze. Bližji poslušalci, večinoma socialisti, ki so beiel bolje razumeli nego predlagatelj, so vsled tega manevra ogorčeni, Gostinčarja pozvali, naj se ne uda, češ, da bi bilo to škandalozno. No, beiel je befel —- m Gostinčar se je udal ter umaknil nujnost, ki jo je malo prej tako toplo in „prepričanott priporočal. Iz vsega izhaja torej, da je bil Gostin-čarjev predlog na željo vlade uležen in potem zopet na željo vlade umaknen, Taka igra se torej dela z važnimi interesi volilcev! IporlriU klub. — »Slovenec" najnesram-neje dan na dan blati Jugoslovanski klub* ter mu odreka vsako važnost, kakor da bi se nikdo v parlamentu ne zmenil za ta klub. Ali kako pa je v resnici s „Slovenskfm klubom", katerega povzdiguje v deveta nebesa? Sedaj je šlo za manifestacijo v prilog Poljakom. Jedini izmed slovanskih skupin je bil »Slov. klub", ki ni bil obveščen o nameravanem nastopu vseh slovanskih klubov v prilog Poljakom. Šele v zadnjem trenotku se je oglasil Krek v zbornici. ¦— Slovanski poslanci pač vedo, da je „Slovenski klub" fikfakovski, hlapec vlade ter ni prav nič slovanski! Odtod tako preziranje poslancev S. L. S.! Klerikalci proti poslancu Štrekiju. - K^or stekli psi se zaganjajo klerikalne podle duše v poslanca Štreklja, ker je glasoval za nujna predloga proti draginji živil v poslanski zbornici. Glasoval je za nujna predloga ves jugoslovanski klub, izvzemši Ploja. (Glasovalo je j,ftprvi predlog 207 poslancev, proti 192; I # dragi predlog za 165, proti 202.) — Pa je Štrekelj glasoval za nujnost, je storil le prav. Koga pa zastopa Štrekelj ? Pač le malega kmeta in delavca. Interesi malega kmeta pa se bližajo interesom delavcev bolj mo interesom tistih takozvanih „agrarcev" T parlamentu. Tisti „agrarciu so kmetski bogatini, ki imajo polne hleve živine. Naš kra-, I $fci kmetic in vipavski je*rVvček proti njim. j Kakšna živinoreja pa je po vinorodnem okraju, kateri zastopa Štrekelj?! Kmet ima toliko ži-J line, kolikor je neobhodno potrebuje. Proda jo, ker mu zmanjka krme. Draginjo živil občutijo Štrekljevi volilci tako, kak6r nft-vme*-] gtu. Štrekelj je postopal pravilno ter zastopal i glasovanjem dobro svoje kmetske in delav-j&e volilce. \ Klerikalni »Slovenski klub" je glasoval [proti nujnosti, ker drži z vlado in z iz-] iViščevalci ljudstva! j Ustmoml občni zbor goriške slot. mladine" ie bo vršil jutri v sredo 4. t. m. ob 8V* h»ef.er »pri Jelenu". (Naznanilo o ustanovnem občnem zboru smo dobili že za sobotno številko 30. pr. m,, pa je izostalo po neljubi pomoti. Toliko na rprašanje, zakaj je bilo naznanilo v „Goriciu, i ,Soči" pa ne.) Za pristop se je oglasiti do danes zve-ger pri pripravljalnem odboru. I?IR ZbSgtr. — Pred kratkim sem dobil j f roko knjigo „M. Choublanc a la recherche I de sa femme" (— „Gospod Zelje išče svojo leno"), ki je izšla 1. 1858. v Brnxelles; spisal jo je znani Pavel de Kock. V 5. poglavju I te knjige pravi Eleonora junaku: BVous-C*tes ua Aristide! Un Jean S bo garl Un Pyrr-hus!u, hoteč naglasa ti njegovo nesebičnost. Iz zgodovine vemo, da je poslal kralj I Pir ujete Rimljane nazaj brez odkupili ue in da je bil Atenec Aristid vzor ne-[sebičnosti. In tisti tretji V To je Slovenec Ivan Žb o g ar, ki je bil rojen med i 1770. in I7BO. pri Banjšicah na Goriškem ter kot razbojniški glavar 1. 1813. jnstificiran v Mantovi. Francozom je bilo njegovo ime dobro znano iz romana „Jean Sbogar", ki ga je bil objavil ljubljanski knjižničar Charles I Kodier 1. 1818. (slov. prevod Šele 188ti.), >Q tudi iz istega pisatelja „Souvenirs de la t&-I voJution et de 1' Empire" (1831.) — Francoz K Kock pa izgovarja* ime slov. razbojnika v eni i upi z Aristidovim in Pirovim imenom! I — K. j Ponlne riZprtlB. — Danes so pričele v I Gorici porotne razprave. Sodijo 54-letnega I Franca Berceta, bivšega zavarovalnega agenta I U Dornberga, radi požiga. I Carlo FllBttl. — V nedeljo je poteklo 15 I let, odkar je umri znani mestni tajnik goriški j I Carlo Favetti. Zbralo se je tem povodom pre-I cej Lahov na pokopališču. Govornik je tožil, I kako ga pogrešajo v sedanjih hudih Lasih. I Verjamemo. AH če bi vstal Favetti iz groba, I I bi jim povedal najprvo, da je vsa laška poli- j I tika zgrešena! Z divjanjem in zabavljanjem j I se ne opravi nič. — Župana ni bilo poleg. I „Hllr In „KorOŠK" — »Mir" se grozno I hudaje v svoji zadnji številki na nov list, I naprednega nKorošca," Mir piše: „Jasno je I Naj, kaj pravzaprav „Korošec8 hoče: Na-I praviti med koroškimi Slovenci razdor in I prepir, učiniti naš list »Mir*, ki ga je še I ustanovil nepozabni oče koroških Slovencev I Andrej Finspieler in vzeti sedanjemu politi-I inemu vodstvu ugled pred ljudmi in mu iz-I trgati vajeti iz rok ter tako barčico koroške ¦ slovenske politike zasukati v liberalno vodo.8 ¦ Mi odgovarjamo »Miru" glede Trsta z istimi I besedami: „Jasno je tedaj, kaj pravzaprav I klerikalci hočejo; Napraviti med tržaškimi ¦ Slovenci razdor in prepir, uničiti list „Edi- ¦ aost" in vzeti sedanjemu političnemu vodstvu ¦ ^led in mu iztrgati vajeti iz rok tef tako ¦ tartico tržaške slovenske politike zasukati v ¦ ttezdomoviosko, mednarodno vodo, v kateri M Joče nemški škof Nagi, zagrizen nasprotnik ¦ Slovencev, ribariti." ¦ Žepnega tatu iz Italije so aretirali včeraj v ¦ Gorici na Travniku, ko je med množico na m lrS» ukradel Tereziji Pahorjevi denarnico s ¦ !;-»0 K. Piše se Karol Bergadano ter je bil ¦ že opetovano kaznovan. Na trg sv. Andreja ¦ s« priklati vedno polno sumljivih individujev. I Električni tramvaj i Gorici, — Neki inženir ¦ arnžbe „Uniontt meri te dni pot, po nekateri ¦ »o tekel električni tramvaj. Za dva meseca ¦ *> baje že položen tir. ¦ .. Zl lupina v Muscoli v Furlaniji je izvo-| w baron Maksimilijan Kuhn pl.,Kuhnenfeld. GlrkUS Kllldsklf, ki daje predstave na Bir- j sovem zemljišču v ulici Oodelli, je res vreden, I da si ga vsakdo ogleda. Cirkus je velikansk; I predstavljalci izborni. I Na 10 K globe je bil kaznovan neki V. C, ker je hotel vstopiti v vlak, ko se je že pre- I mikal. I Nekega mu tasta g s reveži, vsega., raztrganega 40. jgU^nega^so^ našUjpri Renčah. Prepeljali j so- ga v goriško bolnišnico. > i 1000 K izginilo ? — Poročali smo o neki ženski iz Ajella, ki je menjavala denar v Go- I rici na pošti ter potem trdila, da jej je zmanj- j kalo 1000 K. Sedaj je našla • teh 1000 K doma ter to tudi naznanila tukajšnji policiji I in pošti. I V Krmiliti so prekrstili ulico Via Mag-giore v ulico Francesco Giuseppe I. in v to spomin GO-letnice cesarjevega vladanja; 60. leto je začelo včeraj. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 45-letuega Frana Furlanija iz Prvačine, kateremu je od- | nesla patrona 4 prste, ko jo je nekaj popravljal. Odrezali so mu desno roko. Našli S8 jI lOVSki psICI srednje postave. Po hrbtu je temnordeče barve, spodaj siva, ¦ ušesa ima dolga. Kdor jo pogreša, naj se oglasi pri Jožefu Čuk v Biljah 219. VaŽIlO. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. • Dobro domače zdravile. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za BAnker-Pain-EKpelier"), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 140 in 2 — za steklenico ; steklenica je v elogantni škatijici ter označena s sidrom. Zveza narodnih društev. Predavanja »Narodne p/osvete" v Gorici. — Kakor Že naznanjeno, prične se ta teden stalna predavanja »Nar. pro-svete.« Vrsto predavanj otvori profesor dr. Ozvald s ciklusom »Umetnost in uživanje umetnosti.« Predavanja bodo v prostorih »Pevskega in glasbenega društva« v T r-govskem domu vsako soboto ob 6'/* zvečer. Pred bruhanjem, drisko in črevesnim katarjem, jako hudimi poletnimi boleznimi obvarje se otroke s tem, da se jih hrani z moko aKUFEKFA „Der Siiugšmg" jako poučna knjiga, dobili je brezplačno v prodajalnah ali pa pri H. Kufeke, Dunaj I. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Tr| SI. Andreji včeraj je privabil v Gorico obilo ljudstva; bilo bi ga še več, da ni zjutraj deževalo. Kupčija je bila srednja, Nekdanjega trga sv. Andreja pa ni več. Vzele so ga boljše prometne zveze in razvijajoča se trgovina. Znižasje poštnih, brzojavnih Is telefonskih pristojbin. — Ministerska odredba za tako znižanje se izda v kratkem; v veljavo stopi 1. jan. 1908. DrilVM akcija Zl PrfMrJe. — Sestavila se je na Dunaju komisija z namenom, da se uvede državna akcija za gospodarsko povzdigo Primorja in južnega Tirola. V seji v soboto je razvijal ministerski predsednik Beck glavne misli o tej stvari. Ko bo sestavljen program, se povabi na sodelovanje merodtjne kroge, pred vsem poslance. Politični pregled. PeslMSka Zbornica. — Predložen je načrt zakona glede znižanja sladkornega d a v k a. Pernerstorfer je stavil nujni predlog glede" varstva svobodne znanosti proti klerikalnim nakanam. Eazpravljalo se je o nujnem predlogu čeških radikalcev radi demonstracij proti draginji. Glede sprejetji nagodbe manjka Becku do dvotretjinske večine še 8 glasov; iskati jih mora pri jugoslovanski zvezi ali pri soc. demokratih. Masarjfkav nujni predlog glede nevarnosti poklerikaljenja vseučilišč pride na vrsto sedaj v poslanski zbornici. Interesantno bo stališče strank nasproti temu predlogu. , Zt domobranskega ministri je imenovan general Georgi. Slliškl deželni Zbor se sestane najbrže dne 17. t. m.; razpravljal bo tudi o deželnozborski volilni reformi. V Budimpešti je bil sestanek 3 delegatov jugoslovanskega kluba s hrvatskimi poslanci v ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Med poslanci vlada popolno sporazumljenje. ~ Razne vesti. Včeraj 2. decembra je preteklo 59 let, odkar je zasedel avstrijski prestol cesar Fran Josip I. Aharjemiškl senat češkega vseučilišča je objavil razglas, v katerem prostestuje proti znanemu I Luegerjevemu govoru na dunajskem kato- I liškem shodu. I Redni občni zbor »Podpornega društvi zi slov. VlSOkeŠOlCI V Pragi" se je vršil pred kratkim. Na I predlog g. dr. Iv. Žmavca je občni zbor iz- I volil g, prof. Grma v Novem mestu in gosp. I stavb. svet. Fr. Tomšiča častnim članom zaradi izrednih zzslug, ki sta si jih pridobila za društvo in sicer prvi kot ustanovitelj dru- I štva, drugi pa kot njegovi večleten, neumorno I delaven predsednik. I Slov. Ikld. dniŠtVO „lllijjs> V Prajl je praznovalo meseca vel. travna 1.1. petletnico svo- I jega obstanka. Že zdavna so gojili namen, I proslaviti ta dan čim najlepše, toda bili so I radi vsesokolskega zleta primorani, opustiti j to namero, in odložiti jo do primernejšega I časa. I Dne 4. grudna t. 1. pa posvetijo spo- I minu petletnice slavnostno sejo, ki se bo vr- 1 šila v Chodčrovi rostavraciji, Ferdinandova tf. Praha II. DVI konji Sta Utonili v Trstu na koncu pomola sv. Karola. Ko je hotel voznik obrniti Voz, sta zdrknila v morje. I N. 0. 0. V Trstu je priredila v nedeljo v Ilojanu predstavo »Ciganov«, ki je vspela jako dobro. Dobiček gre v prid podpornemu zakladu N. D. O. Ni Smrt M vazalih je bila obujena pred porotno sodnijo v Ljubljani Marija Rozman, ki je zastrupila svojega 6-letnega otroka. 3 milijoni Škode je napravil velik požar v Melbourudu. V Pensllvanlji je ponesrečilo v rudnikih vsied eksplozije plinov precejšnje število delavcev. Iz Amerike se vračajo izseljenci. Te dni j sta odplula iz Ne\vjorka dva parnika s 3400 ¦ in 2500 potniki. Povrne so sejmih in trgih jI ter na deželi. 8 3&—s Havre-New Tork vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Baze!, Pariz in Mavre v Ameriko. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna t Ljubljani, Dunajska cesta 18, j v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri ^Hgovcu*. Denar prihrani, kdor topi izgolovljeno pohištvo pri j Gospodična •^ •<•>••**•>#*>• Lekarna Cristofoletti ' v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva — Te kapljice vredijo _ redno prebavljanje, f če se jih dvakrat na dan • po jedno žličko popije, f Okrepe pokvarjeni že- J lodec, store, da zgine J (Varstvena [znamka). y kratkem ČaSU OIBO- A tica in žiToina lenost (mrtvost). Te J kapljice tudi store, da človek raji je. | Cena steklenici 60 vin. ? Eristofclctiijcva pijača iz kine 8 in ŽpIp73 najboljši pripomoček pri L lil LG1GLU} zdravljenju s trskinim oljem, a Ena steklenica stane 1 krono 60 vin, • t vešča slovenščine in neniSčtne v govoru in pisavi, italijanščine v Koroni : išče primerne službe. Naslov pove* npravništvo. Odlikovana pekarija in sladčifiarna h* Karol Draščik v Gorici na Korno v (lastni biii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi naj« nejega peciva, torte, kolače m birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In Nk9rjt na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za iimcgo-brojna naročila tor obljublja solidno postrežbo W*~ po Jako zmernih cenah. -*j GORICA. GORICA. Na Birsovem prostoru nI. Codelli. Karol Kludsky svetavnoznani največje in najimenitnejše podjetje y Europl 70 oseb, .% konj, j slonov, kamel, zeber, ' 21 levov, medvedov, severnih medvedov, tigrov itd. 22 transportnih voz. Lastna električna razsvetljava. V torek 3. decembra velika predstava z novim veliko-mestnim programom V sredo 4. decembra velika športna predstava. . Vse podrobnosti se naznanijo potom plakatov. Z odličnim spoštovanjem RAVNATELJSTVO. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Telafon it. 73. Račun poštne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloge obrestujejo po 41/* %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vaafcogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/, %. Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.38263. — Vrednost hiš: 112.328 — Itiin prodajalca v" fiDCjši h^ovjni katera je vešča nemščine In slovenščine v govoru dobi takoj službo izven mesta. Pogoji se zvedo Tia Barzeliini štev. 22. I. nadstr. Cenj. dame in gospodje-» pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko >Original-Viktoria* in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši flriginal-Sictoria stroji $S&S uporabi brezšumno. Brigifial-Vicforia stroji ¦fc^f za domačo rabo in obrtne namene. OrigiRal-Victorla stroji ^vi§fli za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original Vicforia stroji t^t lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« troje? in drugih Šivalnih stroje?, diokoles »Pncb«, orožja, municije in vseh lovskih pripraV pri trrdki KBRŠEVAN;I & ČUK - GORICA Stolni trg- št. 9 (Plaz za Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica R1VA CiSTELLO it, i, Največji d&bJfeitl Mark 600.000 Naznanilo sreče. Za tfobitke garantira država Prvo žrebanje 19. decembra. Vabilo k udeležbi = dobitnih šans = pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov) 841.476 mark dobitkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija a 300.000 Mk. 1 » »200.000 » 1 » » «0.000 » 1 » » 50.000 » 1 » » 45.000 » 1 » » 40.000 » 1 . » 35.000 * 1 * .» 30.000 » 1 dobitek » 100.000 » 1 » > 60.000 » 1 » » 50.000 » 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 » »20.000 » 1 » »15.000 » 1 » »10.000 » ¦S * » 5.000 » 13 » » 3.000 » »3 » » 2.000 » 19 » » 1.000 » 181 200 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razreda na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 8. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela orig. srečka M. 6 — ali K 7 — pol » » » 3— » » 3-50 četrt » » » 1-50 » » 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vd.elsženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkitnja uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sreckanja takoj, ali pa vsaj do 19. decembra zaupno na naslov: Samuel Heckseher senr. BankgcscMft v HAMBURGU. Žene! Ako trpite na širjenja krvi in na po. dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Zienasi Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala! Val« sredstvo jo učinkovalo že 5, dan". Gospa L. v M. piše: »Priporočala bom vsafcoma Va?e izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli bret njega*. Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi jo Vaše sredstvo 2e po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti pošHjatvi 1 marko nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" spisa! dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Kl/M Varstvona znamka: „8idro" I /.T | p^žM Lžniment. Ga p si g i comp. |-^J ia Nadomestek za ¦¦¦"I Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr.RICHTERJEVAI^KARM , ,^,. I k ,. llatom levu" v Pragi _ ^ itlj Eiisabothgasse Štev. 5 nova. I^Ll| v^A^JI DntTnc mpollljtaja. GLOBIN je najboljše it) najfit)eje čistilo za čevlje. Dobiva se povsod. gCHRISTOFLE^n"",znorirro50d|e Iriznano težko posrebrnjeoo najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi penstjone, gospodinjstvo itd. ir.J JLm Chršstofle & C.J? Dunaj '¦ »—« i g***t. liustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupclh. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo mifii izdelki svojo tovarniško znamko in ime Cbristofle. Ant.Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št 14 (v lastni hiši) kateri ima t zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogo? za vsak stan, priprostega in naj- finelega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, lodohe na | šipe in platno, ogledala, žima in platno.