Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Za odgovor znamka 15 vin. "Izhaja vsako soboto. ~ Naročnina: na leto . . . . K 8 — pol leta . . . » 4'— četrt leta . . . , 2 — Posamezna Številka 20 v. — Inserati po dogovoru. = Štev. 16. V Ljubljani, t soboto 24. februarja. Leto 1918. Kal bo i Goriško? Pomlad se oznanja, naši pregnanci z vsem srcem hrepenijo po svoji solnčni zemlji, preveč jim je skoraj triletnega pregnanstva; gosposka je naznanila nek j krajev, kamor bi se smeli vrniti, nepop sno veselje je prišlo v begunska srca, pa to veselje se je izpiemenilo v bridko razočaranje. Tisti, ki so se vrnili, st zopet vračajo . . . Naši ljudje imajo vtis, da gosposka nima prave volje za č m hiirejšo vrnitev beguncev in obnovitev razdejane Goriške. Miuster za iavna deia, ki je pravkar v naglici pogedal to razdejanje in črno bedo, je s:cer povedal, da bi bilo za obnovitev treba najprvo: kruha, beguncev in vojnih ujetnikov. Vsega t ga pa viada ne preskibi. Nevarnosti, ki grozijo od ročnih granat in epidemij, še sed.ij niso odstranjene, navzoč velikemu številu vojnih ujetnikov j'h zadosti ni mogoče dobiti, kar jih je, opravijo le malo, ker imajo nezadostno prehrano. In kako naj begunec v tej večni življtnski nevtrnosti začne popravljati dom in zemljo, ko hiša nima ne vrat ne oken, ko nima ne opeke, ne apnu, ne lesi, ne pol skega orodja, ne živine, ne krme zanjo in z^se ne kruta. Zato je čisto umljivo, da se je ljudstva in posebno županov polast lo s.lno ogorčenje nad javno upravo, češ da ne misli resno z vso akcijo. Vspričo takih razmer pa je narodna dolžnost vsega ostalega slovenskega naroda tem večja. Ne saino, da moramo v bratovskt Ijuoezni obdržati nesrečne rojake še letos v naših krajih in bratovsko d.liti z nj mi zadnjo mrvico življenja, ampak ves narod se mora zavzeti za skorajšnjo dobro pripravljeno vrnitev rojakov in gospodarsko obnovitev te najlepše naše zemlje, v kateri ležijo miijon->ke narod. 10 gospodarske vrednosti. Našemu ljudstvu moramo to opustošenje pokazati v vsej strašni grozi, obenem pa s sredstvi vsega naroda iniciativno prevzeti rešitev in obnovitev te zemlje. Noša organizacija ne bo odvezala države od njene dolžnosti, psč pa skrbno .paziia, da se bo ta akcija vršita drugače kakor doslej, brez vsakega zavlačevanja in vmešavanja tujih ljudi in tujega denarja. Imamo že svoj dunajski odbor, ki stori kar more pri osrednji vladi, toda nujno potrebujemo doma smo-trene organizacije. In kakor smo poučeni, se taka vseslovenska organizacija za obnovitev slovenske Goriške že pripravlja. Upamo, da bomo kmalu poročali kaj več. Verujemo tudi v uspeh, ker še vedno smo se lahko prepričali, da največ dosežemo, če se lotimo 4ela — sami. Ali le Trst zares laiki! So med nami Slovenci, ki nepremišljeno trde: .Kako bi mogta do Marije Velike. Vse drugo je narodno mešano mesto, kjer živi slovenski živelj v močni manišini; da je zavedno slovenska, so dokazale volitve. Kakšna pa je italijanska večina? Oglejmo si imena teh laških družin! Prej pa vedi tole: Če znaš, da se kdo piše Zdravko Petrič, Ishko z gotovostjo sodiš, da je tud> žena Slovenka; Če pa je ime soprogu Attilio Do!cetti, je treba šele poizvedbe, ali je žena Slovenka aii Italijanka; zakaj gotovo je, da je več Slovenk z Lahi poročenih kakor pa Italijank s Slovenci. Vzrok temu je ogromni dotok sU venskega ženstva iz zaledja v Trst, dočim so Italijani, ki prihajajo iz kraljestva v Trst, po večini moški. Zato je za premnogimi pristno laškimi priimki zakrita kri slovenske žene. Pa pustimo jim te poitalijančeiike in oglejmo si stvar le na priimkih! Neposredno pred vojsko, to se pravi, ko so bili Lahi iz kraljestva še v Trstu, je živelo dtužin na z lailcimi i* aeMikial • aUvem»H»i priimki priimki Piazza Grande(t.j.v središču mesta) 30 19 na Corsu . 215. 120 via M lin a vapore 39 41 via R-jano 20 63 In lo razmerje nahajamo po vsem mestu, »e v«C. Mfd zires laškimi oziroma nemškimi priimki je mnogo lakih, Ki so si jih njihovi lastniki fdb icirali, predeUii iz prejšnjega slovenskega. H*ns Kaiser-jev oče se je pisal Jernej Kajžar in Anton Rodelli je bil še pred par de-et t tj i Rode. Og'ejmo si priimke nekaterih stanov! V Trstu (/ mestu) je kdo « laškimi in nem&kiad « alovea. priimki priimki odvetnikov 70 40 mesarjev 137 94 uradnikov na magistratu (stat. anagr. oddelek) 17 14 pekovskih mojstrov 25 113 svetnih duhovnikov (aktivnih) 28 42 Kar se tiče okohce, smemo trditi, da je v vsakem oziru po 9o'l* slovenska. &'< • • * Da se glede na narodnostno pripadnost na uradno štetje abso utio ne smemo zanašati, je razvidno iz sledečh številk. Pri zadnjem štetju so našteli v Trstu 10.132 Kranjcev; od teh jih je oMastemov. Tako so Lahi dobili v roke škarje in platno, Nemci in avstrijske vlade pa so jih krepko podpirali. Laška vfcčma je izumetničen«, tržaško italijanstvo stoji na tgilih nogah; laški značaj Trsta je e zunanja krinka. Naj preneha na-iije. naj bo kon c umetnemu potujče-vanju in Trst bo pokazal pravo lice. Naj razglasijo in udeistvijo enakopravnost v vseh pogledih, in Trst postane to, kar je v b stvu: Slovensko mesto. Mogoče da se bo že v kratkem delila pravica. In mogoče, da se nam bo tedai zgodilo krivca. Tuda ta ne bo obstala dolgo časa. Narava bo sledojič zmagala in Trst bo — jug islovansko meto. Virgilij Šček. f Nekaj o Poljakih. .Resnica* pravi, da dozdaj nisem ogrel Poljakov in najhrže ne bom Srbov". V tem slučaju ima .Resnica popolnoma prav. Srbov nisem ogreval nikdar, jih tudi ne mislim, pa tudi oni niso nikdar ogrevali mene. Pa smo vseeno prijatelji in sem vseeno bil pred vojno, med vojno in bom po vojni prepričan jugoslovanski nacijonaiist. Pred vsem si nikakor ne domišljam, da bi mogel ali da bi bilo treba, da bi jaz ogrel cel narod. Dalje pa tudi prepričanje ni odvisno od tega, koliko se zanj ogrevajo drugi. Ideja ni predlog vpostavodajnem zboru, kjer jevspeh odvisen od večine. Ideja pa obratno začenja svoje delovanje vedno od manjšine. Ko je S i 1 v i o Pellico pričel izdajati .11 C o n c i 1 i a t o r e", ni vprašal, če se ogrevajo zanj Parmezani ali Toskanci. Bil je obsojen na smrt, sedel je v Spielbergu, zlomilo ga je na duhu, njegova idej ie pa vendar zmagila. Za našo idejo je torej vseeno, če ima večino ali ne in če bi bila morda v manjšini, bi ne bila radi tega nič slabša. Če je zdrava, bo preje ali pozneje zmagala. Poljakov v resnici nisem ogrel, pa jih tudi ni bilo treba ogrevati, ker jih dobro ogreva zgodovina od propada njihovega kraljestva. Pač pa so oni izprecbr-■ili mene. Pri nas smo se včasih gonili za lokalnimi dobrobit-nimi idejami, cvetelo je navdušeno narodnjaštvo, posamezniki so se povspeli do meglenega slovanof lstvi. Priznam, da se Poljaki niso nikdar ogrevali za r.arod-njaštvo aii za mistično slovanofilstvo. Imeli so pa in imajo j«sno razvito nacijonalno idejo. Za narodnjaka je narod skupina ljudi, ki ima iste etnografske posebnosti, torej etnografski pojem, bori se n. pr.za jeii^, noše, navade naroda. Za nacijonalista je narod skupina ljudi, ki ima iste dižavnotvome cilje, narod je torej zanj državno politični pojem in bori se za državne pravice in ideale. Sedanjost je pokazala, da je narodnostna ali slovanska ideja brez moči, nacijonalna pa ogromne sile. Mi in Poljaki se nismo lahko razumeli, ker smo si bili različni v idejah in so bili Poljaki znatno pred nami. Zato pa imajo sedaj to prednost, da je nacionalna ideja pri njih last celega naroda, pri nas si pa šele med nasprotovanjem tvori pot. Ako govorimo o Poljakih, jih moramo vzeti v celoti in jih ne smemo soditi po galiških Poljakih, še manj pa po gališkem državnozborskem klubu. Galicija je najmanjši in obenem najslabši del poljskega naroda, ki ni v poljski zgodovini igral nikdar večje vloge. Poljaki na Poznajsk»m so odločno zavedni, trdni in neupogljivi. Bojevali so gospodarski boj s celo gospodarsko in politično močjo nemške države, kakor mu v zgodovini ni primere, in ga tudi izbojevali, odbijali napade in celo osvajali nove postojanke. Ohranili so tudi čist in svež svoj nacionalni ideal, dasi ravno vsled težkih razmer niso mogli delati aktivne politike. Poljaki pod rusko vlado so bili vedno revo* lucijonamo nacionalistični, Pri nas je bilo nekaj posebnega. če je bil človek od vlade šikaniran radi narodnega mišljenja. Marsikdo se je stresel pred mislijo, da bi utegnil biti radi narodnosti slabo zapisan pri vladi, tudi če mu ni moglo ničesar škodovati. Imeli smo vse polno narodnih Nikodemov a le malo spo-znsvalcev. Poljak pod rusko vlado nikodemstva sploh ne pozna in slučaj, da bi se kdo ne upal priznati k poljski narodnosti, je med njimi n?čuven. Obratno pa ni bilo nič posebnega, da je bil kdo zaprt ali obešen radi svojega nacijonalizma. Ako govorimo o Poljakih sploh, moramo imeti pred očmi pred vsem jedro Poljakov in to je poljsko kraljestvo. Ob času neoslavizma v Petrogradu se je izjavil poljski voditelj Roman Dmowski: .mi smo Slovani brez priJržka'. Te besede je tudi držal z vso odločnostjo in ta je z njegovo izjavo postal v resnici zgodovinskega pomena. Za Poljake dandanes ni merodajno, kaj rečejo n. pr. Bilinski, J*worski, German ali Leo, zanje je merodajen Dmovvski. Kar zadeva Galicijo, priznam, da očitanja, ki se delajo Poljakom, niso neopravičena. Vendar pa hočem dodati nekaj pojasnil, ne da bi jih izgovarjal, ampak da jih bo lažje umevati. 1. Za časa avstrijskega absolutizma je bila poljska politika izključno revolucionarno nacionalistična. Med Slovenci je bilo takrat še jako malo narodno zavednih mož, a še ti niso imeli nobenega jasnega nacijona-nega programa. Med Slovenci iu Poljaki je bila torej takrat velikanska razdalja. 2. Ko se je v Avstriji pričelo ustavno življenje, je med gališkimi Poljaki zmagala konservativna struja, sklenil se je dogovor z avstrijsko krono in na tej podlagi so Poljaki dobili narodne svoboščine v Galiciji. Za Poljake je bila to takrat edina mogoča politika. Po strašnem iskrvavenju na Ruskem vsled vstaje leta 1863 in državnem pritisku na Pruskem je bilo poljskemu narodu treba nekaj desetletij oddiha in treba je bilo nekje ustvariti podlago, kjer bi se mogla gojiti in razvijati poljska misel. To se je zgodilo v Galiciji. Takrat se je naša politika v državnem zboru popolnoma vjemala s poljsko in je bila za oba dela koristna. Tragična usoda je bila, da je takrat politiko celega poljskega naroda morala nositi Galicija, ki je bila že od nekdaj najrevnejša in najmanj poljska dežela. Tako so se razvile razmere, da je poljska politika v Galiciji v zadnj h desetletjih v resnici postala nesrečna za Galicijo, ovirala razvoj Avstrije in se odtujila avstrijskim Slovanom. 3. Prva krivda zadene avstrijsko vlado, ki se je vezala z gališkim plemstvom in tako preprečila razvoj Včasih sem slišal, da razume živalski pogovor le tisti, ki nosi v žepu praprotno seme, a še to je mogoče le pred Janezom Krstnikorn tisti večer. Po-tipal sem svoje žepe, če ne bi mogoče našel v tej ali oni gubi plod čudežnega cveta, cvet skrivnostne rastline. A žepi so bili prazni. Govor odondotpajt postajal glasnejši in močnejši. Skoraj tesno mi je prihajalo pri srcu, ko sem se odločil, da stopim bližje kozolcu in vidim, kaj je. Počasi, tiho in oprezno sem stopal. Dihati si skoraj nisem upal. Moja obleka, ki drugače niti zlikana ni, je šumela kot suha svila. Zazdelo se mi je, da moram doživeti storijo iz tisočinene noči, zato sem bil neskočno radoveden in strahopeten oben«m. Pod kozolcem sem obstal. Zgoraj nad deskami, rekel bi v prvem nadstropju, pa se je godilo, nekaj čudnega, se je vršilo nekaj nepopisanega, igralo se je velikansko zborovanje ptičev vrabičev. Pričakovali so še prihoda nekaterih zastopnikov izdalnjihiz bližnjih krajev. Godrnjanja radi netočnega dohajanja ni bilo konca. Razburjenje med vrabčjim občinstvom je moralo biti skrajno, kajti rjave senene mrve so mi padale neprestano na ramena in klobuk. Na tiho sem primaknil bližnjo lestvo, stopal sem po šprikljah navzgor in se ustavil v višini, kjer je glasno prerekanje pričalo, da se tam vrši nenavadno zborovanje. Staknil sem med deskami špranjo in tako je oko videlo, uho slišalo, srce pa čutilo strašne reči. Po zborovalni dvorani je vse mrgolelo. In šuma in ropota in čvrčanja in topota je bilo kot pri nas ljudtk na usodepolniU političnih shodih. Štel sem zborovalce, a spoznal sem, da jih je pravzaprav brer števila. In vsi ti zborovalci. kako so bili živahni, politčno enako misleči so sedeli skupaj po skupinah, pogovarjali so se o letini, o zimi, o pšenici in tudi na črve je prišel pogovor. Središče debate je bilo krog slamoreznlce. Vrabci fanatiki so imeli glavno besedo. Govorili so s pov-darkom, razločno, da sem lahko slišal besedo do besede. Pogovor se je vršil o dnevnih točkah zborovanja, med katerimi j« bila prva: Vojska gospoda človeka. Predsednik zborovanja, prileten vrabec rjavo-sivega perja, j« sedel na kolesu mlatilnice in se neprestano oziral proti odprtini v opažu, odkoder je pričakoval še nekatero zakasnele povabljence. No, slednjič so vendar prišli, upehani so bili, kljune so držali odprto in komaj so dihali. Opravičili so se pri predsedniku radi zamude in sedli med politične znance s te ali one pšenične njive. Gospod predsednik vrabec si je poravnal perje na perotih in na trebuhu ter potrkal s kljunom na grodljasto kolo, ki je na lahno zabrnelo. Zborovalci so utihnili, mišji mir je nastal na kozolcu. Gospod predsednik je premeril skedenj od slame do sena, od vil do grabelj, od mlatilnice do cepcev, od cepcev do slamoreznice, od severa do juga je pogledal, povesil nekoliko kljun in začel: .Lahkokrili zborovalci, častiti gospodje vrabci! Že iz povabil vam jo znan namen današnjega zborovanja. Zbrali smo se, da se pogovorimo o tekočih stvareh (Glas iz občinstva: Živijo tekočo stvari) našega vrabčjega kraljestva. Zbrali smo so, da s« demokratične smeri v Galiciji. Za te razmere ne sinemo odgovornih delati izključno Poljakov, ki so bili sami žrtev sistema, ampak v prvi vrsti avstrijsko vlado, ki je nezdrave razmere ustvarila in vzdrževala in je pri tem našla uslužne pomočnike v višji duhovščini, zlasti pa pri judih. 4. Galicija ni narodno enotna, Poljaki predstavljajo celo v nji manjšino. Skoraj polovica je Rusinov, osmina Judov, neznaten del Nemcev. Poljaki torej niso mogli delati nobene odločno opozicijske politike, ker je vlada imela vedno možnost, da ustvari proti njim blok Rusinov z Judi in Nemci. Na ta način bi bili Poljaki pritisnjeni v manjšino in dvajset milijonski narod bi ne imel nikjer možnosti, da razvije svojo kulturo. Iz tega razloga so bili celo odločno demokratični in narodni Poljaki zoper dosled *o opozicijsko politiko, ki bi mogla populnomo razdreti poljsko stališče. 5. Usodepolno je za Poljake v Galicji judovsko vprašanje. Poslanec v Galiciji ni zaupnik naroda, nuna med ljudstvom v večini slučajev nobenega vpliva in ugleda, ampak je samo mandatar majhne klike in protežiranec Judov. Poslanci po mestih so namreč po veliki večini izvoljeni s pomočjo Judov. N. pr. je mesto, ki ima 20% judovskih glasov. Judje v tem slučaju ne postavijo svojega kandidata, ampak dobe med Poljaki primernega moža, ki kandidira kot demokrat ali kakor bi mi rekli, kot judovski liberalec. Mož je navadno osebno brez graje, uglednega stališča, n. pr. uradn k ali proLsor, v verskem, kakor v gospodarskem ali političnem oziru zmerno liberalnih načel, neka mlačna voda, ki ni nikjer močno v zameri. Tak mož bo spravil morda s svojo osebo in svojim programom skupaj do 10 > glasov. Judje g'asujejo zanj sklenjeno, torej dobi pri prvih volitvah 30% glasov. Ostali glasovi se razcepijo. Nekaj dobi konservativec, nekaj Rusin, nekaj soc jalist, nekaj narodni demokrat ali kakor se navadno reče: vsepoljak. R.cimo da je narodna ali vsepoljska stranka d b la 45% glasov. V tem slučaju pride do ožje volitve med njo in med judovskim liberalcem, vse druge stranke dajo svoje glasove poslednjemu, ki je na ta način izvoljen. Tako se zgodi, da zmaga po vseh galiških mest h takozvani demokrat ali po našem liberalec, ki ima morda sam na sebi najmanj glasov in je samo s spretno judovsko taktiko prišel v ožje volitve. Judje ne zahtevajo od njega ničesar, razen da ne nastopa preiadikalno na nobeno stran, zlasti pa ne nasprotuje vladi, ker to kvari njihove .kšefte". Če kaže, lahko nastopi kot katoličan, se postavi kot narodni Poljak ali pa se odene v soci-jalistično cbleko. Pri sedanjem volilnem sistemu je v Galiciji nemogoče, da bi po mestih prodrli v večjem ševilu narodni ali katoliški možje. Razmere bi se mogle samo spremeniti, ako bi se po mestih razvila industrija, ker bi v tem slučaju prišlo do veljave delavstvo ali pa, če se znatno dvigne kultura in pride tako do veljpe malomeščanstvo. Pri sedanjem avstrijskem sistemu, ki dosledno ovira razvoj industrije v Galiciji, je pa to izključeno. Na deželi zmagajo še vedno v nekaterih okrajih konservativci, med judovskimi liberalci in konservativci je sklenjena zveza in skupaj imajo skoraj večino v državno zborskem klubu. Zoper te nezdrave razmere so nastopili pri zadnjih državnozborskih volitvah vsi poljski škofje javno v skupnih listih in v časopisih. Vladno konservativno stranko so imenovali: »stranko umazanih cest". Nj hov nastop je učinkoval kot bomba. P i volitvah je judovsko konservativna zveza imenitno pogorela. Tudi ako bi bile volitve za državni zbor, bi ta zveza pogorela že davno pred vojsko. Iz tega je torej razvidno, da bo v Giliciji s pomočjo Judov po mestih vedno izvoljenj znatno število poslancev, ki hodijo po umazanih cestah, vendar to ne tvori večine prebivalstva, niti po mest,h samih, poljski klub pa niti od daleč ne predstavlja mišljenja poljskega naroda. Kar so do prav zadnjih časov delali Poljaki na Dunaju, ni treba pripisovati poljskemu narodu. Dr. Leopold Lenard. Naročajte in širite naš list! pomenimo o vitalnih interesih (Nemir med zborovalci. Klici: Prosa ni, pšenice ni, še ovsa manjka) nas samih (Tako je! Vrabec je sam sebi najbližji!) in drugih ptičev poštenjakov. (Bravo! Živel altruizem in podobna čustva!). Predvsem pa smo prišli sem, da premotriino in predebatiramo neznosno početje gospoda človeka, ki je, oprostite izrazu, ali zblaznel, če še ni, pa bo, vsi znaki za to se kažejo. (Razburjenje, ki se je komaj še premagovalo v vrabčjih srcih, je izbruhnilo in naraslo^v nepopisen vihar vpitja, kričanja, razbijanja. Da ! Človek je znorel! Go^ podje ljudje so zblazneli, ne sejejo več prosa, ne pšenice, uničiti nas hočejo. Predsednik zvoni s kljunom ob kolo).. Čez par minut je zavladal zopet mir. Predsednik nadaljuje: .Že štiri pšenična in štiri prospna leta se gospodje ljudje kljujejo med seboj hujše ko nas kljujejo naši največji sovražniki skobci in kragulji. Že štiri ovsena leta se bijejo in tepejo med seboj in v svoji nesreči tarnajo o nekem zlem bitju, ki ga imenujejo vojska („C'est la guerre" je vzkliknil zastopnik francoskih vrabcev iz Pariza). In to strašno kljuvanje nima ne kljuna ne repa (Medklici: Doli s kljuvanjem, doli z gospodom človekom!) Ko sem se pred štirimi leti izlegel v nekem podstrešnem žlebu, so se ljudje začeli prevažati v posebnem modrem perju na vse strani. In začelo je grmeti na vseh prosenih poljanah vrabčjega kraljestva. Gospoda moja! Kadar se kdo izmed nas pretepa b svojim sosedom, se pretepa radi zrna, radi črva, ki ga ima v kljunu ali krempljih. Kje pa imajo gospodje ljudje to rrno, tega črva! (Medklic: Nimajo Pismo iz Slov. Štajerske. Maribor, 20. februarja. Ž. — Velik preobrat je nastal pri nas na Štajerskem. Slovenci se složimo. Postali smo gospodarsko močni. K nam v naše jugoslovanske vrste prihajajo tudi taki, ki so nas poprej gledali po strani, ali pa celo taki, ki so se b)rili proti nam. Vzbudili pa so se tudi mnogi izmed našega naroda, ki so dosedaj skibeli samo za vsakdanje reči. Če vse to pregltdamo, vidimo, da je naša sped iještajerska jugoslovanska armada ojačena in da tmo se že močno otresli tujega jarma. Složno nastopamo na zborovanjih, složno pri delu za probudo naroda. To je posebno za nas obmejne Slovence velike važnosti. Strankarji ostanemo, kakor smo bili — a tiste ovire, ki so nas poprej ločile in kopale vedno večje brezno med brati, skušamo odstraniti. To so dostgi oni, ki so nas preganjali, zapirali in nas zasramovau. Slovenski kmet, slavni steber Slovenstva na Štajerskem se je, dasiravno mu je vojska vsekala mnogo skelečih ran, vsled ugodnih cen v vinskih krajih pa vs!ed dobre letine, gospodarsko ojačil, namreč ojačil v toliko, da se je večinoma izuebil dolgov, ki so ga tlačili in ki so bili krivi, da je zadnja desetletja prešlo toliko s ovenske zemlje ob rmjt v tuje ruke. Narodni so-rag danes ne dobi več zLhka pedi slovenske zemlje. T o, k a r še imamo, držimo trdno. Posledica naše gospodarske ojačitve je tudi, da izgubljajo šulferajnske šole dan za dnem več slovenskih otrok. M iogo je k našemu narod »emu napredoda delegacije O igov h nemčurskih županov na Dunaj je še danes neznana. Pravijo, da je zelo dvomljivo, ah bodo ti dvomljivi patnotje pnš i na dvor. i.i dne 20. februarja je povabil maribursKi župan župane mariborskega okraja v Maribor na zborovanje radi .rekvizicije živine" Računal je, da jih pripravi za protideklarcC jo. A mož se je vre^al. Slovenski župani so prišli v tak) velikem številu, da so bili v veliki večini. Nctnškutarjtm in Vsenemcem je padlo Sice v hlače in so ostali samo pri .rekvizic ji živine". Slovenski župani gg. Černej G^lunder, G aser, F orjančič in drugi so dosegli, da se je razpravljalo menda prvikrat v dvorani okrajnega zastopa — sovensko. C«4o vodja nemškutarjev, G rstlrnfyr je govoril slovensko, žup^n Schmtedtrtr pa se je poslavljal od naših z ,Z Bogom", .Zdravi ostanite". — L udje hočejo shodov, sh idov. DoVo bi bilo, da bi se tej ljudsk želji povsod ustreglo. Železo je vreče, treba je kovati I is padskega ©tirala. V. N. — O našem okraju se v javnosti razneroma mnogo s iši, a marsikaj je krivo, oziroma neiedoma spačeno in sod a sloni na predsodkih. Ker vidi no, da hoče .Jugoslovan" brezobzirno resn co in povdariti .solnce in senco", zato se obračam nanj s sledečim preg'eilnim poročilom. V narodno - političnem rzTru mora nsša javnost imeti vedno pred očmi, da je ustvaril Omig s svojimi v Ptuju agitatorično središče odpadnikov n e m š k u t a r i e v za celo Š aiersko in Koroško. Tukaj izhaja .Štajerc" in urejuje ga bivši slovenski socialist Linhart, ki je prodal sebe, ves svoj značaj in pljuje na svojo s okensko pokolenje za kruh, ki mu ga daje O n gova klika in nemške meščanske politične organizacije. Zrelost in zavednost našega ljudstva pa kaže ravno dejstvo, da kljub vsemu dolgoletnemu delovanju in vsem naporom ter vsej zlorabi uradne moči in tudi kljub vsem svaštvom in protek-Cijam od strani okrajnega glavarstva Ornig in nj-gova klika ne upa skliCiti niti enega javnega sh< da v ptujskem okraju izven mestnega okrožja. Kjer so taki poskusi ob volitvah bii, so se ponesrečili O nigov ga! So že vse pojedli!) Predragi somišljeniki! Stvar ne gre več tako, stvar je preneumna, zato zavzemimo kako stališče napram njej (Vrabec, ki je med tem brskal po praznih plevah, zakliče: Živijo stališče!) Stopimo v ožji stik s človekom, prepričajmo ga, da smo tudi mi del vesoljnega stvarstva^ ki živi, r.-iste in umira kakor gospod človek sam. Če gospodu gospoda človeka pade v glavo pretep in pobijanje, zakaj naj trpi radi tega naše kraljestvo ? (Burno čiv-kanje: Naj se tepo, a nam naj dado, kar nam gre!). A gospoda, ne samo da nam ne dado tega, kar bi morali, jemljejo nam celo to, kar je prav naše, vrabčje: življenje, prostost in druge lepe reči. Moja dva sina, lepa ptiča vrabiča, sta pri Oslaviji padla iz gnezda in sta žalostno poginila. Moja sestra je valila v nekem žlebu na glavnem trgu v Gorici, prišlo je od nekod neužitno, debelo zrno in jo je ubilo. Prosim, častiti zborovalci, da mi vsakdo naznani imena onih svojcev, ki so radi gospoda človeka izgubili življenje ali pa so trpeli škodo v kateremkoli oziru. Popravili ne moremo ničesar več, žalostno je res! A da nam, ki smo osiveli in zarjaveli v poštenju, groze še nadalje z lakoto, s poginom, s krvjo, to ne gre, to je vnebovpijoče, to je proti vrabčjemu naravnemu pravu, če gospod človek ne po'.na nikakega prava več. Koliko smo pretrpeli, prestradali, koliko j gnezd izgubili, koliko jajc zastonj izvalili. V znak I žalosti za našimi izvaljenimi, godnimi in negodnimi i potomci, ki jih ni več, prosim, da se slavni nav/.oči i dvignejo s svojih čepišč (Zastopniki iz Srbije, Galicije, Flandrije in Goriške imajo solzne oči. Vrabec iz Črne gore si je izpulil izpod trebuha pero, pa se briše po licih in krog kljuna.) Prijatelji, duševni in telesni politični sijaj je namreč vseskoz navidezen in nikakor ne korenini v ljudstvu, še celo v Ptuju samem ne. Začasno ga drži vse nemško in radikalno misleče nemško državno uradništvo. drži ga zlobno popa čena volilna geometrija za okrajni zastop in končno v mestu popolnoma nedemokratični volilni red za avtonomno mesto Ptuj, kjer morajo celo privi-ligiran' volilci glasovati javno. Tako niti v mestu še manj pa v okrajnem zastopu ob sedanjih, za demo-kraiiči ■o mislečega človeka naravnost neverjetnih razmerah prava ljudska volja in pravo mišljenje ne pride do veljave. V kmtčkih občinah je narodna zavednost kmetskfga ljudstva razmeroma večja, kakor v marsikateri drugi pokrajini. Gotovo je v tem oziru značilno, da je 15 županstev že meseca avgusta lanskega leta podpisalo izjavo, kjer so pozdravili .Jugoslovanski klub" in z navdušenjem odobrili -jegovo delovanje posebej za deklaracijo. Ak > se Orng in njegovi protežeji v Galcu igrajo z mislijo, da bi razpustili občinske odbore in razpirali nove volitve, se mi v okraiu ičga le veselimo, kajti trdno smo uverjeni, da nemš^utarji ne bodo prav ničesar pridobili, temveč bo odpadlo eventuelno nekaj županov, ki so na šeodo občanov šli zadnja tri leta Ptuičanom preveč na roko in niso dovolj ščitili koristi svojih občanov. Oporekati moramo posebej naziranju, da je ljudstvo v našem okraju vsled žganjepitja pokvarjeno. Res je sicer, da se je popilo razmeroma veliko žganja v času, ko so naši vinogradi propadli in sadjereji ni dajala s sadje cem d >volj nadomestila, žganje pa je b lo kot fibnkat iz špirit* izredno po Ceni (1 liter boljše kvalitete 80 vinarjev). Toda sedaj je že nekaj let stvar doc.la diugačna: Vinogradi so prenovljeni, sadjereja je zadmh 20 let prav izredno napredovala in žganje je drago. Biv še beznice (Strašil, Kais< r, Hutter, W.bmer) so že dokaj časa pretežno prazne. Žurnausti naj torej nehajo delati krivico v tem oziru našemu liulstvu m naj ne jemlje o kot suhega dejstva često pregorečih besed naših abstinenčmh agitatorjev I Gospodarski odnošaji v okraju so trenotno razmeroma si.bi. Kriva je Umu vojska in lanska suša ter pomanjkanje razumevanja za kmetijske in vse g> spodarske naše oduošaje od strani naš h vodilnih dr-žavn h oblasti. Kmetje na ptujskem poiju ('.gornjem in spodnjem) trpijo vsled presdogih iekviz c j, ki so ravno vsled svoje pretiranosti zahUvale že znano žitev (-lučaj Wied iw hI.) Povsod v o-eraju z izredno ma>imi izjemami vlada silno potnmjkanje krmil za govejo živino, konie in s^ine vsled rekvizicij in lanske suše; zato močno nazaduje govedore^ in svuijercja ter trpi na. kakovosti in pojema na številu. V vinorodnih Hdozah trpi prebivalstvo po svoji svoji večini že lakoto vsied pomanjkanja živil. Že v mirnem ča^u je bil tukaj ob normalnih letinah f žil in krompir pretežna hrana Ijudij, lani pa e vsled suše f žol popolnoma odpovedal, krompir pa deloma. Za kruh ih moko pa dižavna oblast priznano v kmetijskih občinah skrbi v popolnoma nezadostni meii. Bezdvomno je na naše javno življenje slabo vplival prejšnji unijam strankarski boj ob raznih volitvah. Ti boji so p istudili delo marsikateiemu resnemu izobražencu in tudi preprostemu zavednemu možu Uveljaviti bomo pač morali metodj: kdor prizna i ti se drži načel in je sposoben za resnično d Jo in n.e samo za ptazno kričanje, naj pride do veljjve in naj se uvažuie. Prazna agitatorična gesla botno morali opustiti ter v medsebojni strpnosti vse sile posvetiti uasemu narodnemu, gospodarskemu in izobraževalnemu delu. Tako bomo štrli Ntudi tisti prazni sijaj notranje trhlosti ptujskega nemškutarstva in posebej še njegovega glavar a O niga. Tista krpica! Š — Znameniti nagodbi med Avstrijo in Ogrsko 1. 1867 je sledila 1. 186S druga posebna nagodba med Ogrsko, Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo. Uredila je razmerje med obema skupinama. Vprašanj, ali je nagodba pravilna ali ne, je nešteto, cele knjižnice so nastale o tem. Dejstvo je, da je nagodba tu. Značilen je uvod: .Med parlamentom Ogrske na eni strani, onim Hrvaške, Slavonije in Dalmacije na drugi je prišlo do sporazuma glede izenačenja doslej neodločenih državnopravnih vprašanj. Skupno smo ga določili, Nj. ces. in ap. Veličanstvo ga je sprejelo, potrdilo in sankcijoniralo in s tem ga vpišemo skupni temeljni zakon Ogrske, Hrvaške, Slavonije in Dalmacije." Vidi se popolna enakost obeh skupin in jasno je izraženo tudi naziranje Hrvatov, ki že stoletja poudarjajo v svojem saboru: Regi non regno — kralju ne kraljestvu —. Namreč ogrski kralj je tudi naš, z ogrskim kraljestvom pa nimamo nič o-praviti razen na podlagi popolno enakopravnosti. Zakon obravnava skupne zadeve Avstrije in druge polovice, potem ogrsko-hrvaške zadeve in nazadnje hrvaško avtonomijo. Hrvaško - Slavonska je označena kot političen narod s posebnim teritorijem, v § 65 ji zakon obljublja podporo za zopetno pri- klopitev vojaške granice in pa Dalmacije. Prva se je izvršila 1. 188J, druga še ne. Nagodba svečano poudarja teritorialno nedotakljivost Hrvaške, to se pravi, da ostane taka kot je, da se ji nič ne odvzame. Vendar so Ogri nagodbo kršili, vzeli so Hrvaški Reko in njeno pristanišče s tem, da so ju proglasili za .posebno telo pripadajoče ogrski kroni." Ta uvod smo morali napisati, da nam bo naslov članka razumljiv. Sedaj namreč pride neka jako čudna zgodba: m a d j a r s k o in hrvaško besedilo glede Reke v nagodbi ne soglašata in hrvaški sabor madjarskega besedila dosedaj ni hotel potrditi. Madjarski tekst se glasi: V smislu prejšnjega paragrafa (§ 65) obstoji Hrvaška, Slavonija in Dalmacija: 1. Iz onega ozemlja, ki pripada z mestom in okrajem Baker k reškemu komi-tatu, razen mesta Reka in njenega okraja. Mesto, pristanišče in okraj Reka tvorijo posebno telo, pripadajoče ogrski kroni; o njegovi posebni avtonomiji ter tozadevnih postavodajnih in upravnih razmerah bo^ sklepal potom deputacijskih pregovorov ogrski državni zbor, hrvaško-slavonsko-dalmatinski sabor in pa mesto Reka v medsebojnem sporazumljenju ... — Nato sledijo druge točke glede nadaljnegu ozemlja. — Hrvaško besedilo pa enostavno pravi: V smislu prejšnjega paragrafa obstoji teritorij H., SI. in D.: 1. Iz celega ozemlja, ki pripada danes z mestom Baker in njegovim okrajem h komitatu Reka, Dazun mesta in okraja Reka, glede katerega se med obema r e g n i ko 1 a r n i m a deputacijama ni mogel doseči sporazum. — Torej nekaj čisto drugega kot pa navaja madjarski tekst. Oba teksta so predložili cesarju v podpis, a na hrvaški dokument so prilepili tenko krpico papirja, visoko 22'7 cm, široko 9 cm, in so na to krpico napisali hrvaško prestavo madjarskega teksta. Izvirnik s pravim hrvaškim teksiom hranijo v hrvaških arhivih in vsakdo se še danes lahko prepriča o tej važni potvorbi važnega državnega dokumenta. In prestavo je pisala še druga roka, kakor pa original. Vidimo torej, da se Ogrska glede Reke ne more sklicevati na nobeno pravo, na noben zakon, polastila se je je s silo. A še madjarski tekst priznava, da se bo treba pogoditi; pa od 1. 1868 se niso več menili o tem. Hrvatje naglašajo od časa do časa v saboru in časopisju svoje pravice do Reke, Ogri pa uživajo njene dobrote. Narodno gospodarstvo. Narodnogospodarske drobtlne VII. M. H. — Demokratizem nam bo prinesel splošno razoroženje. Slavni francoski učenjak Jean H. Fabre, ki je umrl leta 1915 v starosti 92 let, je zapisal v .Soii-veniers entomo!ogiques: .... Z odpravo suženjstva in ženskim vprašanjem smo napredovali na potu kulture. Naši pravnuki bodo šli paše dalje. Spoznali bodo z jasnostjo, ki izključuje vsak ugovor, da je vojs\a neumna zmota, v katero smo zamotani, da so tist, ki osvajajo dežele, koljejo ljudi, plenijo države, prekletstva vredna nadloga človeštva, da se pride z dobro besedo dalje, kakor pa s puškinim strelom; da ni najbolj srečno tisto ljudstvo, ki ima največ kanonov, ampak tis!o, ki goji dela miru in ki je gospodarsko na višku . . .". Kakor je mislil pred vojsko naravoslovec J. Fabre, tako misli in čuti danes vsakdo, ki ima srce na pravem mestu in zdravo pamet, Pojmi se bistre. Preko zemeljske oble doni glas o splosnem razoro-ženju. In izgubljena vera v dostojanstvo človeka se vrača, izgubljena vest se oglaša." V jeklene verige militarizma vkovana prostost ljudi in narodov se živahno giblje in lomi spone suženstva. Človeštvu celega sveta se obeta pomlad prave svobode in prave kulture . . . Za narodno gospodarslvo pomeni splošno razoroženje pričetek napredka in blagostanja. V zadnjih 50 letih je porabila Evropa dve tretjini vseh davkov za vojaške namene. Ogromne svote, ki jih prekašajo samo še izdatki svetovne vojske. In kaj je prinesla investicija teh ogromnih svot? . . . Kaj bi se dalo napraviti z denarjem, ki smo ga žrtvovali v vojaške namene. Vodni kanali preko cele Evrope, preko drugih kontinentov sveta; električne železnice preko vseh delov sveta, podmorske železnice pod morskimi ožinami, zračni promet nad vsemi kontinenti. Puščave bi se spremenile v rodovitne dežele, močvirja v plodno zemljo, kras v temne gozdove. Kaj bi se dalo napraviti na polju šolstva, higijene, vede in umetnosti. Vsepovsod bi se ustanovile nižje, srednje in višje kmetijske, obrtne, strokovne šole, sorodniki! Obrnimo se na gospode ljudi, mogoče je v njih še kaj nepokvarjene vrabčje pameti, da nehajo in če že nečejo nehati trganja in kljuvanja med seboj, nas naj puste pri miru. Gospodje ljudje, ki besedičijo venomer o neki dobri stvari, ki ji pravijo prostost, so sami sebi najbolj sužnji (Učen vrabec z dunajskega Ringa pripomni, da je to liberalizem.) Pošljimo jim torej resolucijo, katero vam prečitam (.Živijo resolucija, revolucija, evolucija!" je g melo po skednju.) In vrabec predsednik je začel čitati: __ Slavno človeštvo, prehlad orodni gospodje ljudje ! Občni zbor zastopnikov vrabčjega kra.jestva je v svoji, po tisočerih zastopnikih obiskani seji sklenil, da se obrne na Vas, gospode ljudi, gospodarje vsega vidnega stvarstva, s sledečo resolucijo, oziroma brezobzirno prošnjo: Spričo štiriletnega kljuvania in ropotanja se je beda tako razširila po vsej zemlji, da posega zadnje čase z bridkim krempljem tudi med nas ptiče vrabiče (Silno odobravanje.) Kaj je mar volku, če orlu poginejo mladiči, kaj nam je mar vrabcem, če se Vi, gospodje ljudje, pokljujete in raztrgate vsi do zadnjega. A ker smo tudi mi, nedolžni in nekrivi, plačali toliko davka za Vašo vesoljno neumnost (Medklici: Izborno, dobro, prav dobro!) in ker smo hočeš nočeš krvaveli tudi mi za Vašo človeško svojevoljnost (Kaj svojevoljnost. brezobzirnost, nevrabčja kultura!), tudi mi, ki smo istih misli in krvi, mi vrabci (Navdušenje, ginjenost, veselje in jok med navzočimi) brezobzirno prosimo, (Nekateri radikalni vrabci kriče: Zahtevamo, zahtevamo), da Vi, gospodje ljudje, upoštevate našo voljo in pravico (Nemir): Nehajte, ali pa se pobijte do zadnjega! Imenujete se ljudje po božji in človeški milosti, pa ste slabši ko kragulji. Vrana ne stori vrani zalega, Vi se morite kot besni petelini, Vi ki se imenuje e gospodje ljudje (Imenujejo se, pa niso!). Nehajte, če ste res to, kar mislite, da ste. če pa nočete, Vi, udarjeni s slepoto, tedaj se pobijte do zadnjega v dokaz, da je žival višja od njega, ki mu je Bog pri stvarjenju rekel — človek! Srca človeška, mar še niste dovolj izkrvavela, kljuni človeški, mar še niste dovolj prazni, da pljujete sovrašjvo, pro-kletstvo in smrt drug drugemu v obraz. Človeštvo, sramuj se svojega imena, sramuj se od kljuna do krempljev, da si na veke oskrunilo svoje ime in dostojanstvo, zardeti več ne moreš, kajti Tvoja kri je pobledela, Tvoja pamet ponorela. Uvažujte, če nočete, da bo prepozno, naš prijateljski nasvet^ in Vam kličemo: Mi vrabci, smo vrabci, Vi, ljudje pa ste — živali. Predsednik je listino odložil med splošnim odobravanjem. Dnevni red je bil izčrpan, vrabci so se poslavljali, jaz pa sein odšel, a besede, ki jih je odobri vrabčji zbor, mi niso šle iz spomina: Mi vrabci smo vrabci, gospodje ljudje, Vi ste pa živali. Hi jggf m SiB!! JgH Jje—ji isi' fiš Izjavite se za deklaracijo! jjigl .., -... --------r mm JHiil i",' .>! j Lsogssb -■:- - -j ,sepovsod vseučilišča, klinike, znanstveni laboratoriji, ,pazovalnice, preskuševališča, vsepovsod meteoro-ogične, geologične, astronomične posta je i a v ob Je sakovrstne kulturne naprave. Poljedelstvo bi bilo ha visoki stopinji razvoja, istotako živinoreja, sad-arstvo, čebelarstvo. Vsepovsod vsakovrstni muzeji, talne strokovne in umetniške razstave, knjižnice, /si stanovi zadovoljni, nikjer revščine ... Mi tega nismo dosegli. Dosegli bodo pa vse to laši otroci, vnuki, pravnuki za ceno, ktero smo mi žrtvovali za — militarizem. Res čudna so pota usode n po čudovitih krivuljah hodi kultura. Treba je pre-jaziti riajgnusnejše nižine blata in zverstva, predno je okrene pot navzgor proti solncu. Preko svetovne ojske do demokratizma. Katolicizem je prinesel enakost pred Bogom, v jerkvi; demokratizem bo prinesel enakost v državi, le bodo veliki in mali narodi, ne bo pa več gospo-ujočih in zatiranih narodov. Vsem narodom enake iravice. Pregnana bo s prestola surova moč, zasedla 30 prestol pravica. • « • Slovenski obrtniki na južnem Štajerskem so zborovali prejšnji teden v Celju. Na zborovanju je bilo 33 odposlancev, ki so zastosali 2033 članov. Poslanca dr. Verstovšck in dr. Kukovecs'a govorila o organizaciji in nalogah našega obrtništva, posebno se je poudarjala potreba strokovnega časopisja in sta'ne pi?arne. Naše geslo je: povsod proč izpod nemškega vodstva, zato so naši obrtniki zahtevali: samostojno trgovsko obrtno /bornco v Ctl|u, slovenski zadružni inš ektorat in slovenskega štajerskega zastopnika v državam obrtnem svetu V podobnem smislu se združujejo tudi slovenski kmetie na Štajerskem, čas pa bi bil, da ■ c p< ž vi tudi orga-nuacija slovenskih trgovcev na slovens em Š 'irskem. Hrepenenje po modrem Dr. M. — Sredi vojne se je zopet oglasil staro-eta slovenskih pesnikov Josip Stritar s pesmijo hrepenenja po modrem možu. Pravijo, da je duša i es-nikov posebno fino zrcalo, v katerem se zrcalijo sunki in vtripi človeštva. Zato bodo pesni, zapete med svetovno vojno posebno zanimive. Slovenci i-mamo tudi mne>go pesmi naših mlajših pesnikov, ki ih je jako zanimivo primerjati s to pe mijo, zlasti O. Zupančičeve pesmi. Mladi pesniki, v polni moški dobi se obračajo na narod zognjevitimi, kremenitiini klici, naj se izkaže, ko je zasijal najvišji dan v narodnem razvoju, srce pesnika-starčka pa je zahre-penelo po modrem možu, ki naj podari trpečemu človeštvu mir, ljubezen, spravo. Pesem hrepenenja po modrem možu se v naši monaihi.i že dolgo poje. Za široko javnost naše monarhije je ta peisem surogatali nadomestek za zdrav, stvaren političen program. Pri Nemcih in Madžarih jo pojo njihovi narodni zastopniki in časnikarji, mesto, da bi jih vzgajali in pripravljali na to, da zahteva korist države in narodov samih, da se odpovedo krivičnim predpravicam ter se s tlačenimi narodi sporazumejo po načdu živeti in pustiti živeti tudi drugim. Pri trdih političnih značajih se ia pesem glasi ssveda kot klic po krepkem možu, po močni roki, včasih Celo po državnem prevratu. Razložljivo je to deloma vsled tega. ker sc tudi sedanje ne-vzdržiji.ve razmere ustvarile roke posameznikov brez narodov. Politični polizobraženci malih narodov pojo to pesem, mesto da bi z vso vnemo zbirali in družili raztresene ude in jim vzbujali ter krepili vero v lastno moč, kar bi bilo tako potrebno že vsled tega, ker našim Hudem tiči v mozgu in kosteh še toliko vere in zaupanja v grajskega gospoda, v gospoda v kancliji. Posebno lepo je videti v tej družbi dr. H. Tuma in druge slovenske socijalno demokratične voditelje, ki pa priznavajo, da je mogoča r .šitev iz nevzdržijivega položaja tudi v demokratičnem razvoju po internacijonali. In vendar je v narodih naše monarhije toliko mladosti! Ravno med vojno se je mladostni duh narodov še bolj r omladil in okrepil, in se pomlaja ter krepi se bolj. Stari so ostali samo on', ki so kot iz-\rievatelji ljudske volje poklicali, dati javnemu življenju obliko, ki odgovarja značaju in mišljenju ljudstva nn vsaki stopinji zgodovinskega razvoja. Kdor proučuje ljudsko razpoloženje, se lahko pri vsaki priliki z zadovoljstvom prepriča, da ta politična osta-relost voditeljev ni za ljudstvo prav nič nalezljiva. Kadar se branitelji naše jugoslovanske deklaracije izražajo proti vladi ali sedanjim zastopnikom nemškesga in madžarskega naroda, da z njimi ne marajo reševati naše stare pravde, takoj zašumi po nemškem časnikarskem gozdu, da smo samo veleiz-dajalci, ki se zanašamo samo na entento, da pričakujemo od sovražnikov rešitve, dasi je načelnik Jugoslovanskega kluba že ponovno iz:avil, da nas vodi zaupanje v nujnost razvoja. In ta razvoj se vrši pred zastrtimi očmi nemških in madžarskih politikov tako naglo, da če bi danes prišlo do,besede ljudstvo, ki se je zadnja leta politično šolalo v strelskih jarkih in za ajevanja polnem zaledju, med tem ko so se oni učili od polšzobraženih listov, ki so še vedno v predvojnih strugah, kakor da se zadnja leta ni prav nič zgodilo, bi ti zastopniki izginili kot netopirji v opoldanskem solncu, in vsa življenjska vprašanja bi se lahko začela reševati. Potihnile bi pesmi hrepenenja po modrem možu, oglasila bi se večno mlada pesem dela. V nas, ki smo mladi, je trdna vera, da do tega mora priti, prej ali slej, ker po bliskovo gre vseh živih dan, čim kasneje bo prišlo, tem hujši vihar bo pregnal netopirje. Vsak kiic po tuji pomoči je znak slabosti. Naši predniki so pri vstopu v politiko iskali v svesti svoje slabosti in politično nezrelosti opore v nemških konservativnih plemičih, naši socialni demo-kratje se zanašajo bolj na internacijonalo kot na lastno narodovo moč, dasi so nemški socijalni demokratje danes, kot sami neprestano trdijo, edini razumni zastopniki narodne misli avstrijskih Nemcev, edini, ki so stavili stvarne narodne zahteve za svoj narod, dočim so nemške meščanske stranke v svoji politiki drobtin in na-zadnjaštva izgubili vsak smisel za koristi iri potrebe nemškege naroda v naši monarhiji. Mi se dobro zavedamo, da bomo takrat, ko bodo narodi donavske monarhije izbrali demokratične, svojemu modernemu pojmovanju in čuvstvovanju odgovarjajoče zastopnike, s katerimi bomo morali dogovorili in rešiti skupna vprašanja, ravn0 z nemškimi socijalninii demokrati trli trde orehe, da bodo koristi svojega naroda jako spretno in jako krepko branili, zato smo tudi pre- pričani, da bodo takrat, če ne že prej, naši slovenski socijalni demokratje našli pot, ki jo že hodijo njihovi češki in poljski sodrugi. Mogoče je pesem hrepenenja po modrem močnem m žu pri nas tako p pularna vsled tega, ker nagajiva usoda skrbi, da je v vsakem slučaju, kadar življenjsko vprašanje Avstrije posebno krepko potrka na njena vrata, mesto modrega moža na krmilu grof Sttirgkh, mesto močne roke vitez Seidler. Naše vere to ne moti. Včasih močna roka nujni razvoj zadržuje, včasih ga nespameten mož pospešuje. Mladostne pesmi dela ne bo nihče zadušil. 91 Nle obupuj! «i Dr. Krek se je hipoma dvignil z divana. Ves pomlajen, živahen in vesel je stal pred menoj. »Odleglo mi je nekoliko. Ne, popolnoma dober sem že! Se cigara mi je zadišala!" Videl sem, da mu ni nič odleglo, da so mu lica bila še vedno podpluta in da se silno zatajuje. Kje je dobil to moč? V spominu na bolest in trpljenje in krivice? Kdo ga bo doumel? Dolgo časa je ležala mo a roka v njegovi. Ni se hotela ločiti. In ko sem mu zadnjič pogledal v dobre oči, zadnjič stisnil roko, me je zaskelelo njegovo vprašanje: ,.Ti, kaj bo Imela jugoslovanska država od tega, če umrem. . ?" 1 točka le bila čveteroročni Lizstov klavirski koncert v A-molu, ki ga je poleg umetnika igrala tudi njegova soproga ga. Claire Trost-Fiedler z veliko virtu-oznostjo. — Izražamo željo, da bi mladi umetnik na svojih umetniških potovanjih ne pozabil slovenske domovine in jo večkrat obiskal. Hoj zadnji oblak pri dr. Kreku. Ko sem se avgusta meseca lanskega leta vračal iz vojnega tiskovnega stana na Dunaj, sem poiskal dr. Kreka v hotelu HOller na Bellariji, kjer je za časa zasedanj državnega zbora skoro vedno stanoval. Bilo je v dneh praškega sestanka, tedaj, ko sta voditelja Jugoslovanov, napadena po zakotnem češnem listu, užaljena zapustila zlato Prago. Dunajski in graški listi so že s slastjo in škodoželjnostjo poročali o razkolu med Čehi in Jugoslovani. Zato sem še bolj želel govoriti z dr. Krekom. Na moje vprašanje mi je vratar odgovoril, da se je dr. Krek isti večer vrnil ;z Prage. Najel sem sobe) v istem hotelu in drugo jutro me je rajni doktor čakal že ob polsedmih v bližnji kavarni »Bellaria.'4 Sedel je za mizo, na kateri je ležal kup jutranjih listov. Z mirno gesto je obračal list za listom, z izurjenim očesom je hitel od kolone do kolone, da s3 za hip ustavi pri zrnu, ki ga je našel v smetišči dnevnih laži in zavijanj. \ S smehljajočim, dobrodušnim, za spoznanji? trudnim obrazom mi je podal svojo veliko, kmečko roko, ki je molela iz prekratkih rokavov njegovega sivega, obnošenega suknjiča. »Kaj se je zgodilo v Pragi, g. doktor?" Vedel je, da muči negotovost in bojazen ne samo mene. ampak ves jug. Vsa trudnost je izginili v hipu iz njegovega obraza in z mirnim resnim po-vdarkom, ki ni mogel skrili veselja, je dejal: »Vse v redu! Z laj se bo zgodilo, kar sem tako silno želel. V Češkem svazu zadnje čase nekaj ni bilo prav. Vsako pregovarjanje in dokazovanje bi bilo brezuspešno. Steni, da sva s Korošcem na tak način zapustila Prago, se bo moral razdirajoči element med Čehi strezniti in ž njim — Česky sva*. In to se bo zgodilo tim prej, čim bolj bodo nemški listi rjuli od veselja. Ne, ne boj se, vse je v redu. To je le moja taktika !" Snel^ je očala, da jih obriše in pomencal lesketajoče oči, ki so izgubljale ogenj, ki jih je za hip vžgal. »Bolan sem!" je pristavil tišje. »Vožnjaiz Praga me je zmučila. Neugodne zveze, prerivanje v natlačenih vozovih; odprta okna — pa imaš prshlad! Glava me boli. Toda pokazati tega ne bom smel, ker vem, da me bodo zalezovali ves dan žurnalisti, da kaj izvohajo. Bog ne daj. da bi bil »klavern"!" Vstala sva in odšla po jutranjih, še spečh ulicah skozi vrt v zbornico V posvetevalnici »Jugoslovanskega kluba" je legel na divan. Težko je sc-pel, v prsih ga je dušila in ko sem mu položil roko na visoko čelo, je peklo ko žrjavica. V očeh mu j8 žarela mrzlica. »Ko bi se vrnil v hotel g. doktor in malo hgel?" sem vprašal z boječim glasom. »Saj mi ni nič! Le ta kašelj je siten! Glavi bo kmalu odleglo. Resnično, rad bi se malo spoMl, toda dela imam preveč, ki je nujno in poleg tega 1-mam popoldne še sejo begunskega odseka,' še je opravičil in obrnil vame svoje oči, ki kljub mrzlici niso izgubile značilnega, dobrodušnega sijaja. »Veš kaj! Pravljico mi pripoveduj!" Prisedel sem k njegovemu zglavju in mu pričel pripovedovati sam ne vem kaj, morda o Sneguljčicii, kralju Matjažu morda, dokjer me ni nenadorra prekinil : »Ti, kaj bo imela jugoslovanska država od tega, če umrem?" Tako neusmiljeno miren je bil njegov glas, ki je še drhtel v prostrani sobani, da sem obnemel. Kot da bi zavpile groze vse štiri gole stene, d hranijo toliko njegovih toplih, vzpodbujevalnih besed, dela iu ljubezni za Jugoslavijo, se mi je zdelo. »Kaj mislite, g. doktor!" sem vzkliknil. Prijel je za mojo roko, jo toplo božal in se smehljal ko otrok. »Nič ne mislim, dragi! Le to vem, da me v prsih duši in da mi kri sili v glavo! Takrat mi je bila sama misel na Krekovo smrt strašna in grozna Zdaj vem, da je bila potrebna, ker šele ob Krekovem odprtem grobu je vzplamt la njegova misel naše fvobode v vseh zvestih slovenskih srcih, v vsem jugoslovanskem narodu, prodrla od tam v zadnjo kmečko kočo; ker je na svojem truplu združil ves mučeniški, troedini narod v p!a-meneči ljubezni, ki je sežgala zadnjo omahljivost, zadnji dvoin v pravico naše stvari in s tem dovršil svoje največje življenjsko delo. Toda takrat mi je bila sama misel na njegovo smrt grozna in strašna. In z istim mirnim tonom je začel razvijati pred menoj ogrodje naše države, v slutnji, da je oi sam, ki je zanjo največ trpel in delal, ne bo doživel. Kakor da bi se poslavljal od nje. Vseh panog se je bil dotaknil, na vsak vir naše gospodarske moči še je spomnil. Kot da ne govori meni, da govori celemu narodu, se mi je zdelo, ko sem gledal v njegove proroške oči, ki so blestele v toplem ognju, zamaknjene v srečnejšo, lepšo bdočnost. Nato se ie zopet obrnil k meni in izgovoril skoraj proseče bt> sede, ki so zvenele kot oporoka: „Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda . . .* Zaklenil sem vase te zlate besede kot zaklad, in ko je legel v grob, sem jih poslal med jugoslovanski narod, da ne omaga. Toda, ko sem se spomnil ob njih na svoje življenjsko delo, me je' obšla kruta zavest, da so mi zvezali roke, uklenili misli in me obsodili na strašno brezdelje, ki mi pije moč in sesa kri. In komu naj potožim svoje trpljenje, zaničevanje in krivice, ki me bičajo, ako ne njemu, očetu svetemu? »Ne obupuj!" me je tolažil, »bpomni se, da je trpljenje predpogoj življenja! Spomni se, da se m bil izgnan iz večine kranjskih farovžev kot pre palica, da nisem smel prestopiti praga ljublj. semenišča, topomni se na vse krivice in zaničevanja, ki sem jih prestal in jih še vedno trpim. A vendar nisem klonil ! Tudi ti boš spoznal, da si šele v trpljenju zadnjih let dozorel za življenje! Ne obupnjl* Dolgo sem zrl za njim, ko je hitel, nekoliko sklonjen iz navade, po mračnih hodnikih zbornice, ki so tisti dan menda zadnjič odmevali njegovih drobnih korakov. Spodaj pri glavnem vhodu pa ga je čakala gruča Ukrajink^in Dalmatink, da se mu zahvali za rešitev iz ječ. Ze par dni so ga čakale, a dr Krek jitn je vedno ubežal pri stranskih vratih, kot mi je pravil eden vratarjev. Koliko tisočev Ti je ostalo z menoj dolžno hvaležnost in ljubezen, Evangelist?! Goriški izgnanec. Kultura. Nekaj o dr. Krekovem spomen ku. K. D. — Z veseljem so brali Slovenci te dni poročilo o seji odbora /a Krekov spomenik. Že samo višina nabranih prispevkov mora vsakega narodnega človeka navdati z radostnim ponosom. Pa tudi sklep, kje bo stal spomenik, bo naša javnost vzela z zadoščenjem na znanje, saj imamo v tem oziru že dovolj žHostnih izkušenj, kajti večina naših javnih spomenikov vsled neugodne lege in neprimerne okolice hudo trpi na svojem učinku, da omenim le Prešernov, Valva-zorjev in Vodnikov, ki so mu z imponujočo fasado stare gimnazije vzeli naravno ozadje. Zavedali se je treba, da lega odločujoče vpliva na celotni efekt, tako, da vsled neprave pozicije tudi umetniško neoporekljiv spomenik ne more priti do zaslužene veljavo; za primer bi omenil samo docela neprimerno okolico duhovitega Bernerkerjevega vodnjaka v Kranju. Naša bela prestolica je pa sploh tako revna na lepih, primerno zaključenih trgih, da je srečno izbrano stališče spomenika treba radostno pozdraviti. Pogačerjev trg je kakor ustvarjen, da stoji na njem spomenik in čudno je le, da že prej niso tam postavili javnega vodnjaka ali česa sličnega. Mogočne, deloma stare iti znamenite stavbe ga obdajajo od treh strani, četrto steno pa tvori živo zelenje košatih kostanjev, da se ti zdi, da se nahajaš v prostorni, lepo. sorazmerni dvorani. In ta zaključenost trga je prvi predpogoj za deiber učinek spomenika, drugi je pa ta, da se ga postavi na oni zvišeni del trga med semeniščem in in škofijskim dvorcem. Med temi poslopji, kjer se je odigral velik del pokojnikovega delovanja, od učiteljevanja v semenišču in slovstvenega dela v župnišču pa do škofijskega dvorca, odkoder ga je narod spremil k sv. Križu, bi bil spomenik res na pravem mestu. Častitljive stene stolnice bi bile najlepše ozadje marmorjevi belini, okoli kipa bi pa mali nasad dajal neko svežo potezo vsemu. Prepričan sem namreč trdno, da so vsi res umetniško čuteči ljudje ono napačno, iz želje po monumental-nosti izvirajoče naziranje, da spomenik sodi na sredo trga, že zdavnaj zavrgli. In če bo kip res predstavljal portret velikega pokojnika, kakor to želi odbor, ali ne, je ta okolščina precej brezpom mbna. Uvaževati je pa treba vrhtega tudi to, da nabranega denarja nikakor ni preveč, posebno, 'ker odbor misli še na ustanovevit Krekove ustanove, pa tudi nagrobni spomenik bo gotovo mnego veljal. Gotovo je pa tudi da nevelik spomenik na primerno malem prostoru bolje učinkuje, nego mnogo večji na prevelikem. Zato bi vsled skromnejših dimenzij Pogačarjeve^a trga ne bilo treba posebno velikega monumenta, ker bi vsled ugodnega položaja kip v očeh gledalca za mnogo se zvečal, to še prav posebno, če bi ga res postavili na onem, malo dvignjenem delu trga tesno pred seno stolnice. In končno! Kje naj stoji kip moža, ki je vse svoje življenje žrtvoval delu za narod v najširšem pomenu besede, če ne nied njim, med onim trpečim delavnim ljudstvom, za katerega mu je bilo srce? Pogačarjev trg je vedno dovolj obljuden, tako da bi spomenik prvega delavca za svobodo naroda nikdar ne bil zapuščen. Mislim torej, da tudi iz tega ozira ni zadržka proti izbranemu prostoru. Želim pa samo še eno, da odbor tudi v izberi spomenika pokaže toliko umevanja, kakor je v izberi prostora zanj. V tem slučaju bo z Ljubljano ves narod lahko ponosen na svoj spomenik možu — buditelju in stvaritelju Jugoslavije. • Kakor smo izvedeli, se bo še več poklicanih oglasilo. (Opomba uredništva.) Koncerti. — F. Z. — V zadnjem času nam je o-skrbela Glasbena Matica tri zelo odlične koncerte. Na prvih dveh dne 11. in 12. t. m. je nastopil po vsej Evropi slavnoznani 0ve š k i kvartet. Prvi večer so proizvajali Rusa Č.ijkovskega, Dvoraka in Beethovna, drugi večer pa veličastno izpeljano Smetanovo skladbo: Iz mojega življenja, ki je bila naj-sijajnejša točka celega večera, potem Schumannov kvartet in Sukovo meditacijo o staročeškem koralu sv, Vaclava, Borodinov Notturno in dva Dvorakova valčka. Reči moramo, da Češ i kvartet tako globoko, izrazito in občutno interpretira čustva skladateljev, da bi si skladatelji sami ne mogli želeti boljšega. Kdor hoče slišati celega Smetano ali celega Dvoraka ali Čajkovskega, naj gre poslušat Češki kvatet. Ker se vsak igralec-umetnik tako zna vživeti v svojo vlogo, v svoj del, obenem pa tako občuti razmerje svoje partije do celote, ni čuda, da je vse igranje kakor eno samo telo. To ni samo tehnika, spretnost in točnost, temveč prava umetnost, ki živi v vseh najmanjših drobcih in niansah. »Glasbeni Matici, ki v največji meri pojmuje svojo veliko nalogo med Slovenci, smo res hvaležni za njen trud. — Dne 17. februarja pa je nastopil v v Ljubljani slovenski virtuoz Trost, ki je 7. februarja nastopil z velikim uspehom tu U na Dunaju. Njegovo igranje je nekaj izrednega, iz skladatelja in klavirja zna izčrpati vso lepoto. Bach-Busonjevo »La-conne' je igral nad vse izrazito, svetlobo in senco zna tako razdeliti, da je slika v vsakem oziru po-pol a. Izvajal je tudi Brahmovo sonato v F-molu, op. 5, dalje ljubko Sukovo Legendo, krepko Chopi-novo polonezo op. 53 s katero nas je umetnik naravnost očaral n svojim sijajnim igranjem. Zadnja Vojska. V Italiji trajajo poizvedovalni boji dalje; zlasti hudi so boji v zraku in pa poskusi s plinovimi granatami. Italijanski, francoski in angleški letalci se spustijo dO 10 metrov globoko. Poizvedujejo tudi na zahodni fronti. Splošen položaj je pa povsod še zmiraj nejasen. Ruska fronta gre nazaj. Trockij je prekinil pogajanja v Brestu-Litovskem, Nemci so pa proglasili zopetni izbruh vojske in nlihove armade so začele korakati. Ker je ruska vojska čisto zrahljana, ni skoro nikjer dosti odpora, Nemci se bližajo Koli vanu (Revalu), Jurlevu (Dorpatu) in so zasedli že Minsk in Rovno. Nato so jim boljševiki brzojavili, da takoj zopet začno pogajanja. V Finski je vse zmedeno, v Ukrajini ni dosti bolje, general Kaledin se je ustrelil itd. V Armeniji so zasedli Turki Erzindžan in Bajburt. Domačini so reveži. V Mezopotamiji ni nič novega, v Palestini so pa Angleži potisnili Turke zopet malo proti severu Človeštvo pa ni niti za las boljše. Politika. Državni zbor še nikdar ni videl toliko poslancev, ker sedaj se pač bliža ura odločitve tudi za Avstrijo. Nemci in vlada tako v zunanji, kakor tudi v notranji politiki mislijo, da ves svet komaj čaka, da bi se začel zdraviti po nemškem receptu. Ljudstvo v širokih masah, posebno pa nenemški narodi so med vojno dobili tako oster pogled v spoznavanju, da ni bilo treba treznih nemških glasov, ki dokazujejo, da sedanja stopnja nemške politike pri nas in zunaj ne meri na sporazum, ampak zunaj na meč, dema pa na politično predpravico. Nenemški narodi so danes gluhi za očitke »ve eizdaje*, kar naj bi bila politika vseh narodov, ki zahtevajo odpravo surove sile in vlado pravice in svobode vseh narodov na širni božji zemlji. Prišli smo tako daleč, da se v avstrijskem državnem zboru slišijo resni in težki očitki zoper našo zaveznico Nemčijo, ki ima samo to nesrečo, da v nji še ne odločuje ogromna množica poštenega in trpečega delovnega ljudstva. Mi ne čutimo nobenega poželjenja, da bi s slastjo pisali o teh podrobnostih, ker čim bolj pogosto in zgovorno gotovi krogi razlagajo visoke cilje, tem manj jih ljudje razumejo, ker jih je strahota vojne prignala do tega, da 80 si bližje glede: kruha, miru in svobode. Večina avstrijskega prebivalstva čuti danes prav jasno, da je vojska za našo državo že končana. Od Srbije in Crnegore ni že davno nobene nevarnosti, Rumunija je v kleščah, velik del njene zemlje v naših rokah, z Ukrajino smo v miru, z ruski boljševiki sploh ne moremo priti do boja, ker nikjer ne morejo nastopiti proti nam, naše zmagovite armade pa stoje globoko v Italiji kamor lahko pošljemo svoje armade z ruske fronte. Tudi vlada je lepega dne trdila, da je vojska za nas končana. Kdo bi se čudil, da večina avstrijskega ljudstva in narodov nikakor noče vladi dati novih miljard, vladi, ki ne upošteva volje trpečih množic in narodov. Prihodnjo sredo b do glasovali o državnem proračunu; če bo vsa opozicija storila svojo dolžnost, vlada ne bo dobila večine. Avstrijski Slovani so sedaj vsaj po idejah edini. Vlada in Nemci so tisti, ki nam najbolj odpirajo oči, da smo si po krvi in misli navezani eden na drugega. Naši Ukrajinci so gotovo veseli, da je večina njihovega naroda v novi republiki dobila svobodo, njim samim pa je naša vlada tudi morala dati gotove obljube, a vendar ne mislijo postati vladna stranka. Grof Czernin je prinesel od mirovnih pogajanj sveto jezo vsega poljskega naroda, ki je doslej največ zaupal Avstriji in vsled nje tudi Nemčiji. V ruski Poljski je odstopila od osrednjih sil vmeščena vlada, odstopili so celo uradni vladni zaupniki, Varšavi je naložena kontribucija, ostalim mestom obsedno stanje, v Galiciji pa šo zadnji pondeljek stotisoči poljskega naroda sklenili po službi božji »pred živim Bogom* obpevanju narodne himne »sveto prisego" za svobodo Poljske. Ta narod se je ob nemški politiki streznil in je sedaj v pravem razpoloženju, da se spravi z Ukrajinci. Čehi in Jugoslovani so posredovalci med med obema narodoma. Taka zveza avstrijskih Slovanov je nujno potrebna za nje same in za splošni mir, kajti zadnji dogodki kažejo, da bi nemški impe-Jialisti radi vsaj na znotraj anektirali Kursko, Li-vonsko Litvo, Poljsko in Ukrajino. Vsled slabosti boljševikov in nemškega prodiranja v prazne ruske jarke; so celo osrednji diplomati pozabili, da so se šli pogajat za — mir sporazuma. Meč In m;r. Boljšviki so kapitulirali pred prodira-jočo nemško armado. Nihče ne ve, kako se bodo razvili dogodki na vzhodu, ki nam vsak dan nudi nova presenečenja. Na zahodni fronti se pripravljajo boji, kakor jih še ni videla najhujša spomlad. Na vzhodu trenutno nobene nevarnosti, na zahodu nepomljiva groza in morija, ali ni bila tedaj upravičena — čeprav kon-fiscirana — zahteva »Jugoslovanskaga kluba", da Avstrija takoj začne z WilBonom pogajanj« za splošni mir? S : : i ■ ■ : i ■ : r i ■ : : i : \ * : ■ : Si : 5 Nova Založba v Ljubljani ima v zalogi še nekaj knjižic : • s * i i z m : ■ = ■ {a i • 3 Cena 2 K. e »T 1 Novo Založbo v Ljubljani i: Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča književna dela Nove Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 risbami Hinka Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec; Vzori in boji. 2 snopiča. (Izideta prihodnje dni.) reglstr. sadruga * omejen* saveao. Letni zaključki Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabiSa za shode in veseiice ■m Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikallj itd. Stereotipija -Litograffila v Ljubljani obrestuje hranilne vlog« po (istih brez odbitka rentnega davka 4 0 Rezervni zaklad nad K 1,000.000 Ustanovljena leta 1881. Podružnica MM Delniška glasnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 i Centrala: Trst. Podružnice: Dubrovnik — Dunaj Kotor - Metkov« Opatija — Spljet Sibenik — Zadar Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4U/* Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovaniu. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečk« c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče ▼ javnih skladiščih. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. 4 m HMMI tec : ia Priporočamo tvrdko j§ Jos. Petelinca v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galantarij-skega blaga. -»-^a-.--— Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. i 1 I od Jabolk B in hrušk 1 bodisi svežo ali suh« • • Q I I lil Kolinska tovarna kavnih primesi ¥ LlubSlani. Zobotrebce kupi samo domače. (Povejte ceno!) Kregar, Kina imovina. Sv. Petra ces-a štev. 21-23. Nadomestilno toaletno parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. Docent i4 kron 40 vili. t'.............."■".......................... Trgovci večji popust I Dobiva se pri tvrdki !o [21, Lil i Sv: Petra cesta štev. 26. kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji. Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni ceni. centrala za skupni nakup m prodalo ti Ljubljani -—-———■-■ registrevana zadruga z omejeno uvtizc« ..................... Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilaie, viteljvv, slamerezaic, reporeznic, ferzoparilnikev, plugov, bran, itatHalkev S H Prodaja: ametnih gaejil, kelealjalaaga i* spacarijskega Maga ter poljskih pridelkov. -"-n n m ' Zaloga: travnih ia deteljnih semen, pese, kerenja, repa. ■ ■ , , ................ Zaloga: pristnega domačega in egrskega Tina, žganja itd. ............... Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. B a Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana — Odgovorili urodaik: Ježef s ti near, državni poslanec, -r- Tiak: Učiteljske tiskarae ▼ Ljubljani.