Izhajajo 1. in 16. VBacega meseca. CeDa jim je z« eelo I gfd., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajee v Novem mestu, dopise pa m-ednistro.
Novice.
Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za drostopno petit--vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kako vinsko letno iinamo letON na Dolenjskem prlčakoTati?
Viniska trta je odevetela, in vsak preeoden amen vinogradnilt skusi po odcvetenji presoditi, kake vineke trgatve se mu je nsdjati. Danes priobŽimo naj v „Dol. Novicah" o tej zadevi sledečo izjavo veáóaka:
V proflkm ]e!u napravil« eo trte mořan les, možne mladike, katere so tudi popolnoma dozorite. Po tem lesu, kateri ni v zimi prav ni6 poškodovan bil, bilo je upanje, da bode letoa zopet prav dobra vinska letina, da bode vsaj v kvantitetnem ali količinskem obziru taka, kakorsoa je ona proàlega leta bila. No, hud mraz 22, aprila je to upanje ie precej ekrèil, osobito glede nizkih leg. Na marsikaterem napnencu (Sparonu) ostala so vslcd tega mraza vea očess suha, da niso niti pognala, ker BO pozebla. Na druzih napnencih, in teh je veliko veija množina, so pa oëesa le deloma po-«ebla, deloma pa zagnala. Ta kaj neljaba zima pobrala je Že lep del opravičeno pričakovane množine grozdja, to posebno na belini. Ko je imel «arod cveteti, nastalo je kaj neugodno, deževno in hladno vreme. Vsled tega se je cvetenje močno zakasnilo, in ker je £e med cvetenjem, posebno igodniib eort, le naprej deževalo, oprhnil ali oaul se je zarod kaj možno. Najbolj oprhnela je zopet belina, z njo vred pa tudi bargundee, portugalka, iploh kakor že rečeno, zgodaj cveteče in zoreče sorte so prav močno oprhnele. Bolj pozne sorte, kakor zelenika, žametasta črnina, italijanski rizling, crna volovina, cvetele so ob lepem vremenu in niso nič oprhnele. Na zgodnjih sortah prikazala se je pa med cvetenjem ie druga nadloga. V zarodu ugnjezdil se je v prav obilni meri kisli ali seneni črviček, (Štajerci ma pravyo „kiseljak," latinski so zoye „tortrii ambiquella") kateri je Kopet lep del zaroda uničil. Na poznih sortah ni storil ta nebodigatreba najmaiyáe ákode, največjo pa odločno m belini. Obirati ali s strupeno tekočino mu bivališča uaikavati ter ga tako uni-
čevati pa ni bilo mogoče, kajti deŽ in vedno deŽ vsega tega dovolil ni. Vrhu tega potolkla je toča na Belokranjskem že prav zgodaj vinograde, t novomeèkem glavarstvu pa, in to posebno na Trški gori dne 5. t, m. Ta toČa pobrala je povsod tam, kamor je segla, dobro tretjino pridelka, uničila je tudi Čuda letošnjih zelenih požlahtaitev. Na Trski gori sami ceniti se sme ta škoda na 5 do 6000 gld., ne pa le na 900 gld,, kakor je o tem nek Bogu se usmili zvedenec, kateri prej ko ne po toči na Trški gori niti bil ni, v „ Laibacher-teitung" X dne 11. t. m. poročal. — Peronospere Se ni opaziti, grozdne plesiiobe isto tako ne. Ta dva nepovabljena gosta počastila bodeta pa gotovo naie vinograde takrat, kadar bode vreme stano-vitnejěe in toplejše postalo. S Škropljenjem in Žvepljanjem postavili se jim bodemo pošteno po robu. Žal pa, da se nekemu drugemu nepovabljenemu gostu nič kaj izdatno po robu postaviti ne bodemo zamogli, namreč kislemu ali senenemu črvičku, ko se bode v drugič takrat prikazal, ko bodo jagode grozdja, kar ga je ie, kakor grah debele postale. Ker je bilo tega spaka dosti ob cvetenju zaroda, ga bode gotovo dosti tuđi v označenem času. Naj pa takrat dež nagajati prične, kaj bodemo ie doživeli letos? Da nam bode potem grozdje, dasi áe Čisto zeleno, grdo gnjiti pričelo, nima dvoma ; kajti v jagode, katere bodo od črviča razgrizene, xaála bode deževnica in gnjiti pričele bodo one, gnjiti pričele bodo igim sosedne jagode.
Po vsem tem je sklepati, da bodemo letoa na Dolenjskem, ako tudi áe kake druge nesreče ne bode, le malo vina pridelali, recimo, k veČem polovico lanskega, ali pa ie toliko ne. No, kaj pa gledé dobrote? I kaj posebnega ni pričakovati, ako 5. julya Šele zelenika najboljSe cvete. O tej« od nekaterih mlajiih če neiskušenih strokovnjakov tako ne-zaluženo zaničevani, pa vendar zlata vredni do-lenjskej sorti bodemo prihodnjič objavili spis starega skušenega strokovnjaka.
Kaj je noTega po avstrUBkem cesarstrn?
Državni začasni proračun. Iiála je cesarska oaredbft na podlagi § 14 državne ustare, ki dovoljuje začasDo pobiranje davkov iti pristojbiu ter pokrivanje potrebiftia do 1. januvarja 1900. Ob jednem se poobl&éčuje i njo íÍDančni minister, da Bi iipoflodi do 20 milijonov goldinarjev za železnice in druga podjetja.
Nemiri na Dunaju. Přetečeni teden bo uprizorili «ocijalai demokratje zaporedoma demonstracije zoper itupana Luegerja in podžupana, ki sta pri neki priliki imenovala one delavce, ki so pohajkovali in razgrajali, sodrgo in pobaline. Kljub siloemn deiju zbralo ae je 7. t. m. nad 5 tisož delavcev, ki bo klicali „Fej Lueger". Vsled teh klicov je policija zaprla 45 oseb, med njimi tudi nekaj delavskih voditeljev. Župana je moralo spremljati 40 redarjev.
Nove bankovce za poskuànjo je izdelala avBtro-ogrska banka po 10, 50, 100 in 1.000 kron, ter jih predložila obema finanèaima minister-8(Toma v pregled.
Učiteljski konvikt v Zagrebu bil je 11. t. m. kaj slovesno otvorjen. Blagoslovil je konvikt Skof dr. Ivan Krapac. Slovensko uéiteIjstTo so zali gg. Dimnik, Jelene in Gangl.
Kig je norega po Širokem sretu?
Knez Jurij Aleksandrovič, najmlajši in edini brat vladajočega carja Nikolaja H. je v Petro-gradu umrl. Pri pogrebu bo naiega cesarja zastopal neki nadvojvoda.
V Belgiji je hotela vlada uvesti nov volilni red, a liberalcem in Bocijaldemokratom to ni po volji, in zabeli so v državni ibornici ojster boj toper vlado in katoliško veČino, na ulici pa so napravljali velike izgrede. Nastali so pravi boji mej policijo in vataái, in Demir se je íe le nekoliko polegel, ko je vlada umaknila svoje predloge.
Napad na kralja Milana. Zvečer 6. t. m. ae je peljal raikralj Milan a svojim adjatantom majorjem Lukičem v odprtem vozu po neki glavni ulici v Belgradu. Med vožnjo jame nek človek mahati kočijažu v znamenje, naj ustavi. Ko se to zgodi, priskoči nekdo bliïu voïa ter ustreli štirikrat z revolverjem na kralja in njegovega spremljevalca. Major Lukič je teiko ranjen, doČim je baje kralja le ena krogla lahko zadela v hrbet. Napadalec je zbežal ter se vrgel t Savo, vendar bo ga izvlekli iz nje. Zove s« Gjuro Kneževi5. Kralj dolini radikalce najetega napada, ter je dal mnogo prav odličnih oseb ia~ preti. Za Belgrad in okolico je razglašeno obsedno stanje in nagla sodba.
PlSe se nam:
Iz Novega mesta. — Izlet .Dolenjskega Sokola" v Št. Jernej dne 9. t, m. obaesel le je, akoravno se je vsled naiprotne agitacije malo átevilo „Isokolov" vdele-žilo, prav sijajno. Pri dohodn v St. Jernej pozdravil je gosp. župan z občinskim odborom dosle Sokole, ki so potem z godbo korakali skozi trg, kjer so jih šent-, ernejske dame obsipale s iopki, in občinstvo pozdrav-jalo z burnimi „živio klici". Na vrtu jostilne gospoda Bučarja zbrana je bilo mnogoštevilno odličnega občinstva iz Kràkega, KoatanjeTÎoe, Mokronoga, Žužemberka, St. Jerneja in okolice ter iz Novega mesta. Kostanjevški pevski zbor, pomnožen z novomeškimi pevkinjami in pevci pod vodstvom gosp. Potrebina, lapel je nekaj lepib peami, ki so nam kaj dobro do-padle. Prav v srce e^ali so nam mili, mični glasovi, ki jih ima le slovanska pesem. Moáki zbor, v katerem smo občudovali bariton-solo gospoda dr. Dolenca, je izvrstno končal svojo nalogo. Živahno ploikauje iu „živio-klici" so sledili vsaki posamezni pevski točki kot izraz navdnáeiýa in zahvale za lepi vžitek.
Koataujeviika godba pod vodstvom goapoda Potrebina koncertirala je pra^ izborno; tudi najtežje točke je sigurno in dovrieno končala in s tem pokazala, da more tekmovati z vsako drugo godbo. O-ospod Potrebia sme biti ponosen, da je godbo v primeroma kratkem času s svojo požrtvovalnostjo ia trudom spravil na to stopinjo dovršenosti.
V prijetni zabavi in med navdušenimi napitnicami prišla je ura ločitve, iu težko smo odšli iz prijetne dražbe in zapustili St. Jernej, ki je bil ta dan prav praznično opravljen; iz vseh hiš so vihrale zastave. Gospodu Bučarju se zahvaljujemo, da nam je vkljab velikemu Številu gostov z vsem dobro postregel ia zabavni prostor prav lepo pripravil. V prijetnem spominu nam bodo ostale lepe are, ki smo jih preživeli ta dan v prijaznem St. Jerneju.
Iz Kandije. — Bolnišnica „Uamilj, bratov" se je lani tako povečala, da ima sedaj razven za brate, še za 80 moških bolnikov prostora. Se pa tndi rea navadno v njej oskrbuje blizů 80 bolnikov.
Da ao B tem narasli tudi troáki več nego za polovico, labko vsakdo sprevidi. Iforali bi biti tedaj tudi dohodki toliko večji. Res je sicer, da gospoda „brate" skoraj brez izjeme povsod sprejemajo ljubeznivo, ko pobirajo darove za trpine bolnike; tudi beratev se obnaša le dosti dobro, ali ne zadostuje pa nikakor ne. Tn je treba druge pomoči, ki je lahka in za posamezne ae ravno občotljiva — tu uaj pomore dežela in pa občine, kajti ravno tam odvzamejo Usmiljeni bratje letno jako veliko troškov, ki so prej šli eto za letom v ta e bolnišnice.; vsaj ti usmiljeni Samarijaiii ne računijo za siromake popolnoma nič. Prepričan sem tedaj, da bi veleslavni deželni zastop paČ smel dosedanji letni donesek vsaj podvojiti. — In ve občine, zlasti dolenjske, mar ne veste, koliko vaših občanov ae preskrbljuje v bolezni pri Usmiljenih bratih v Eandiji — brezplačno? Ali ne zahtevajo torej hvaležnost, da ne rečem dolžnost, da vsako leto poUjeta gotovo svoto v Kandijo z 10 alt 20 goldinarjev — ae občini malo pozna — jako veliko pa bratom, ako jim take darove pošlje 50 do 100 občin. Tedaj ganite se I
Žalostno pa je, kar sem zvedel pred kratkim, da so nekatere občine poprej dajale letne doneske, ali zadnji čaa pa, ko je potreba večja, so izostale. Zakaj vendar? Nekateri župani so nevoljni, ker gospodje bratje niso sprejeli nekaj bolnih hiralcev v
bolnišnico. Ali, za božjo Tcljo, Lolniínica je samo za neTarno bolne pa oidr^T^jive, ne za neozdravljÎTe, hirajoSe starce, Ako bi take Bprejemali, potem je bol-niânica precej polna — in kam bi djali nevarno obolele, recimo ranjene, za pljučnico, legarjem i. t, d. bolne? Hiralci so za hiralnico, ki je v Ljubljani, ne pa la Eandijaneko bolnišnico.
Čnl sem celó, da je neki žnpan dejal: Uemilj. bratje morajo Tsacega sprejeti. Nenmnost! Nobenega niso dolžni sprejeti, ker nimajo nikacega plačila; svoj zavod lahko zapró, će hočejo, in bi ga tudi morali zapreti, ako nikakor ne bi mogli izhajati. Ali naj mar
0	zraku in vodi živé z bolniki vred? Da ee nam taka nesreča ne pripeti, alavni občinski aastopi, podpirajte bolnišnico z letnimi doneski 1
NaSe hranilnice in posojilnice ao sicer večinoma áe mlade, brez posebnih kapitalij, vendar pa mislim, da bi vsaj nekatere lahko posnemale „kranjsko" ter „TJamilj. bratom" poklonile vsaj manjie letne doneske.
Slednjič Dolenjci, Slovenci sploh, ne poïabite bolnišnice v Kandiji v svojih oporokah 1	M.
Iz Krškega. — Deset let, gosp. nrednik, preteklo je îe, odkar ste iz mojega peresa sprejeli zadnji dopis novin Krškega.
Kaj ne, kako sem priden, in kako malo novega se je med tem vekom zgodilo v Krákem — brez mene. Dà, res priden sem bil! Vsejal sem, na tedaj še pe-ičenem polju soeijalnega življenja, in po, od peronospere zamrlih vinogradih, nekej podlega semena in slabotnega zrnja, se prekrižal, priporočil celo setev nadaljni vzgoji dobremn očki tam gori v nebesih, ter se podal v daljni tnji svet. Leto pa je teklo za letom, jaz pa s trebuhom za krnhom po svetu. No, med tem vekom prišel sem nadzorovat dvakrat mojo setev, a prviitrat napala me je griža a tako eilo, da nisem mogel natančneje študirati, kako so nekteri zagrizeni nemčnrčki plesali po taktu slovenske „mueicae" ; drugo pot pa — bilo je y jeseni, če se ne motim — ponesrečil sem si roko ter Vam zopet nisem mogel poroèati, kako so Krčanje prazne vinske sode snšili ter „rujnega delmatinca" pili, — A v tretje priđe rado, pravili so mi doma, ko sem iz áole po dvakrat na leto prinašal „dvojke" domov.
Jaz sicer tretjič nisem rad prišel, no, prišel sem pa vendar le v Krško, ker sem bal moral. Prav za prav pa sem se pripeljal tam iz daljnega „Oberstajer-skega" po vlaku do Vidma ter sem seveda celo pot študiral na moj sprejem. Dá, sprejem pa tak, da se mi dozdeva vredno ga ovekovečiti. Dež je šel, kot bi iz škafa lil — na postaji na razpolago vsega dovoý, da ob takem vremenu lahko dospeš do kožice moker in do glave blaten ~ peš v Krško; poštni voz, naj-Bovejega stroja, a kdor nima kosti in živce gtarega poštnega hlapca ~ Bog mu daj večni mir in pokoj — lahko mu že naprej gratuliram. Jaz pa, od narave slaboten in vendar še do zdaj nezavarovan za „življenje
1	smrt", dovolil aem ai samo Čast za tem simbolom flmrti peš capljati, a za menoj stopal je veličastno hudoffiuini postrešček Vencelj, i lagal bi, ako bi tajil, da ga „mož ne nese".
Dà, sprejem pa tak! in komur j« sreda bolj Bovražna kot meni, lahko je averjen, da mu mostninar — star, odslužen atražmeSter — za vsak nepremišljen korak po krškem mostu napravi dostojen sprejem. Kdor o tem dvomi, lahko ga natančneje uverit» o nenavadno vljudnih sprejemih našega mostninarja, gospod cestni nadzornik in pa slavno sodišíe v Krškem. Vs» čast dotičnemu gospodu, a naj ne blagovoli pozabiti,
da nima več „žendarjev pod komando", temveč d* občuje 2 davke plačiýočim občinstvom i naobiazenimi tujci, katere naj se blagovoli — na splošno željo — nekoliko vljudneje prijemati pri „fraku".
V svesti, da si želé tudi drugi Vali dopisniki za razne Čutnje i potrebe svojega srca v Vašem lista primeren prostorček in ker sem si v tem kratkem času nabral preveliko gradiva socijalnih i gmotnih razprav, da bi ga Vam mogel že danes v skupini podati, dovolite, da odložim te stadije do prihodnjega Usta. Končam naj za danes z nastopnimi novinami:
Pri streljanju proti toči ob nevihti 5. t. m. popoldne ponesrečil se je v Gadovi peči pri sv. Kr žn oskrbnik gosp. Gregoriča iz Krškega tako, da ga je silni strel iz prenabitega topiča popolnoma raztrgal in razmesaril,
6. t. m. popoldne pa bi bil v, vsled obilnega dežja naraslem bajerju, na streliiču c. kr. topničarskega oddelka kmalu vtonil 6 letni dečko Fran Janča iz Brezij, kateri se je, miileč, da voda ni globoka, hotei kopati. Na klic tam blizu pasočih otrok, pritekel je četovodja Vrhovnik 8. top. polka k bajeiju, skočil v do prs mu segajočo vodo, opravljen kot je bil, ter v skrajnem trenutku srečno našel že brezzavestnega fantiča, ter ga po dolgotrajnih poskusih oživljenja rešil gotove smrti. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem bode imenovanemu podčastniku bajè izplačalo določeno talijo.
Krog 9. ure zvečer pretečenega petka bila je tukaj nezaslišano grozna nevihta ; udarila je strela v zvonik krške farne cerkve, poškodovala uro, zid ob podstrešji zvonika, odbila kazalec ure Cerkev dobi še-le sedaj strelovod, kterega po mnenju gosp. župnika zaradi bližine Save do sedaj ni bilo treba; in res, nikdar še ni bilo čuti, ds bi do omenjenega dne kterikrat udarila strela v stolp ali sploh v bližino na bregu Save stoječe cerkve.
18. t. m. dospe 7. topničaraki polk iz Ljubljane v Krško, kjer ima 19. t. m. prve strelne vaje. Nadalje doepó v Krško, oziroma Keichenburg, Videm, Brežice in okolico nailednji polki: 3. top. polk iz Gradca dne 21. t. m.; 9. top, polk iz Celovca dne 28. t. m.; 8. top. polk iz Gorice 2. avgusta.
Letošnje strelne vaje bodo jako zanimive; udeleži 6« jih veliko do sedaj Še ne oficijelno znanih višjih vojaških dostojanstvenikov, med njimi general-inšpektor c. kr. topničarskega polka, izm. pl. Kropatschek, Corps-Commandant fzm. pl. Snccovaty; bajè tudi princ Orlean iz Pariza.
Domače tobU.
(Presvetli knez in škoi)jev sredo 12. jnl. birmal v Žužemberka 1043 birmancev. 487 jih je bilo iz domače župnije, drugi iz sosednjih.
(Promocija.) C. kr. aveknltant gospod Milan Skerlj, sin c, kr. deželnega sod. svetovalca Ivana Skerlja v Novem mesto, je bil dne 14. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava.
(Blagoslovljenje cerkve) v Št. Petru pri Novem mesta vršilo se bode v nedeljo 23. t. m. po prevzv, gospodu ljubljanskemu knezoškofa.
(Občni zbor kmetijske podružnice novomeške,) ki se je vršil 6. t. m., je izvolil za odbornika gg. vodjo Dolenca ix Grma in viteza L auger-ja izBrsljinA. Udeležniki so si po končanem zborovanju ogledali podminične nasade in državni vinograd. Nazadnje ao bili povabljeni od tehn. vodje g.
Skalicky-ja v državno vinako klet, kjer ao pdka-Sali razDa yina, pridelana deloma t kostanjeviâki, deloma TTipavaki državni trtnici. Porsod se je adelež> nikom vse potrebno razložilo, tako da je bil ves ogled prav poučen in spodboden. V kleti bo ngajala ndelež-nikom zlasti vina tistib trt, ki se priporoinjejo za cepljenje novih naaadov. — Udeležba pri obSnem zboru je bila mal[)àt«Tilaa zaradi obilega kmetakega dela in slučajno takrat ugodnega vremena.
(Vrlmijka železnica) se otyori 23. t. m. Postaje so: Brezovica, Log in Drenov grií. Vsak dan bodo vozili trije vlaki sem in tje. Upravljala 1)0 Železnico južno-železnidica dražba.
(liestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu junija 1899 je 146 strank vložilo 38.904 K 57 A, 119 strank vzdignilo 33.374 K 30 h, toraj več vložáo 6530 S" 27 A, 6 strankam se je posojil izplačilo 4900 K — h, stanje vlog 1,260.196 K 23 h, denarni promet 172.288 K 73 h.
(VbolniđnicoUsmilj. bratovvEandiji pri Novem mesta) se je sprejelo meaeca janija 88 bolnikov, koncem maja jih je ostalo 57, skupaj 145. Od teh se jih je ozdravilo 51, zboljšalo 18, tteozdravljen bil je 1. Umrli sd 4, V oskrbovanji ostalo jih j« 71. Oskrbovalaih dnij se je nabralo tekom preteklega meieca 1943,
(Za Čebelarje.) Poiegtnik, mizar in Čebelar Janez Vesel iz Gore pri Sodražici je imel v začetka jnnija t. 1. lep roj, kteri je izletel iz panja, brez da bi bil gospodar vedel kam in kje da se je vstavil j iskal ga je po bližnjem drevju in grmovju, a najti ga ni bilo, ter mislilo se je, da je odletel v bližnji gozd. Proti večeru ja âel gospodar v čebelnjak in naàel roj, držeč se na slemena z deskami pokrite strehe. Pustil ga je v miru, kjer âe vedno tam stanaje in je dosedoj naredil zelo lepe satove na podovže po slemena. Lopi satovi visijo ravno tako kakor prelepi prt v postojnski jami. Čebele odhajajo in prihajajo skozi Špranje spodnjih streSnih desâk ter imajo mnogo žolten. Kdor bi čez Goro prehajal in ima veselje do čebel, je vabljen priti pogledat.
(Iz Amerike) smo dobili od našincev pisma, y katerih nam naziianji^o žalostno vest, da se je nam priljnbljeni in nepozabljeni prijatelj Blaž P etri S iz Fodklanca pri Sodražici v Klevelandu ponesrečil ter smrt storil. Neká gospa namreč se je vozila z biciklom t«r hotela preiti Čez železnično progo, pređno vlak pride; a reviei se je krilo zamotalo v kolo ter iz proge ni mogla naprej niti nazaj; priskočil ja naž F etri Ć v pomoč (kakor je bil tndi doma vedno pripravljen nesrečneža pomagati) da bi jo reâil — a vlak prisopiha, raztrga gospo do smrti in Blaža tako rani, đa je dragi dan zdihnil svojo blago duSo. N. v. m. p. 1
(Poročilo o blagajničnem stanju mestne in meščanske garde godbe. Ker bode ■lavno občinstvo gotovo zanimalo izvedeti, kakoâno je blagajnično stanje naše godbe z ozirom na to, ker je gospod Jos. Košíček nabiral doneske za godbene potfebičine, uioja si godbeno ravnateljstvo v kratkem poročati sledeči račun: Od 10. junija t. 1. do 10. julija t. I. znaâa mesečna podpora: 98 gld. 37 kr.; goap. Koâiiek nabral 90 gld. 30 kr. ; razni dohodki 8 gld. 67 kr.; sknpni prejem 197 gld. 24 kr. Izdatki: Skušnje 35 gld. 80 kr., godba na trgu 17 gld. 90 kr., razne potrebščine 85 gld. 82 kr., plačilo dolgov 22 gld. 60 kr., na račun kupljenih instrumentov 30 gld d7 kr., kapebiikova plača 46 gld.; skupni izdatki 187 gld. 99 kr. ; pôtemtakem oitanek y blagajni O gld. 26 kr.
Iz tega je razvidno, da so godbene potrebščine zelo velike, in ker je Še dolgá za nakupljena godala 126 gld, 97 kr., in z ozirom na to, da se je godba v kratkem času, odkar imamo novega kapelnika, gosp. E me r d i č a, nepričakovano izboljšala, je pač nadaljna naklonjenost si. občinstva naši godbi zelo potrebna. Ako kdo izmej podpornikov želi ogledati si podrobni račun, so ma blagajniške kt^gige vedno na razpolaganje pri g. Jos. Košiček-u. — Zahvalivši se vsem podpornikom za dosedanjo podporo, prosimo iste, da nam âe nadalje zvesti ostanejo; isti gospodje, kteri pa niso Še podporni člani tn se vendar zanimajo za godbo in godbene razmere, pa naj bi vstopili kot podporniki, kajti le z združenimi močmi in vsestransko podporo je omogočiti godbi isto stališče, ktero naj bi zavzemala.
Godbeno ravnateljstvo.
(Javna šolska skušnja nčencev „Glas-bene Matice v Eudolfovem) je bila v sredo 12. t. m. popoludne v Čitalnični dvorani. Najprej so instrumentalni učenci si ponekod z izvanrednim napredkom pokazali, da so y rokah dobrih učiteljev ter da se poučevanje vrši resno i temeljito. Izmed klavirskih učencev gospodičine Sarkove relja posebno pohvaliti : Krištofa, Mikoliča i Lacknerja; izmed onih gosp. Hladnika: učenke Ažmanovo, VavpotiČevo i Zalokarjevo ter učenca Bar-léta, pa tudi vsi dragi, kateri so nekateri še le v početku učenja, ao igrali prav t.očno. — Izrued goslarjev nčitelja g. F on le pokazali so nže veliko spretnost Krištof, Mejak i Vavpotič, pa tudi prvoletniki so se odlikovali v ânem potezlaju in kar ni zadnje, v pravilnem držanja iastrnmenta. Tn velja omeniti posebno gosplco Mici Mi ko li če vo ter nčence: malega Papeža, potem Kobeta i Rožanca, kateri slednji je pokazal za kratko učenje od snica 1.1. izvan-reden napredek. — Potem sta nam nadarjeni Brzin v igranju na klarinet in pridni Kune v igranju na flavto pokazala, koliko se da naučiti v štirih mesecih na teh prijetno gla^ečih se glasbenih nastrojih. — Želeli bi, da bi bili slišali vsaj starejše učence v eni točki pri skupnem igranju, kar se je baje tudi nameravalo, pa moralo opustiti, ker nekaj najboljših učencev ni bilo več v Novem mestn, oziroma iz raznih uzrokov niso mogli priti k skušnji. Ta nedostatek nam je nadomestil pevoyodja g. Hladnik, ki so pod njegovim vodstvom matične učenke res prekrasno za-p^e 4 pesmi za ženske glasove. — Poslušalcev je bilo iz odličnih meščanskih krogov ter dijaštva mnogo ter T prospeh glasbe je želeti, da se take skušnje napravijo koncem vsakega polaletja. ~ Zvečer ob 8. uri je šolsko apravniitvo poročalo o preteklem šolskem letu.
Iz pbročila posnemamo, da se je koncem šolskega leta poučevalo;
v igranja na klavir.......22 učencev,
« » « gOBl»........19 n
„ „ „ vljolo.......2 učenca,
„ „ n čelo........8 nčenci,
„ rt „ kontrabas......2 učenca,
„ „ „ flavto.......2 „
„ „ „ klarinet . . .... 1 učenec,
Skapaj ... 61 učeneer.
Od teh je bilo učnine oprdščenih popolno ali delno 19, torej skoraj dve petini.
V petju se je poučevalo 21 učenk; pri koncertih pa so sodelovali tudi uže izučeni pevci in sicer 17 pevk ter 22 pevcev. — Poučevali ao : gospodičinft A. Sark
T igranju na klavir, g. L Hladnik klavir, petja m teorijo, gosp. J. Poula na vae druge inatmineiite.
in 7. ulija t. 1. je prof. Matej Hiibad, odposlan po matčnem odbbrn, pouk uadïoroval ter se jeo poakn i napredku uSencev izrekel jako povoljno.
Gmotno stanje ni bilo siabo, toda za toliko delovanje dobi Sola premalo podpure. Deželni odbor ni T tem letu dal še ničesar; darovali pa »o: mestni zaatop v Eudolfovem 100 gld., posojilnica v Ribnici 10 gld., v KrSkem B gld., županstvo Krđko 10 gld., ■ÍJrnomaljBko 10 gld., posojilnica v Trdbniem 8 gld,, T Brežicah & gld., v Št. Jerneju 5 gld., v Žužemberku 30 gld., v Črnomlju 10 gld., razoi drugi darovalci 44 gld. 50 kr., skupaj 2ií7 gld. 60 kr.
Z\ malo odškodnino so prepustili ali popolno darovali syoje delnice „Prvega Narodnega Doma v fiudolfjvem" naslednji gg.: Antoinetta JelovSek pl. Pichtenau, Fr. Gužtin, A. Kupi en, Fr. Omeraa, Val. Oblak, Dr. Ptipež, St. Pirnat, L. Svetac, A, Pauser, Dr. Slane, Dr Sche-gala, Kr, Volíiá, Dr. Munda (dve), dediíi po Anton Navratilu, Proseniku in K Eudežu (dve), Dr. Galle, „Narodni sklad v Ljubljani", dr. I, Žitnik, L Mebora, „Društvo za učiteljski konvikt«, „Pisateljsko društvo" in A.Rostna; skupaj 25 delnic, katerih letna dividenda «e bode porabljala pred vaem za najemnino ufinib prostorov.
V šolsko upravniStvo so bili zopet voljeni: g. Dr. Defranceschi, g. Dr. Schegnla, g. O. Skale in gospod dr. Volčič, na novo pa gospod Dr. Dolenec, gospod prof. Markič in gospodičina B, Vašič-eva.
(Grozen umor v železni č ne m vozu) pri-godil se je v noči 11. julija na beljaski železnici na Koroškem. Sodni tajnik Ceno Ha lad a, brat ^jubljan-akega profesorja, peljal se Je v drugem razredu. Na postaji Osoje, kjer ma je kondukter se dva potnika pridružil, videl ga je na klopi ležati; v Beljakn odprl je sprevodnik vrata, a ni naite) nobenega človeka, pač pa klobnk in palico, in je mislil, da je pozab-Seno ; skazalo se je pa pozneje, da je bilo Haladovo. Ob enajsti uri áel je veleposestnik Sandriser poleg OBojskega jezera, ter ililial iz vdde ječanje ponesrečenca. S pomočjo železn. čuvaja ga a potegnil iz vode, v kteri je bil do vratu. Povedal je, kdo je, da ga je na Tozu nekdo z nožem napadel in potem iz voza pahnil, da je bil krepak in irednje velik, precej mlad ter je imel brki. VpraSanje, „je bil kakov lah«, je zanikal. Peljala sta ga na železničnem vozičku na bližnjo postajo, pa je že na potu umrl. Iniel je na prsih in TTatu težke rane. Dokazalo se je, da se umor ni ixvráil radi oropanja, ker naála se je ura z verižico in listnica z denarji.
(„Gorica« imenuje se nov Časopis, ki je el T Gorici izhajati vsaki petek ter velja do konec decembra 1 gld. iiO kr. List hoče podajati ljudstvu pravo sliko goriškega političnega življenja ter ojačiti edinost t naroda; odločno pa bo odbijal vsak poskus rušiti edittost na Goriňkem.
(Opomba.) Vredniátvo „Dol. Novic" je rado «voje predale odprlo v pojasnilo mnogih druitvenih in godbenih zadev. Sedaj ao razmere vsakemu lahko jasne; torej vredništvo vljudno naznanja, da brez skrajne tUe pojasnil o imenovanih zadevah več ne sprejme.
Poslano.*)
Na zlobni napad y poslanem „nekat«ih bivôib članov Dol. pevskega drultva" v 13. st. „Dol. Novic", prijavlja podpisani odbor, da se je v redno sklicani ia sklepčni odborovi seji 26. junija 1.1., pri kateri je bil tud odbornik g. Eems, soglasno in brez ntspro-tovapja sklenilo, naj se za vrtni koncert 1.1, m. najame godba na lok iz Ljubljane. Predsednik g. dr-Volčič torej ni ničesar ukrenil sam, ampak po soglasnem sklepa odborovém.
Dalje se konítatnje, da je naSe dmStvo od početka ]. 1898, to je, odkar je predsednik gosp. dr. Volčič, priredilo vse popravilih in poalovnikn vele-vane veselice, razun jedinega vrtnega koncerta 1. 1898, kateri je bil radi neugodnega vremena mogoč jedino v prvi polovici meseca avgusta, ko je droStvo vodil podpredsednik g. Eopas; tudi se konstatuje, da io v zadnjih dveh letih imeli drnStveniki pristop k 8 izvanrednim koncertom (glasbeni večeri) z istimi i^od-nostimi kakor člani Glasbene Matice.
Kakor vže prej več let, — tako I. 1897 pra* pod predaedoiStvom g. Ropa s a — tudi v tem leta ni bilo toliko društvenih pevcev, da bi bil mogoč časten nastop, ako bi ne bil pomogel pevski zbor Glasbene matice. Društveni odbor, v katejem sede razun predsednika gg. Medved, Ponla, Skala, Te-kavčič ter Binter, Eems in Eopas, je vabii ustno in pismeno razne gospođe, naj pristopijo k pevcem, pozival jih je z okrožnicami neštevilnokrat, toda izgovarjali bo se, da nimajo časa ali da ne morejo peti.
Kar se tiče ravnanja z drnštvenim premoženjeiD, je g. dr. Volčič prevzel od predsednika g. Bčpasa koncem 1. 1897 dolga 138 gld. 26 kr., sedaj ga je p& le 46 gld, 6 kr. V tem času je torej odplačanega 93 gld. 20 kr., Čeprav se stroíki ta čas niso zmuij-iali in se je nakupilo mnogo lunzikalij ter doneski t. m. niti vđteti niso. Predsednik je pa tudi v tem leta pridobil druátvB dve delnici L Narodnega doma v Ru-dolfuvem t nominalni vrednosti 100 gld, ali sedanji vrednosti vsaj &0 gld.
Iz tega se lahko razvidi, koliko je resnice t poslanem, omenjenem v početku te izjave.
Odbor Dol. pevskega druatvau
Javen odgovor na javno vpraianje v 13. št. „Dol. Novic".
Brei daljst-ga pomisleka smo uvideli, da ste daU naâi pred kratkim na si. předsednictvo dol. i>evBkeg& druitva odposlani izjavi dosti tehten povod proti nam javno nastopiti zastran našega odločnega koraka t godbeni zadevi. Izjavili smo namreč pismeno, da nismo voljni due 1. julija sodelovati pri vrtnem koncertu „dol. pevskega drnstva«, ako se ne upoâteva mesčanske godbe in se mesto nje naroČi iz Ljubljane godbo na lok. Označili smo to kot očitno provokacjo, kar je v jednakih slučajih vedno dopust^ivo. Ako je dosedanja godba o vsakej priliki zadoščala našim društvenim zahtevam, čemu bi se smela ravno za omenjeni koncert nadomeščati z drugo.
Popolnoma tuje nam pa je, da bi mi kedaj na okrožnici, ktera nas je koncem maj ni k a iznenadila, potrdili lastnoročno besede, „da meščanski godbi asta^ vimo vsako podporo tako dolgo, dokler se ne osta-
*) Z& vsebino tega poslanega je medBÍ^Uo odgoTira» le toliko, kolikor dolorfa mkou.
nori drnitTo, ki naj bode od Tlade potrjeno, in kteregft odbor tode godbo sam vodil". Veakdo, komar je priila dotiiSiia okrožnic« v roke, mora z nami Tred očitno priznati, da ni bilo o njej niti govora o osnovitvi Itake nove godbe, ki bi imela biti od sedanje povsem neodvisna. Tudi pri seji „dol. pevekega drnštva" ni 8e stavilo takrat podobnih predlogov. Fovdarjalo se je takrat pač, da dosedanja godba Dima svojih pravil, da se kapelniki ođslavljajo, kedar ee jih naveliča jrardino poveljstvo in da se temu početju mora protiviti vsak trezno misleč človek. Zvedeli pa smo od verodostojne strani, da ima mesčaoska garda, kteri j« vtelesena godba, baje svoje št&tute, po kterifa se ravna stalen, na tri leta voljen, iz sedmero odbornikov aestavljen odbor, V njem tvorijo gardisti večino, mej tem, ko BO zastopani podporniki po treh odbornikih, o Čemer pa seveda tiste dni, ko se je okrožnica pod-pisavalft, âe toliko nismo bili informirani. — Ni nam pa znano, zakaj se ne dovoli upogleda v Statute tudi podpirate^jem godbe! Ali so morda sestavljeni samo
radi odbora?--Mi gotovo, a z nami vred tudi
večina nebi tiste dni podpisala okrožnice, ako bi le nekoliko slutili, da se skriva za besedilom namera, zft ktero se pač ne more pri dosedaj obstoječih ugodnih godbenih ratmerah nihče ogrevati. Stari godbi podporo vstaviti od strani dveh na drugem in tretjem meata nižje podpisanih odbornikov, ta trditev vidi se nam vrhu tega áe nekam — smešna, ker omenjena odbornika dotistihmal godbe z mestčnimi prispeyki niti podpirala nisva. Podpisali smo torej izjavo le iz tega razloga, ker «e je v njej nagtašala nekaka •plošra reorganizacija dosedanje meščanske godbe, čeear pa uiamo samo mi želeli marveč vaakdo pod-pisaucev one pole, dobro vedé, da red vzdržuje svet, kolikanj bolj sele druétvo.
V	istini presenetila nas je vest, kó smo čuli pri zadnji aeji „dol. pevske,'» društva", da se misli na osnovanje tako zvanega „Streich-Orchestra". Ta izjava nas je pač tohko pretresla, da smo se hipno Unebili misiij v nameravani konkurenci z dosedanjo godbo upajoč, da poromajo od ljubljanske glasbene matice la tukeilnjo novo godbo naročena pihala najbrže nazaj — Vendar ostanejo nadaljne namere kljub tema le veduo nejasne, — Priznati se pa zopet mora, da e ideja o grodbi na lok pametna in se dokaj lahko zpeljiva. Nasprotnikov se ji ravno ne bi bilo potreba bati, ker jednake godbe na lok rea živo potrebujemo, posebno pri zimskih plesnih veselicah in koncertih, mej tem ko aicer v prostej naravi malo efekta vzbnja, posebuo â», ako ni doTolj átevilne, vsled Česar tudi nikakor ne bi mogla nadomeščati pihalnih instrumentov v njihovi obsežnosti. — Umevno je, da se slavnemu predaednîâtvn ne bi vže pred nami po robu po-■tavil sovražen tabor, ki bi v svoji odločnosti skuâal ■trmoglaviti neizpeljive namere, ako bi se razburjenim iuhovom koj v početku privoáčilo več jasnosti od ftrani merodajnih faktorjev!
Ne govorimo več, samo svetujemo ie naj se prej kot možno dožene sprava mej prepirajočimi se ámstvi. Do aporazumljenja pridemo gotovo preje mirnim potom, nego a silo in trmoglavostjo ! Ne kopljite vaaj grobov narodnim dmštvom, radi malenkostne fodbiue aféře 1
V	čem obstoji torej naše pristransko stremljenje, — katero se nam žalibog očita, — o tem sodi aaj občinstvo?!
Uvoslav Ropaa, Rudolf Blnter, lakob Rema,
odborniki „Dol. pevskega đruitv«".
Dijašh knhiiija î Novem mesto.
Hvala Bogu, zopet je konec tu. Tako bi izdihnil danea po toliko sitnostih in skrbeh tekom preteklega Šolskega leta, ko bi ne bil ta trud v korist ubožnim dijakom. Dolžnost mi je, da podam koncem leta dobrotnikom vsaj površen racuu o delovanju dijaSke kuhinje, natančen račun položim gospodu županu novo-meĚkemn ter drugim gospodom.
Dohodkov je bilo sknpuo 1720 gld. 69 kr. Dali so dobrotniki 1037 gld. 63 kr, med temi gosp. dr. K. Slane 100 gld. Podpirani dijaki bo dali 248 gld.. 50 kr. Predstava novomeákih akademikov 25 gld. Po 50 gld. 80 dali: Slavno dijaSko podporno druitvo, si. Glasbena Matica, vis. deželni zbor ter si. novomeški lastop. Hranilnice in posojilnice so dale 100 gld. obresti 43 gld. 69 kr., od dragod 43 gld. 3& kr. Razven tega sem prsjel od railičnih dobrotnikov mnogo živil, ki gotovo presegajo vrednost átirih etotakov.
Troski so bili sledeči : Meso 330 gld. 86 kr., moka z rižem 604 gld. 70 kr., mast in prasci 297 gld. 78 kr., drva s sekanjem 78 gld. 52 kr,, zelje 27 Rld. 60 kr., v Stacuni 77 gld. 01 kr,, na trgu 12G gld, 3 kr , pcstrežniua 116 gld. 50 kr., vožnina 23 gld. 22 kr. itd. Vseh troškov 1794 gld. 15 kr,, ki tedaj presegajo dohcdke za 73 gld. 46 kr. Nekateri dijaki imajo po pogodbi plačati se 34 gld., potem bode ostal nedostatek za 39 gld. 46 kr.
Dijakov je bilo začetkom šolskega leta opoldne 56, zvečer pa 42 pri mizi; koncem leta opoldne 47,. zvečer pa 36.
Zvvâili so: 9 z odliko, 6 jih ponavlja jeseni ii enega predmeta, 2 imata dvojko in 2 trojko; drugi prvi red; propale in one, ki v jeseni ne izvrsé, odpustim.
Bog plati stotero vsem blagim prijateljem i» podporniltOBi naše stradajoče mladine, zlasti tudi tistim, ki so me podf irali z živili. Brez te podpcre bi bilo popolnoma nemogoče izhajati
NOVO MESTO, 14. julija 1899. _Dr. Jos. Marinko.
Darovi za novomeško dijaško kuhinjo.
Veleslavni deželni odljor 50 gld., íBSt. gospod žnpnik J, Balitiik 10 gld., gaep, Eih. Dolino, Tođja 2 gld., gospod žnpMi dr. J. Schegnlft 13 gl(i., tnil. go8pod proSt Seb, Elbett 10 gld,, ii Radovice gosp. Schweiger 5 gld., Neimenovan 1 gld., glavni mestni raetop v R«đo]fovein 60 gld., goajp. kaplan Jurij Karlin 5 gld., goap. J. Jeriček 2 gld., dobrotniki iz HestEi in Eandija 26 gld. 90 kr,, neimennovan duhoven 2 gld., gospa Golia 3 gld., gasp, ínpnik M. Saje 1 gld. 50 kr., goipa Vojeka 2 gld.
t
Potrtim ercem nainanjaKio, da je Ijnbljeni «in
Franc Kunlan
po kratki, mufni boleini danea ob 1, uri po polnoëi v Í7. leta, prejemSi svete zakramente, mirno v Gospodu zaspal.
Tmplo dragega ranjkega bo v torek oh 4. uri popoldne na Smihelsko poliopaliSíe preneSeno.
8v. maie zailnicice le bodo brale v mnogili cerkvah. Dragi pokojni bodi priporoĚen v molitav in blagi spo mi D.
Kandija pri Novem mestn, 8. julija 1899.
(S04)
Žalujoča rodbina Kuilan.
f
v
Loterijske itevílke.
Trat 1. julija 66 36 49 16 87 _ firadec 8. „	7 39 5 30 48
Zalivala.
Podpisani odbor iwBka mm imjprigriinejSiJ lalivalo, kiwi so pripomogli, da se je aloïMiiost. blagoslofljenja „gnailnega ^mft v Trebnjem" v tako sijajao iïrrSiia. Zlasti preSaetiti du-tioviéiQi trebanski, zastopnikom zaraze gaaiiiiih driiStev, zftstn-paním gaailnim društvom, p. u. gosp. uradnikom, domaĚim in TOanjim, vaem darovalcem dobitkov, pevním in pevkam, dekletom ' aarodni nrjSi ter vsem vdelsženuem rajsniU stanov, ki so pooa-«tUi dmStvo pri popolndanski veselici. Na pomoú!
TREBNJE, 2. julija 1899.	(199)
Odbor paiarne brambe.
Oklic.
Firm. 176. Ueo. 1. 5a/a.
Podpisano sodiSee naenanja, da le jevzadrninem registru Jf^il pri vpisu „Kmetijslio dniStvo v Uetlikl" izbris bivSili od-flornikov: Ivan Pendirc iz DraSii. Franc Prus iz Metlike, Jožef Ramnta iz Metlike, Marko Žuijelj iz Metlike, in vpis »ovo-izvoljenih odbornikov: Ivan Baj u k, posestnik iz Metlike it- 51; Janez Dragovan, posestnik iz Dol. Lokvice i3t. 19, Hatija Cesar, posestnik iz Eadovioe át. 7, in Jakob Kambii, posestnik iz Cerovca St. 7.
C. kr. okroiflo aodiSÈB v Rudoirovem oddelek III, dne 27. junija 1899.
^	Firm. 179.
Oklic.
Gen. I. 19/6.
Podpisano sodiSáe naznanja, da se je v zadružnem registru izvrSil pri vpisu „PoBojilnica v D^brepoljali, registrovaaa zadruga ■ tteotn^euo zavezo", izbris bivSega ilana naćelstva Janeza Adamifia iî Velika 81evice, in vpis no vo-i z volj enega člaua na-ïeUtva Ivana Klavs iz Podgorice St. 29.
C, kr. okroïno sodlSóe v Rudolfovem oddelek III, _dne 27. junija 18a9._
Izjava.
Jaz podpisana izj&vim 3 tem, da sem g. Henrika KasteliC'ft ia njegovo ženo Marijo iz Novega me-«ta đt. 192 nepremišljeno žalila r zadevi s hranilno kttjižieo, da sem pri kazenslci obravnavi dne 12. julija 1899 preklicala in zadobila ođpnsdenje. Javno oliža* Injem svojo nepremiiljenost.
Novo meato, 12. julija 1899, <196) _Terezija Kodrič.
Hiša in dve njivi S'a^'^oirv 'S
Vrh ob veliki cesti pri Št, lerneji. — Več poyé lastnik Franc Pavlovic, vas Vrii St. i7, PoŠta St. Jernej.
„Anti-Peronospera"
iz zalog«
(168-4)
I
I^nma Dupny & Co., Đnnaj Wien 6/1, Wlndmûliigasse 33. Se lahko raztopi, pripravno je za poBiljatev in precalanje, upliva ravno tako, kakor galica s apnom, pa je mnogo cenejša in bhzgalntce ne zamaâi. 1 zavoj zadošča za hektoliter mrzle vode ter velja 30 kr. Prospekti pošiljajo b« zafltonj in poitnine prosto.
Samoprodaja za Novo mesto In okolico pri A. Pauser-Ju mlajšemu.
Ff Î Í T prodaj z vsem poslopjem, to je pod, podom klet, hlev in 2 svinjaka; lep sadni vrt, na katerem bo letos do 80 mernikov dobrih celpelj, 3 njive, na katere se poseje 7 mernikov žita, 1 hrastov gozd, v katerem se nagrabi a voza listja, majhen vinograd, v katerem se pridela do 5 strajhor mošta. Skupna cena 700 gld. — Natančneje poví lastnik Jožef Stamcar v Bučki št. 26, pošta Bučka na Doienjslceni).	(172—3)
Clii^^ iáá e IVarodna čitalnica v Novont tnsstu.
Plaće 10 gld. na mesec in stanovapje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Prošnje do 1. avgasta 1.1. na društveni odbor Nastop službe 15, avgosti 1.1, V alutajn porabnosti vtegoe slnga dobiti zaslnžka tudi pri drugih narodnih društvih, nastanjenih y hiát Narodne čitalnice.
Mlin naprodaj.
obč. Stndenec, je radi drnžinskih razmer pod vgod-niroi pogoji ter po nizki ceni mlin naprodaj. Natančni pogoji se izfedo pii lastnici Mariji Bizjak ravno tam.
HiSa naprodaj. Lu^^rElŠ^
občine Bačka, je prostorna liiga z vrtom in tyivo, prav pripravna za kakega rokodelca ali pokojnika iz proste roke, po nizki ceni ter tudi na počak na prodaj. — Natančni pogoji se izvedo pri lastnici iWarijl MaruiiiL Brezovo, ohč. Studenec.	(208—i)
Stanovanje	Mlin v najem ali naprodaj.
B itirimi sobami v Novem mestu na stari cesti aa da takoj v najem.	(206)
4 veliki, prav dobro ohranjeni soc
fci drže od 40 do 50 vedrov, posebno za žganježgaice pripravni, so po nixkl ceni naprodaj pri Peter Strel-u v Mokronogu na Dolenjskem. (201-I)
Hiša v Novem mestu.
Na prodaj je enonadstropna hiša na jako lepem prostoru pri kapiteljski cerkvi pod zelo ugodnimi pa-goji. — Nadaljna pojasnila dnje gosp. L, Ropaš, hra-niHaičui tajnik v Novem mestu, ki je/ob enem tudi pooblaščen za sklep knpne pogodbe.	(132-6)
Isti ima popolnoma novo orodje, in je napravljen n» pet tečajev in Sest stop, ter ima vedno dovolj vode. Nahaja se tik Zavrača. Plačuje se lahko na obroke. Več pové Franc Giavan, mlinar v Kotih, pošta Dvor pri Zužemperku.	(S02—i)
Blia mm f
z vsem gospodarskim poslopjem in gruntom v Kandiji pri Novem mestu. V hiši se nihaja stara znana gostilna poprej rečeno pri „Strumbeljnu". — Več pove
J. Konda v Kandiji jt. 43., p. Rudolfovo.
(196—1)

ííajboljši
la
raznih sistemov
Í163-3) po najnižih cenah
pri Jos. Ogoreutz-n, Rudolfoîo. Išže se navaden mlinar
▼aíťS popolnoma pri mlinn, ki izkljnčno le tnráíco Mesečna plača je 12 gld. Ur hrana In stanovanje — Več pOTé A. Lićan, Ilir. Bisirica, Notranjsko.
melje, prosto.
Nov sejmski voz
proda	{198—1)
Jos. Medved v Novem mesto.
gosp.
(141-4)
Bwmitm ^ip^f
izdelovateija lončenih peci v Kandiji pri Novem mestu
priporočata preč. duhovačini in slav. občinstvu svojo veliko zalogo peći
vsake barve In velikosti, za velika poslopja in dvorane, nrsde in ëcle, po najnovejši obliki ter vsake vrste, za iepe flobe, kakor tudi stodllna ognjišča In kopališča z emailirasimi kahlicami.
Postavljanje in popravljanje peči in Štedilnikov se točno in po niiki ceni izvrSuje.
Prodaja in izdeluje E>e kar mogoče po nizkih cenah ter za trpežnost se jamtl.

Naznanilo in priporočilo.
SI. občinstvu in preč dutiováčini na* znaDjiin uljudno, da sem otvoril
prodajalno z urami
# nil glavnem trga gt. #
kjer bodem prodajal samo dobre ure.
Tudi bodem popravljal vsakovrstne nre po zmernih cenah. Za uobro delo jaraiini. Za mnogobrojna naročila priporoča se z vsem spoštovanjem
Herm. Kbfler,
jjg^ gj	'"■af v Novem mestu.
Lepo stanovanje,
(200-1)
obstoječe iz treh sob itd. tembrom v Fichtenau-ov
,e za oddati a pnim sep-htšl na glavnem trgu.
TT-îXrt na prodaj v sredi velike vaai, ki âteje Xlibd no âtevilk. Hiša ima 5 sob, 2 kleti, blev in «vinjak, zemljiáča za B mernikov poeetve, 4 parcele bnkove boste. Hiša je pripravna za veliko trgovino. Gospodinja te biie je v Ameriki, zato jo želi prodati. Teč pove Jgnacij Toten, Sabrje, pošta Novomesto.
Blizu Novega mesta na nekam posestvu se takoj odda
iep0 petetee stieovafije
z vso oprayo, obstoječe iz več sob fn kuhinje. — Več pove oprav-niitvo „Eol. Novic".	(192-2)
V grajSčini Bajnof
je na prodaj (i69-3)
v e
vr B
domačega pTidelka.J_
Ka^ Telefon v Novo mesto.
UiSa v Kandiji St. 3é
pri mostu, je iz proste roke takoj na prodaj. — Veí se Zlé ravno tam.	(ioa—1)
(191-2J
(z/tvoritev novo naložene
Ri
[p prodajalnice 8 špecerijskim blagom naznanja na^udaneje
Noro meito: Odgonmu u«diiik, iidajate^, uloinik ia tiiku J. Kra|w.