»rtatt «Ulav-Mv». Dalav-iravičeni do kar praducira|o.
pap«r (• devoi«d Inte r*«t« of tha ol»M. Work-are •milled to all thav producá.
Knur»« « I^.üj-m.m <i>*iwr. l»*c. 6, IWW.'n tha ^xMt offtM »t Chlo*«o 111 uudfi tbe Act uf ( :oiif rna of M »roh Ird l*?b
Office: 2146 Blue Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na številko v okUpa|u-ki m na Ka|a poUg va-éega naslov», prilepljenega «podal a 11
na ovitku. Ako (223) Je številka
teda! vam e prihodnjo številko našega lleta poteče naročnina. Proel-mo ponovite |o tako).
[ iStev. (No.) 222.
Chicago, IU., $2. decembra ( Dec. ), 1911.
Leto (Vol.) VL
J NAS UÛI SAMORAZKRINKANJE ■f McNAMARE.
.Mislit** si, kaj hi bilo. (bi sti« brata Mr Namara socialista 1 Mislite *i p roden j dolge črke. mrtvaški* maske, kostnjake, goreče je. razprostrte žrtve, rdeče zastave, bombi', anarhijo v kapitalne* časopisju ! Predstavljajte hi grmeči gla> kapitalističnih tro-i;d/*dnjakov, politikarjev, popov itd. kako I i sklepali roki» in Oirluševali prestrašeno delavstvo: Proč od socializma ! — socialisti so moriJii! resi nas o bog rdeče si rabote! . . .
Vse to bi bilo in ae veliko več. če bi bila brata Me Nainara socia-A ropa k nitrtta ! Demokrata sta. Nista tudi matcrialista ali brez-temveč irska katoličana sta; nista tudi revolucionarna unio-marveč samo "pure and simple" unionist a. Od socialistov se s torej ničesar naučila, kajti če bi sc bila, bi ne bila dinamitarda. «ta kaj vedla o pravicah in krivicah delavstva, nista tega zajela socialističnih virov; njih način borbe, ne izhaja iz naukov Marxa Fngelsa.
Od kod sta torej Me Namara dobila «svoje nasilne ideje in na-aovraštvo do kapitalistov — ne do kapitalizma, temveč samo kapitalistov —? Ako bi bila socialista, tedaj bi nasprotniki ohri-ili samega krika, da je socializem "nemoralni, brez verski in na-i socializem" odgovoren za njih zločine. Ker pa nista socialista, orajo nasprotniki radi ali neradi biti tiho.
Od kod torej t Ali naj posnemamo nasprotnike — silo za ognji-m obdolžimo demokratsko stranko, katoliško cerkev in (»om-fcrs - M itchelle v unionizem odgovornim za umore in razdevanja hiš
('dinamitom??- ------------------- --------------- --------------
f'e bi ne videli dlje od nowt kot iiaai nasprotni k i. tedaj bi gotovo to storili. Lahko bi rekli: Demokratiška (in republikanska nič manj) Stranka jei kriva, ker ju je odvračala ml samostojne delavske politi-f.ke; glasovala sfa, glasovala in glasovala vedno za grabeže in vedno sta bila prevarjena. To jima je mogoče vdahnilo misel — kakor mnogim unijeem .starega kova — da voliti se več ne izplača in da edino z dinamitom «i je tre>ba. pomagati. Lahko bi rekli: Katoliška cerkev je kriva, ker ju je učila, da socializem je pregresiya reč in da kot katoličana ne smeta v socialistično stranko,-"stranko ateistov, brez-božnežev, prost ol juhi mcev itd." To je Me N'a m a rate oplasilo. da v svojem sovraštvu <lo posameznih kapitalistov nista vedla za drugo odporom» kakor nasilna dejanja. In končno bi lahko rekli: Unionizem Gompers - Mitchelleve vrste je kriv. ker ju je učil. da naj volit« "dobre može" iz starih strank in da se naj ogibljeta samostojne politike delavskega razreda. P* Vendar, dasiravno so te naše trditre t>pr*vwne, to še ni vse. Socialisti vidimo več. Demokratiška stranka, katoliška cerkev niti eraft - unionizem kot organizacija ne more biti a priori odgovorni zs to
Za nizkotna, barbarska in neodpustna lopovstva bratov Mc Na. mara in vseh ostalih direkt - akcionistov v delavskih unijah je prvič in v prvi vrsti odgovoren sedanji krivični DRUŽABNI SISTEM.
Sistem, ki je kriv, da je v ameriških fahrikah nad 100 000 nedoraslih otrok — sistem, ki je kriv, da je v ameriških ječah (po najnovejši statistiki) 102.329 kaznjencev in 23.786 otrok v mladinskih zavodih — si Stenn, ki je kriv. da je v Zed. državah nad 3 milione prosjakov. 500.000 kurb, 101.009 blaznežev. 8.246.857 analfahetov v starosti 10 let in da i/. Med 20 milionov otrok »i milionov ne ol.iskujc šol — sistem, ki je v zadnjih desetih letih nasilno pomoril, poklal in zadušil nad 50.000 delavcev v tovarnah, rudnikih, premogokopih in
na železnicah--tak sistem, kapitalistični sistem, je zmožen vsak
dan pognati v zrak j>o eno poslopje in pogaziti v prah nebroj ljudi!
Drugič: Krivdo lopovskih dejanj Mc Namare je iskati v ignoran-ci in breznačelnosti tistih elementov, ki danes še prevladujejo v ameriških delavskih unijah. Unije same kot take niso krive. Nobena linijska pršila i)e govore, da je treba rušiti z bombami in ubijati kapitaliste. Ne. C'lani unij. delavci, so večinoma {moteni in še niti ne sanja se jim, kw,j i!« počenjajo njih vodje. Toda si>tem teh unij je slab. star in reakcionaren. Vodje teh unij so večidel veliki koristo-lovci. propale eksistence, kteram je že povsod izpod letel o in nazadnje so se prijeli delavcev, da mastno žive na njih stroške. Mnogi vodje unij celo niso delavci dotične stroke h kteri »padajo. Tako je bil "business agent" plumberske unije v Chicagu človek, kteri ni znal niti trohice plumberst va. To je bil znani Knright, kteri je bil nedolgo te ga obsojen v dosmrtno ječo radi uboja. Tn .T. H. Me Namara je bil član železostavbinske unije, dasiravno je bil po poklicu tiskar Kaj takecra je mogoče le v ameriških craft - unijah. Te vrste unije so najmanj 25 let oilzad za evropskim. Strokovne organizacije v Kvropi, povsod, kjer so ustavne države, so del socialistične stranke; bore se sicer tudi s št raj k om in bojkotom, toda imajo svoj politični program, pripoznajo razredni boj in njih glavno orožje je glasovnica, s ktero hočejo pridobiti svojo premoč v postavodajnih zborih.
i V ameriških unijah je sicer tudi veliko socialistov, ali ti so še v manjšini in grabežljivi vodilni elementi jih vedno obvladajo. Vodje kot (tampers, Mitchell itd. pravijo, da socializem je "bluff" in njih parola je: proč s politiko iz unij! Vodje te vrste, zabiti, koruptni in leno m i si (hm, ki nimajo smisla za razredni boj, za politično akcijo in nobenega pojma o zakonih ekonomskega razvoja, so delavcem tisočkrat bolj nevarni kot kapitalisti. Za nje še vedno velja črvivo načelo: fcdividuaHzem. Vsak za.se. Vsak na svojo pest. Oni poznajo "dobre" in "slabe" kapitaliste, "dobre" in "slabe" bosse kakor Roosevelt, ki •ozra "dobre" in "slabe" truste. "Dobremu" bossu bi oblizali vse. W se ga drži. "SVabega" bossa je pa treba ubiti, ali mu pa podreti biio z dins mit oin ! To je njih načelo! Oni vidijo le posameznike, m ce *> posamezniki kapitalisti ekstremno sovražni delavcem — kot n. pr. Otis — treba jih je spraviti s poti - in vse bo dobro. V svoji skrajni pioranci ne pomislijo, da vsak kapitalist, pa naj bo po svojem osob-.značaju dober ali slab, je produkt sistem« in da sitftem je odgo-Wen za izkoriščanje delavcev, ne pa posamezni kapitalist .
Takii je taktika koruptnih gospodiijočih elementov v ameriških ui>ijsh. Na vsak način je morala ta ostudna taktika priti enkrat na be o dan v vsi svoji nagoti — in prišla je — in prav da je prišla! Kaj-H enkrat za vselej mora biti konec temu vandalizmu od kteregn nima l®Heno delavstvo ničesar kot moralno in gmotno škodo. In ravno so r»liati kbkor tudi vse pošteno članstvo unij si mora šteti v sveto dolž-|N«t. da pomaga z vsemi silami iztrebiti to zlo. to rak - rano iz telo "meriškega proletariata !
K
Propaganda dejanj, plod bolnega anaihizirut, nima mesta v mo-derncin gibanju delavstva. Ven s tem škodljivim elementom in vsak krivec naj se na svojo lastno pest zagovarja in prejme naj zasluženo kazen! DeFavska masa. ki je (k»slej slepo sledila raznim (Jompersom, pa mora prej ali slej »poznati svojo napačno pot. I'ni je se morajo pre roditi po evropskem načinu in zavzeti samostojno politično stališče. In to stališče nudi le socialistična stranka. Počasi, toda, sigurno bodo ameriški delavci, združeni v socialistični stranki kot v političnem delu in v moderni industrialni uniji kot v strokovnem» telu prišli — ne z barbarskim zahrbtnim orožjem: dinamitom, temveč na odprtem bojišču z glasovnico do zmage in premoči, in takrat Imdo Mc Namare, Me Manigali in drugi taki škodljivci nepotrebni, nemogoči.
Um. beseda in izobrazba je naš dinamjt!
Oaaopisje in organizacija je naš kanon!
Glasovnica l»o nasa eksplozija! Živel mednarodni socializem!
J. B. McNAMARA V DOSMRTNO JEČO; JOHN J. 15 LET.
FEDERALNA VLADA PREISKUJE DINAMITNE NAPA-DE. 500 DETEKTIVOV NA DELU
lesa
Jiin B. Me Namara je bil 5. dec. obsojen v dosmrtno ječo radi di-naniitirauja "Times" - ove tiskarne, njegov brat John J.lfic Xnina-ra. bivši tajnik unije žMezostavb-nih in mostovnih delavcev, pa na 15 let ječe. Sodbo je izrekel sodnik Bordwell. Distriktni pravdnik Fredericks je pred obsodbo apeliral na sodnika za milostno kazen, češ. da s«ta brata Mc Namara s priznanjem krivde prihranila najmanj stotisoč dolarjev sodnijskih stroškov, kar bi stalo County, če bi se obravnava nadaljevala do konca.
Pred izrekom obsodbe je bila prečitana i/poved J. H. Me Namare. ki se glasi v celoti:
"Jaz James B. Me Namara. obtožen po ljudstvu, priznnjem krivdo umora in želim izjaviti sledeče, kar je resnica: V noči 30. sept. 1910 položil sem v lt*k alley tik poslopja "Times" kovček, v kterem je bilo l(i kosov dinamita z 80% in uravnal za eksplozijo ob 1. uri zjutraj. Moj namen je bil poškodovati poslopje in zastrašiti lastnika. Nisem pa nameraval vzeti življenja nikomur, (¡loboko obžalujem smrt nesrečnih ljudi. Ako bi jih mogel obuditi k življenju, z veseljem bi dal svoje življenje za to. Priznavajoč umor prve vrste. polagam svoje življenje v roke države.
James B. Mc Namara.
Oba brata sta odvedena v državno kaznilnico v St. Quentin, California. — Ob času senzačne sainoizpovedbe obeh morilcev, bu-knila je tudi vest, da je zagovor-ništvo hotelo podkupiti porotnike. Neki Franklin, kteri je bil v službi par odvetnikov Me Namare. je obdolžen. da je izročil večje svote denarja trem porotniškiin možem, ki so imeli biti za porotnike. Koliko je na tem resnice1, se ne ve. Darrow taji. da bi kaj vedel o podkupnini.
Predsednik Taft je ukazal pravosodnemu oddelku zvezne vlade, da naj prične s sodno preiskavo in kriminalno proceduro vseh krivcev, ki so zapleteni v dina-mitne napade. Burns in ostali detektivi v službi kapitalistov namreč trdijo, da je v to afero zapleteno se več linijskih vodij in da so bili Me Namara. /Me Manigal in drugi le orodje teh glavnih sokrivcev. Di muni ta rdi so z razpošiljanjem dinamita po več drža-vah se posluževali pošte in s tem kršili Zvezne zakone. Taft je tudi odredil, da mora 500 tajnih zveznih detektivov na delo za zbiranje tožnega materiala.
Temu nimamo dosti dmlati. Kvi-dentno je, da je sedaj v tiru največja gonja proti delavskim unijam v zgodovini Amerike, v kteri bodo tudi nedolžni trpeli. 500 detektivov za petami delavcev pomeni, da bo odslej dosti špijonov v delavskih unijah.
VOLITVE V LOS ANGELESU.
Socialisti dosegli sijajni uspeh: od 10.000 na 50.000 glasov.
Pri mestnih volitvah v Los An-gelesu, Ca., dne 5. deceui(bra je socialistični kandidat za župana so-dr. Job Harriman dobil 52.59(1 glasov, njegov nasprotnik Ale-xander, kteri je izvoljen, pa 85.-739 glasov, manjšina našega kandidata je torej 34.149 glasov. Kljub-dejstvom, da je nasprotna stranka "tbvbre vlade" potrosila cele žaklje denarja — stroški Alexandrove kamp-ajije znašlo po najnovejših i|>oročilih $500.000 — in da je samorazkrinkanje bratov Mc Namara uprav v zadnjem trenotku zbegalo tisočere volilce, je socialistična stnanka v Los An-gele.su Jorej dosegla največji uspeh kakor še v kterem drugem mestu Amerike. Pri zadnjih go-vernorskih volitvah pred enim letom je bilo nekaj čez 10.000 glasov; pri zadnjih primarnih volitvah je to število poskočilo na 20,-000 glasov in sedaj pa v enem mesecu i»a 52.590, torej za 150% več kakor 30. okt. Seveda tu pridejo v poštev ženski glasovi, ker od ločile so le ženske. Po mnenju on-dotnih sodrugov je najmanj 25.-000 žensk volilo socialistični tl-ket. lil pomisliti je treba, da so to čisti socialistični glaiiovi, kajti v tako kritičnem času ni bilo nit» najmanj upati na simpatične glasove.
Da ni bil sodrug llerriinan izvoljen. kakor se je splošno pričakovalo, je lahko razumeti. Niti sta-ma Irestijalna in vs«* mere dostojnosti presezajoča kampanja kapitalistov, bi ne bila preprečila zmage, kolikor jo je preprečila Mc Namarina izjava krivde, ki je kakor strela z jasnega treščil«, štiri dni pred volitvami mted volilce. Politikarji, ki so imeli usodo Mc-Na.marov im vrvici, so v islločil-nem trenotku dobro igrali svoj "trumf". Delovalo je toliko bolj, ker je bil ITarriman v zvezi z Me-Namarinim zagovornistvom, deari že v primarnih volitvah ni imel ničesar opraviti z obravnavo in ni sploh ničesar vedel o izpovedbi morilcev, dokler ni črtal ekstra izdaje lokalnih časopisov mi cesti. Vendar kapitalisti so dobro izrabili prvo zmešnjavo.
Kapitalistično časopisje vpije o "velikanskem porazu" socializma v Los Angeleau. Kakšen poraz? Ali je to poraz, če so socialisti napredovali v enem letu za 40.000T Socialisti niso ničesar izgubili, pač pa ogromno pridobili; ako niso sedaj zmagali, bodo pa pri bodočih volitvah. Sodrug ITarriman je rekel drugi dan:
"Danes se prične naša kampanja za bodoče volitve, ki nam gotovo prinesejo zmago in izvolili bomo tudi par mož v post a voda j-ni zbor. Mc Na marini slučaj se ne pripeti ob vsakih volitvah. Kar mi hočemo, so novi sociHlisti. ne samo uradov. Naši glasovi pri vče-rajšnih Volitvah so čisti socialistični glasovi, kajti kapitalizem je vporabil vae mogoče orožje proti nam. Četudi nismo zmagali, smo pa dobili nad 50.000 glasov, in to je za nas do danes največja zmaga v Los Angelesu."
Razredno/avedno kapitalistično sodišče.
Vrhovno sodišč»« v VViseonsinu je slišalo gla,s svojega gospodarja. V razsodbi z dne 5. dec. je sodišče udarilo po socialistični upravi v Milwaukee, ka'kor so želeli kapitalisti. Kazsodilo jfe, da mesto nima pravice imeti posebni odlelek za tlakovanje ulic z drugimi besedami: me>4o mors oddati to delo privatnim kompaiiijam. kakor je bilo to v prejšnih blaženih časih. Vsled te famozne razsodbe, — ki je izvršena radi "tehnične napake", da niso oddelki mestne vlade pod "civil service law" — je C. A. Mullen, strokovnjak za tlakovanje ulic, kterega je nabavila socialistična uprava, izgubil svojo službo. Obenem je mestni Magajnik odgovoren za plače, ki so bile izplačane Mirllenu in ostalim nastavljenim strokovnjakom.
Dalje je kapitalistom srčno zvesto vrhovno sodišče isti itan razsodilo, da mesto Milwaukee nima pravice tirjati od tamoftnjih ce-stoželezniških družb svote $200-<)00 na zaostalih licencah (car li-eenaeaX ¿a omenjen o svoto, ktero družbe dolgujejo mestu že dolgo vrfrto let, je namreč socfa4i«tiefm uprava tožila iste zahtevajoča poravnavo dolga, kar gre mestu. Ce-stoželezniške družbe so se seveda pritožile na vrhovno sodišče — in konec: vrana vrani ne izkljuje
oci.
Ta škandalozna razsodba, ki je takorekoč privezala veliko cokljo marljivemu delu in izvršitvi mnogih načrtov sodrugov v Milvvau-kee, je jasna kot beli dan. Silna je*a in ogorčenost inilwauških kapi tali+hrv-r-k* *o viiVeli. da n>**to pod socialistično vlado na svojo pest tlakuje ulice in da je s tem znižalo stroške asfaltnega tlaka od $2.30 na $1.20 na štirijaški jard. vsledčesar je ves profit privatnim tlakovalnim družbam splaval po vodi. — je rodila maščevanje za vsako ceno.
Soe ialistična uprava je vložila pritožbo proti razsodbi v posta-vodaji v Madisonu. Kazsodba .je seveda najboljši materijal za socialistično volilno kampanjo, kar so jim ga še preskrbeli kapitalisti. Le tako naprej!
KONGRES
Poslanec Berger je 4. dee. predložil v kongresu predlogo za odpravo Shermanovega protitrustne-ga zakona in za vladno lastništvo vseh trustov, korporaeij in družb, ktere posedujejo nad 40 odstotkov vse produkcije v Zedinjenih 'državah.
— Bojeviti duhovniki. Prejšni |>etek. toiVj dan po prvem maro-čanskem govoru nemškega kance-
r
iarja Bethmanna Ilollvega v državnem zboru, so blagoslovili v Krfurtu spomenik švedskemu kralju Gustavu Adolfu. Preje pa je bila v cerkvi slavnost in ob tej priliki je govoril glavni superi-tendrnt Jacobi iz Devina. Omenjal je *4državniške" zmožnosti (»listava dolAfain je dejal: "Včeraj smo doživeli dan, ko je marsikdo vznevoljen segel po meču in ne-voljno vprašal: Zakaj se ne more boljša braniti naša narodna čast T In če bi imeli sedaj krvavo vojno namestu mini. ne, prijatelji, krščanska Nemčija in evangelski ce-s*ar na čelu lahko potegneta meč. ako je pravica na naši strani in smo mi krivično napadeni, Tn potem p« ne položimo ljubega meča. dokler ni uničen zadnji sovražnik". Gotovo ni primeren bojeviti duh,teh besedji za kraj. kjer so bile izgovorjene. Prav tako nam "poganom" ne gre v glavo, ali se vjema s krščanskimi načeli če se meč ne položi preje, preden ni zadnji sovražnik pokončan, kajti to je že več kakor zmaga nad sovražno vojsko. Tn pa: Moje je maščevanje pravi gospod!
Iz delavskega sveta.
—	&trajk preinogarjev v Cana-di (British Columbia in Alberta), je končan, kakor jsmo že zadnjič poročali. 'Kakšen je izid štrajka za delavce, ne vemo. Vendar se čuje. da so št raj kar ji nekoliko pridobili. Kljub temu pa ni vredno iti v Cañado, ker delavcev je tam dovolj.
—	Katastrofalna eksplozija pre-mogovega prahu se je pri(>*tila zadnji petek v Cross Mountain premogokopu v Knoxville, Tenn. Uhodni rov se je zasul in 225 preinogarjev je zarušenih, zaprtih pod zemljo in v»:ika nada za rešitev je izgubljena. Do nedelje »o dobili ven dve trupli. Na lice mesta je prišla tudi vladno rešilno moštvo, toda storiti ne more ničesar. Prizori ob ustju jame, kjer žene, matere in otroci objokujejo svoje drage, so nepopisni To je že drugi kapitalistični umor na ilebelo v dotienem kraju. L. 1902 je razKtrelba tamkaj uničila 187 mož pod zemljo. Ka^or po navadi, je tudi sedaj državni rudniški inšpektor uprav jeden dan poprej izjavil, da je rov "popolnoma varen"!
—	Organizirani premognirji se ž« gibljejo za spomladanski boj, ko poteče plačilna pogodba. Plačilna lestvica v Ohiu, Pennsylva-niji in v par drugih «državah poteče s 1. -aprilom 1912 in velikanski štrajk je na vidiku, ako operatorji premoga ne povišajo plače. John P. White, predsednik premogarske unije United Mine Workers of America, je sklical prvo konferenco distriktnih zastopnikov unije in zastopnikov preinogarskih magnatov 14. decembra v hotel La Salle v Chica-eru.
—	štrajk železniških delavcev na Illinois Central in llarrimano-vih črtah še traja brez posebnih sprememb. Vodje delavcev izjavljajo, da bo boj najbrž končan se pred božičem s pridobitvijo štnij-karjev.
—	V Superior, Wis., se je 5. dec. 200 brezposelnih in izstradanih delavcev teplo za delo. V ta-mošnjem pristanišču je bilo ogla-šeno za štiri delavce. PrišJo jih je pa 200. Boss je izbral tri, a za četrtega je pa vrgel karto men celo čelo. nakar so se tepli in valjali po tleh za njo. Zares lepa slika prosperitete!
—	Strašna lakota odpira svoje neznansko žrelo v Rusiji. Tri mi>-lione ruskih kmetov in oseb nižjih slojev je izpostavljeno grozni, počasni smrti vsled stradeža. V Sani ari se žive kmetje že mesece ob sami koruzi; v mnogih krajih ko-Ijejo pse in mačke in jih jedo. Tiranska ruska vlad« sc lw>ji posledic vsled lakote in mesto, da bi siromakom pomagala, pa ovira vsako delo v prid izstradanih muži-rov; časopisom je prepovedano organizacijo za nabiranje miloda-rov; časopisom je prepovvedano apelirati mi pomoč za stradajoče in še celo poročati ne smejo ničesar o bednem položaju, samo dn se ne zve povsod, da tri milione Rusov strada na smrt. Tako je v "sveti slavjanski" Rusiji! Besti-j»alni car in njegova tolovajska vlada ima dovolj denarja za roparske kozaške pohode na Kitajsko in v Perzijo, toda za gladne mnžike nima drugega kakor knu-to.
RAVNOKAR JE IZŠLA
zelo važna knjižico "Zadružna prodajalna ali konsum", v kateri se razpravlja, kakšne gospodarske vrednosti so dobro zasnovani kon-«umi. Knjižica vsebuje poleg važnih podatkov o konsumnih zadrugah, tudi pravila v angleškem jeziku. Cena knjižici je 15 c in se poilje poštnine prosto. Prodajalci dobe popust. _ Naroči se jo pri upr. "Prole-tarca".
Vsak zaveden slovenski delavec bi moral čitati to knjigo!
»ROLETAREC
UIT ZA INTERBI K DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
, Lastnik In Indajatclj.
Jufotlotiotki del« v tka tiskovna dru/ba v Ckkafo. III.
RiroCaiui Za Anirico 11.50 aa calo lato, 75c aa •o i tata. Za Evropo $2 aa calo lato, $1 aa pol lata.
Pr* tprtm*mf>i MvallMm «• m*U§ novtga naiMnHI tudi STA Ml notlot.
P%ROLETARIAN
0%mad and pnbiiahad Kvaav Tu UD A v by
So« I h Stavk Workmen't Publishin* Company Chiczfo. iMinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistično Zveze v Ameriki.
ilMfc Fodllpec. 1'raaldaut;
Frauk Podboj, Hecretarv;
frank JanetU, Tr#»«*ur*r
Frank Petrič I .. . . .. Joh. .Bratkovič j direktorij.
IvaacBtrriOM hat«*: Unitad Stataa and Canada. U.S9 a yaar, 7$c lor half year. Foreign countriaa II a yaar, $1 (or half yaar. <*»vnamiNO nans on agreement.
NASLOV « ADDRESS)!
MPROLE"U REC"
»U8 Itltie Island ave. Chicago, 111.
BOJ PR0LETARIATA.
riji nad pet milionov ljudi, ki ne znajo zapisati svojega imena. &e je na tisoče občin, ki nimajo last-nega šolskega poslopja. Vojašnic
j>a je sevedu dovolj. Se slabše pa je s šolami, ki so namenjene izključno delavstvu, z nadaljevalnimi šolami. Polovica vseh obrtnih učencev ne more obiskovati ni-kake šole. Za bojne ladje in topove rabi država ves denar, od izdatkov za nadaljevalne šole je čr tala letos 15 odstotkov: v stoletju znanosti! En dritnavt stane več kakor izda država v enem letu za ljudske, srednje in strokovne šole!
Nemožno je, da bi se dalo s sa-mopomočjo popraviti to, kar zanemari država. Za to manjka socialni demokraciji denarja, delavstvu pa časa. Toda to nas mora le še izpodbuditi, da delamo za gospodarsko osvob«xI*nje proleta-riata, kajti z dnem gospodarskega osvobojen ja bo zasinil tudi dan ko bo vsem ljudem odprta pot do izobra/.he in kulture. Za ta boj pa je potrebna izobrazba. In marsikdo misli, da za politiko ni treba izobrazbe in da zadostuje že dober jezik. Mi socialni demokrati smo pa drugega mnenja. Proletariat hoče vreči današnji
Proletarsko gibanje, ki se laz prostira čez vse dežele in ki do- dro*«bni reil in ie tudi poklican biva v vseh državah vedno večjo za t()> Mto Ptt" »nora spoznati te-moč, rabi aa svoj razvoj raznih ,no,Je <k«»*nja družbe, zavedati predpogojev. Prvi predpogoj so \He mi>ra' kako nRj uveljavi *v°je seveda dlelavci. Za to kapitalizem, -i,e in kat£ro Pot n»i ho(ii- Tre" ki rodi proletariat in vedno bolj Iha ^ iore* aocialističnega spo-množi njega vrste,'tako da tvori znHnJa socialističnega vzgojeval-proletariat vedno večji del vsega nepa '
ljudstva. Nadalje moramo biti de- Marsikomu se ravno to ne zdi lavci zmožni za organizacijo. Tu- I dovolj zanimivo. Todri pomisliti di za to skrbi gospodarski razvoj, i«1 treba, da se borno tem bolje in ki spravi delavstvo v velikih muo- uanešneje bojevati, čim natančne žinah skupaj, kjer se tem lažje N® *>omo poznali svojega nasprot-udejstvuje organizacija.	nika. Čem zavednejši, čem bolj iz-
Kljub temu socialistično giban- oUn>žtfIli ia P™P'n'aiiibojcvniki, je ne napreduje tako naglo, ka- te,n Požrtovalnejši bodo tudi. Iz kor žele neumorno delujoči sodru-	m bo "rodita tinti
gi. Vsak agitator bo vedel mno-	bonio delali W
go povedati o trudu, ki ga velja ivrste^ in »««trudno. Treba je nridohifpv nnvil«	J torej pred vsem izobraževati du-
ha. kolikor nam je možno v sedanjih razmerah. Saj vidimo, kako uporabljajo gospodujoči razredi vse mogoče metode, da bi odvrnili delavce od socialne demo-
pridobitev novih strokovnih in strankinih članov. In vendar je socializem nekaj samoposebi u-mevnega in preprostega, zlasti še za delavca, da vedno osupnemo, ako vidimo toliko delavcev brezbrižnih do socialne demokracije I krai,ije in tako vzgojili za iz-ali celo nasprotnih. Toda tudi tu M*ialc« lattnefa razreda. Skrbi-se kaže vpliv kapitalizma. Kajti mo' ^ 80 ilm nakttn« Pone' kapitalizem rodi pogoj za t* žaio- Rr«čijo! širimo med delavstvom stni pojav: nezavednost ljudi ^Mistično izobrazbo, razširjaj-Nezavednost je tisti činitelj, ki mo so^^tične Hste in tiskovi najl>olj ovira napredek proleta- ne- bo,no stori,i v tem ozirli riata. Kapitalistični družabni red K0?0 (iolžnost- t<nlaj 80 bo Prole temelji na dejsrtvu. da imajo sa- ta"at zavedel» <^a niora strniti vse mo posedujoči razredi pravico do I sv°j? vrste M hoi Proti kapitaliz-blagrov tega sveta, Bla#ri tega in zmH^aI bo razredno zaveti sv.'ta pa niso samo gospodarske | ni PTOkjUmt! vretlnosti in delovna sredstva. Razredi, ki so lastniki zemljišč, tvornic in rudnikov, imajo v svoji oblasti tudi umetnosti in znanosti. Sicer so vrata do umetnosti in znanosti odprta vsem ljudem,
ROCKEFELLER.
(Nekaj zgodovine.)
( Alfred H. Lewis je v "Chicago
Kxamineru" v nepristranskem to
. , . . , . .v	. nu povedal sledeče iz prošlosti mi
toda t« svoboda ni m« ve« vredna Ur,lerj. Ro,keM|erja
kakor svoboda, da lahko postane« ..|Ved 20 |pti xo tHjp ,(ratje
nmionar. nun to jc ejovekn po- hesni ,1(>Uvci n
umbermen) z ime-
PO noma prosto dano, da poatane n01rt. Mern„ v pl.0,tranih p<)zllo.
mdionar, tmla kaj pomaga ta pro- vih nB Mesaba Range v Minnesoti .tost! Sončno ima tud, vsak naSli bo(?ate lagti	,.,„,„
vek svobodo, da umrje lakote; ta |)o,,ilo so las(llinsUo pravipo nad «voboda se „porablja v današnji | „„ i(il.,m n„, oil pri i rudnik in
kapitalistični družbi jako pogosto. Prav tako je tuli z znanostjo. Le malo proletarskih otrok pride v svetišča znanosti,» kajti proletaree nima sredstev, Kafuta-
pričeli z gradnjo železnice iz T)u-lutha do Mesabe.
Merritti so sicer kot posestniki neizmernih poljan z železno rudo bil i hkratu veliki bogatini, toda
lizem prisili otroke ncposeduiočih H;..i ♦	...	...
.iL • i »i a J. " kljub temu	jim je	manjkalo go-
razredov v svojo službo komaj da	.»j	j
so se jim moči nekbliko razvile.
tovega dienarja za izvedbo velikega projekta. Iskali so torej nujno posojilo. Kje? Pri RoekefellerjuI To je bilo čisto naravno. Rocke-feller je bil tiste dni — kakor danes — denarni kralj Amerike. Ka-svoje finančne
Ker plača konta j zadostuje, da si kupi delavec žtvljenskih potrebščin, zato mora neprenehoma delati in pač nima dovolj časa. da
bi se mogel «*1«rtflo posvetiti I kor paj^'i'mefje'
znanosti.	,	t 4
_ .	.	mreže razprez/ene po vsi Ameriki
Tako ima proletariat prav tako Dva glavna elementa te njegove malo dostopa do temeljite izobraz- mreže sta bili Standard Oil Co in be kakor do drugih blagrov. Vse National Citv Bank na Wall to se bo izboljšalo še le tedaj, ka- Ktreetu v New Yorku. Merritti so lar se bo uresničila socialistična I imeli železno rudo in gradili so
družba in bo dala delavstvo do volj časa in sredstev, da se i/obra žn je.
Toda napačno bi bilo, ako bi
železnico. To je bila prilika za Roekefellerja: obliznil se jc kakor gludni volk.
V klavnicah imajo hladnokrv-
opnstih sleherno izobraževalno	nega in mlečnobelega bika, da vo-
delo, kajti izobrazba jc važno o-	di svoje nedolžne štirinogate bra-
rozje v boju, ki se bo končsl s	te pod mbijalčev bat. Rockefeller
tem, da si dnržha pravično razde-	je poslal mlečnobelega duhovnika
h zaklade tega sveta. Nekoliko	Uate*a. kteri je bi! v njegovi služ-
uam j »o ni a ga pri izobraževalnem	bi ^ in kteri je še danes prva delu tndi država, ker uči svoj« | glava Roekefellcrjevih dobrodel-
tlržavljane at»ecede in računanja, kajti brati vendar mora znati državljan, kako naj sicer razume postave! Moderna tehnika in modemi militarizem zahteva ljndij, ki znajo vsaj brati, pisati in računati. Zato mora skrbeti država. Sfkrhi p* »elo alabo. je v Avst-
nih zavodov — v Mlnnesoto na dogovor z Merritti. Gates je bil vspešen. kakor je vselej vspešen bik v klavnicah — in pripeljal je vse tri Merritte v New York na Številki» 2fr. Broadway ulica. V to ulico, je vodilo mnogo ste* f0. <Vi nobena ni vodila venkaj. Ka-
dur želi RoekefeHer vjeti svojo žrtev, se posluži čisto lahke metode, lahke kot a, b, c„ Njegov sklep; polastiti se Merrittovih posestev, je bil storjen — toda kako t Ali jih naj kupit Neumnosti Prepričevalno, kot zna samo špekulant, Rockefeller, je povedal bratom Merrittoin, da rabijo najmanj $420.000 gotovine. Merritti so rekli, tla potrebujejo še več, ali za prvo «ilo bo ta svota zadostovala. Denar je bil tu, toda Rockefeller ga dš le pod pogojem če bratje jamčijo za posojilo s nvojo rudo, ki se je že takrat cenila na šest milionov dolarjev, in dalje če jamčijo z nad polovično veČino deležev svojo železnice. Drugače ne! Merritti so privolili. Kaj pa hočejo? National City - banka je odštela denar *420.000, a Merritti so pustili v Roekefellerjevi pisarni jamstvo v vrednosti H milionov Že takrat so bili berači.
To posojilo je bila vratolomna špekulacija- tiste vrste, ki se ji pravi "vzklicno posojilo" (call loan) ali posojilo le za gotovo dobo. Merritti so naravno hitro potrošili denar za svoje projekte, in ko je prišel čas povračila, niso mogli dobiti gotovega denarja. Rockefeller je Mklical" za denar. Dal jim 24 ur časa, dia plačajo ♦4*20.000. Kje vzeti?! Rockefeller > "klical" in "klical" — nič. as je potekel in —jamčevina je zapadla. Jeden Merritt je od žalosti in obupa umrlostala dva sta se s praznim žepom — berača vrnila na svoj dom v Minnesoto.
Na ta lepi način sc je Rockefeller polastil železnih rudnikov in železnice v Minnesoti. To posestvo je pozneje prodal jeklarskemu triistu za $80,000.000. Sedanja vrednost rude na Mesabi so po zadnjem vladnem poročilu v Wm. sbingtonu ceni na 400 milionov
do lasje Vt—------
To je torej kratka slika izza kulis visokih financ. Misliti daje mnogo. Družabni sistem, ki je u-stvaril Roekefellerja. je krivični sistem; politično komercijalni sistem. ki toleiira Stan lani Oil ali National City - banko, je napačni sistem. Rockefeller danes drži u sodo vseh Američanov v pesti svoje roke. Cniči lahko celo republiko, kakor je uničil brate Merritte. Kongresni zbor je njegov; Bela Hiša je bila njegova, pa je lahko še. Roekefellerjeva Standard Co.. in njene vazalne kompa nije imajo bogastvo celega naroda pod» svojimi nogami. Vzkiicna posojiia njih National Citv - banke brojijo okroglo 90 milionov dolarjev. On zemore napeljati strugo denarja v 8tock Exchange (borza in denarni trg gre kvi-ško; istotako lahko "pokliče" svojega posojila in spravi denarno vrednost deležev dol pod ničlo, vsled ee«ar bi zavladala panika, in kriza, kakoršne še ni videla Amerika. Rockefeller zamorc ves ameriški narod, morda celi svet — treščiti ob skalo.
Kje je rešitev iz Rockefeller-jevih pesti? Ali mogoče najdemo odgovor v vedno naraščajočem številu socialistov in socialističnih glasov? Ze sama eksistenca Ro ckefellerja dokazuje, da je na svetu velikanska krivica. Dva izhoda stn: Izkoreniniti je treba krivico ali si pa mora človeštvo po iskati drugi svet."
sem pripravljen zagovarjati socia- Ti veliki us^lii so gotovo pred lizem, ' Pop pa ni maral slišati vsem pripisati vodstvu agitacije,
ja kdo med vami, ki bi se predrz- ki imajo 89.524 organiziranih to- ja" v Petrogradu nifc» , i ml braniti socializem?" Na veliko varišic. Potem sled« strokovna, t. m., da trgovska Z' l njegovo presenečenj»« dvignil se je organizacija k»,vinarjev z IIMJKI riko. Is, gotovo U '	i
Jeden logovih faranov po imenu in organizaeij« tovarniških de- Zedinjene drAtve Z[T™' V ictor Filipovicz rekoč: "Da, jazjlavcev z 19.213 članicami	I godim z 1. [m
— Mesarski baroni ho ,k) ose^
nasprotnega argumenta, temveč I to jedkemu tajništvuT^faf kMli^^ ^ jc po katoliški metodi ukazal po vodi družica HaLah, k jc^U e'
•	^ililK>vi«'zaUn,zbi s strokovnim ženskin, od- pnulno pritle £r^C inLi
) Dobrodošla kapitalistična t.,bi-1	^a^m	^ ^ ^
lil jKfS dVTfiM ra,°1rPraV V	I ''i' «rja mort^ več — živega ^
a i jih je le d« hoeejo na ta na- kemxredu izdal tak letak takisto božanstvena ju«W
i" zapravljati čas. Ali bo pasje zopet fH)vo<U)ni m^rave o zakonu - Harrv ¿ZL S( k
lajanje zabranilo pot grmečemu delavskih zbornic.	Lre»lavTh T u stH'hi»U™
plazu?	»r . ,,,,	.	preiiavateij je nedavno povrni
' l «pesno «lelo, ki so g« izvršile	«ta je nekoč, ko še ni bil socialk
nase nemške »siružice bo gotovo	prisostvoval pojedini bogatašev
So.lr HV. i m -1 . •, |/a VS,> H(tlWuh^' «dokupile žeiuske	nekem ohijskem mestu "ktera
lista iS«^AZZirrK"	^	v^d-	bila prirejena v ]MJt ^ P
kem šefu tožen ra«li "eriminal" 1 i bela vsled neke kritike v listu, je bil zadnji teden na porotni ot>-ravua.vi oproščen.
V Ohiu je bil pri november-
S0 CIA LISTIČNI PREOLED,
čih "
Splošen pregled.
— Revolucija na Kitajskem. Iz
pravi Spears končno prišel do zaključka, ] im-d vsemi pojedniki okrog'mi »e je najpametnejše in najmo^lrej opica"
še obnašala
.^kih volitvah izvoljen jeden socia-I Ti ent i si na poročajo z dneTTiec^L^J	I,1^1"' V Vi,ajet
list za delegata ustanovne kon- da m, prednje «Vte ^nhliknn^^	nf,0 ;
vene,je in sic^r s«»dn^ Harrv D. arnijuV. kters s», pomiče proti IV- ,	\ k Je vb! " Thomns iz Clevelanda. Izvrševalni Uingu, osvojile mesto čing šnn 2 ' !^ P"
Odbor stranke v drfavi Ohio je iu pregnale cfsa^ke vojake Iim>- K? 7	\ T" "A
M Thimasu navodila, -la prebilo- Utmeem se ni ničesar žiga zgo- Kndon *	*< ^ ^
zi kot dostavek k ustavi za žensko di-lo. — General Li Juan Ilim«- t[ ,V	.
V Grand J„„».tio„ Col,».. jej kakor domačinov. Mori.v, ,,! I' ' t'	^ ^
prcHl kratkim nastopil službo prvi strani Mamlžurov oznaenjc ^nJ^Z^n^ ^T "" ^ * socialistični šef policije v Zed, dr- ral Li naravnost divjaške in pra- "' . ' * ^ ^ žavah S. B. Hutehinin. Skalna vi. da tako dol*o, ^JhZl^^^ organizacija mu je ob nastopu po-1 ce«ar«ki vojaki počenjali zvm.J t Jf? ' " bi "K darila srebrn,» tvezdo, V iirandJsko z mirnimi 1 udmi ne sm^l ^le ^ Ji^ZT' ^ 3 .Tunction vi,da že v drugič socia- pričakovati nobene milosti od L\ SI Z^l^ T T
UprUVH-	Publikanov. Iz Cantona je ušlo l^ko W " I^ Z1
- Munleipalne volltv« na An- tri tis,. .....„rskih vojakov in se ' , , "	X s,;lufl
gibkem, ki Mvsevrštte prH par prMlo rcvohiernnricm v V„ n I	< angn,d u
tedni po vsi državi, so tamošnjL £ngu. Končni- napadla PekS	^ S'!
sociafjstnm prinesle zrnato v 125 se pričakuje vsak dan ( carski Tki	tnorja ^r Sredozenj
mestih.	1	•	,hK0-
SO sodrugi nabrali )fl00.000 kapi- Tripolisa. Turška armada je do-tala samo za pričetek. bo mogočno bila novo veliko zalogo streljiva orožje socialistov v Milwaukee v I in deset topov najnovejše vrste.
zadnjih volitvah podlegel sociili-stu, je dobil novo "delo". Inda-strirali so ga, da naj posveti sluz-
bližajoči s, volilni U»rbi pri h od J Zaloga je prišla v Tripolitani jo I ^ od.dehliAk^a predsednika, ki njo spomlad.	I slro* P^t « t.,., t^A se(la-l nl hlla P^^ana, vso svo-
skoz Egipt. S tem so Turki sedaj doforo založetni za obrambo proti
Politična in strokovna organizaci-1 italijaiskirn napadnikom. Ttalijan-ja delavk na Nemškem. «ko brodovje še danes ni izvršilo Po volilnem jKirazii leta 1907. zagr«»žene blokad v Dardanelah. je nemški prol«»tariat silno nnpre-lin najbrž bo blokada ostala le pri do val. Njegove organizacije niso pobožni želji italijanske vlade narasle samo po številu članov, Turčija bi seveda, nada videla, da marveč so tudi na notranji samo- pride do blokade, ker potem bi bi-zavesti pridobile. Sodruginje oiso la zaprto pot mednarodni trgovi-zaostale. Občudovati moramo o-1 ni skoz Dambinele in intcrveineia gromno delo, ki so ga maše nem- drugih velesil bi bila neizogibna, ške sodruginje izvršile v agitato- Rusko perzijski spor. Ruski
ričnem oziru. Med 107.r»97 člani, kozaki so zdaj kakih 70 miljl^lT r	, .
za katere je nemška socialna de- h-stnui ml Teherana. Zadržal j» T ** ^««mitardov in graftar-mokracija narasla, ni nič manj je sneženi vihar in debel sneg da f^ V unMa,V Naie b mora bi-nego 25.051 žensk. Organizirane ne morejo hitrejše naprej.	Ven « monlci in graf-
sodružice so pridobile 12.8 odstot- njimi gre 1100 ruskih peščev
jo pozornost, za kar so mu sedaj odločiili plačo. Za to plačo morajo sedaj prispevati unijski delavci vseh strok, dasi delavcev ni nihče vprašal, ali so zadovoljni s to odredbo.
f'as je že, da se delavci zaibra-nijo in iz unij pometejo vso graf-.arsko dinamitarsko bando. Ako v političnem boju glasujemo za socialistične kandidate, za kaj ne bi glasovali tudi v unijah za socialiste. Le tem potom je mogoče
kov, d oči m se je v preteklem le- Perzija je apelirala
peweev na več je I
je
— Med Španijo in Francijo je pritVla minoli teden konferenca radi Maroka. Angleška vlada, zastopnica angleških kramarjev na debelo, je poslala na to konferenco svojega poslanca na Španskem, g. Manrice de Bunsen.
Tudi ta konferenca bo končala
KATOLIŠKA GONJA PROTI SOCIALISTOM.
Kapitalizem jc najel katoliške luhovne. da delajo zanj "dirty work" z napadanjem socializma in socialistov. Naraščajoča moč socializma zlasti v Pennsylvaniji že dela bele lase .jeklarskim magnetom in pozvali so privatno kato iško cerkev na pomoč, da vrnejo milo za drago. Camegi ne podpira zastonj cerkev in cerkvenih zavodov.
V IIome«teadn, IV, je katoliški lurovien pozvH vse svoje farmne, da vsak, kteri je socialist, maga-ri samo po mišljenju ali simpati-jah. mora izstopiti iz njegov ve cerkve. Jeklarski trust je najel nekega Davida Oojdfcteina. poka-toličanjega Žida, kteri pridiguje delavcem v tovarnah proti soeia-izmu.
federation of Chatolic Societies" v Daytnnu, O., je pričela z organizirano lokalno propagando sroti socializmu.
Rev. Oahofskv, poljski pop v Westfieldn, Mass.. je pred nekaj dnevi v cerkvi uprav pobalinsko napadel socialiste in socializem. K meno jc vprašal navzoče: "Ali
vanje sodružic obstojajo v 1501 rirr»l s kabinetom crle<lc te zadeve, krajih. Za teoretično in praktič-1 teda defenitivni «klep še ni znan. no šolanje strankinih funkcijona- Pakt pa je. da je vvashingtonska ric se je ustanovil v Berlinu pose- vlad« vzela W. ^r. Shustcra. Ame-1 kot ,,HVa^no končajo enake kon-
ben kurz, ki se je jako dobro ob- ričana in generaluega^ zakladnik«,	ference' ker nol)ena kapitalistič-
nesel. Pismeni agitaciji so služili Perzije, radi kterega je nastal	na država "^e odmehati napram
trije letaki, ki so se razdelili Upor. pod svojo zaščito. Shuster	(in,ifi: Moderno še do večje
skupno v 3,912.000 iztisih. I>etak jc pod protektoratom ameriškega	skrai,losti oborožen mir — več to-
za propagando za ženski kongres | l>oslajiika v Teheranu in rabiti	pov- bojnih ladij in voja-
je je razdelil v 2.460.000 iztisih. sme diplomatsko komunikacijsko kov"
Časopis, ki si je vzel za nalogo zvezo v slučaju, da Rusija posku- — Na Lipskem, v N
V» f\ i 1 /Aticd' A •* /x 1 1 1«% A —. - - ' — _ *__I .< >1 a	1 1 __ * - - - . _ 1	«V	«	I • X M « <t a! M » 1. _ _ __ _____A *
emciji je
Olechheit je naraslo od 85.0001 Angleška vlad« zauzema nisko|vahiti tajnosti o gradnji nehojse-na 94.500.	stalile in bi najrajši videla, da nieev. V mornarskih krogih trdi-
Zinsiki urad, v katerem deluje-1 Perzija odslovi Shuster a, kakor I J«, «i» je zelo nevaren ogleduh. ta sodružici Bader in Zcitz. jc da Uahteva Rusija. Angleška vlada se Neumnost! Države naj razobo-jal na spreten in temeljit način namreč«/ n«»če zameriti carju, ker rožijo, pa ne bo ogledubov. Ogle-navodila agita»crjo. Tudi pred- v slučaju vojne z Nemčijo želi, duhi so le posledica militarizma, stoječi volilni boj pripravljajo so- «to bi car bil zaveznik Anglije katerega goji vsaka kapitalistična družice s pismeno in ustmeno agi- - Protuniska agitacija ra«li ži-	^ W drugo nepripravlje-
taci jo. .	«lovskih potnih listov zadobiva no n«P«<^a \M) tolovajsko.
Nm Vsr,, P0«*»1 ** n«0 t« I vodno MJ kritično li,, kon — Olede Dardandske o/ine aftL meljit») a «motreiio d^o. Pa ne sa- grc«n sta dve rc*olr,eiji. ki za*,t^ na.tale zopet nove konflikaeije. mo pohtiena, tudi strokovna'or- vata razveljavl.jcnje niske po- Avstrija, Nemčija in Anglija t» g»mzacjfl je m«vl nemškimi de- godl>e z leta 1832, ako earjeva naznanile turški vladi, d* bi *vo-Ti T7n°noT,ap7i (>val« ]>očim vlada ne zajamči veljavo potnih »»odna p^vbb Za bojne ladije iko-ve je 1909. vsled gospmlarskc listov za ftourrišfce Žide v Rusiji, zi Dardanele postal« nevarna l»J k n.ze strokovne organizacije zgu- Taftbi ra.l ugcsl* zahtevi ljudstva svetovni mir. Na to je turška vi a- P
101 n 1	T,h letn r1^ kratkoma1^ prelomitve ni- N« «poročila ruski. ne more
1 M0. /opet pridobile, torej moLs1<o pogo,lbe. nli boji ker ve h^reči njeni želji
strokovne organizacije za	so ameriški kapitalisti zabite' K
atotkov . napredovnle. —
od sto teli dajeiotekatîln ïtT pT^w W ^ M jlm "f>0r « «'«»ko .........«
onsioT« k fiajejo tekstilne «b lavke I Rnmjo škodoval. "Novoje Vrem
temu pa poroča "Temp^l'', euna i
oje \ rem ' pom,».'- «"raix nsk,■ \ ];l.|» . i . K'.id-
zahteva svobodno plovbo svo-bojtiiii ladij zkozi Dardanelc. Obe vesti ste kratki. Vendar pa jeti jasno, da evropejski J isti po svojeiu golem orod-vladi rujejo, podpihujejo in vljajo povsod, da bi prišlo do osnega krvolitja v Kvropi. Ev-jski kapitalisti so mogoči iz u pred vedno naraščajočo za-ostjo med delavci, že tako da vidijo le v splošnem in iziranetn klanju še rešitev kapitalistični sistem. Ali kapitalistična gospoda v Evropi dela brez kremarja. Splošna ev-jska vojna, se kaj lahko *pre-ni v splošnj revolucijo, ki bi vselej vrgl * ob tla kapitalizem in mumije na cesarskih in kraljevskih prestolih.
Kapitalistična gospoila v Evropi naj «e nikar ne igra z ognjem, ki ge lahko nakrat spremeni v požar in jim vpepeli za vedno vse!
—	Brzojav poroča, da v Italiji pojema kolera. Ni čudo, ker so jo zanesli v Tripolitanijo.
—	Oficiozi iz Nemčije poročajo. da nemški prestolonaslednik ni dobil radi svojega barabskega obnašanja v nemškem državnem zboru sobinega aresta. Well, saj hi fudi ne pomagalo!
I Dasi nismo prijatelji palice, yse-i eno pa verjamemo, da bi pri njemu brezovka v vzgoji dosegla velikanske vspehe. t — "Več vojakov!" kričijo na vse grlo interesovani krogi v deželi vsega mogočnega dolarja
Pri slavnostnem žretju "Society of Colonial Wars" j< izjavil kapitan fj. S. Van Rensselaer Hoff — mož čudnega imena — kot zastopnik armade generala Friderika D. Grant: "Armado, ki imamo je aobra. a\\ podobna kaplji vodi.' v ^bru. ako gre m ^ pn so snT1T tn tje kaže fcr tisto
pr
bil na
resnico. Mi potrebujemo močno armado za vojno, ki mora priti.'
In nevarni kapitan je še danes prost. Do sedaj ga še niso poslal v blaznico.
—	V Nemčiji so kapitalisti dne 30. novembra proglasili izprtje za delavce v kovinarski stroki. Prizadetih je bilo 50—60 tisoč dela v cev.
Ali dne 7. decembra so se kapi talisti že podali. Zakaj t
Ker se delavci od irskih bumov ali nemških šuftov ala Mc Nama-ra ne dajo voditi. Tudi Gompersi, Shvafi in drugi enaki ljudje nimajo pri njih veljave. Delavci so v Nemčiji organizirali v industri-elnih zvezah na podlagi razrednega boja. Voditelje ne priznajo, pač pa mnogo mislijo s svojimi možgani. In zategadelj tudi zmagujejo brez dinamita in zahrbtnih umoiov. spretno vihteč v boju kapitalisti uma svitli meč.
—	Pobožna Argentinija. V
vih septeinberskih dnevih je imenitni poopklanski korzo Calle Florida Buenos Aires občutno moten. Pred trgovino z drago tinami se je gnjetla ogromna množica ljudi, a ko so odšli eni, so takoj stopili na njih mesto drugi, tako da gneča nikakor ni hotela prenehati. V izložbo je blestel na svilni blazinici nenavadno dragocen diadem iz ogromnega števila biserov in diamantov. Čeprav ar gentinska aristokracija ne skopari z dragocenostmi, je bilo vendar ekoro neverjetno, d« je namenjen razkošni diadem kakšni dami. In res ni bil namenjen diadem, da bi kronal zemeljsko ženo, pač pa je bil namenjen, da okrona glavo svete device v Euyo, ki je naj pri-ljubnejša Marijina podoba v deželi. In kdo so darovalci dragocenega darila? Najpreje bi utegnili misliti na ¡>obožno staro gospo iz katoliške rodbine. Toda «motili bi se korenito, kajti dragocen diadem je dar — sedanje ▼l»dne stranke, ki je popolnoma po<| vpljivom duhovščine. Ako fre za to, da pokaže stranka svojo pol>ožnost, tedaj prav nič ne foedi; poleg 175.000 frankov, kolikor je veljal Marijin diadem, jih je zložila še 120.000. da kupi Mi malemu Jezusu v Marijinem naročju sicer manjšo, toda prav t»ko dragoceno krono. Ako je aijmočnejša politična stranka ta-pobožna, tedaj je umevno sa-ttoposebi, da vlada ne sme zaostali v pobožnosti. Tako je izročila nimestniku v Buenos Airesu 50.-frankov, da poravna strbške ^ kronanju svete device in nje-Jezusa. Tudi drugače skrbi *r«TPntinska vlada prav po mate-za cerkve in oltarje, goto-** msnje kakor /a šole. Se v
zadnjih tednih je senat dovolil o-kolo 600.000 frankov za stare in nove kapelice in sapiostane, malo pozneje pa je dal verskim kongre ga c i jam pol milijona "podpore" Izgubljen denar! Tako vzkliknili " prosvitljenci" zaradi teh boga tih daril v dobi gos|K>darske kri ze. Hoteli ao proti temu protezi niti, toda vlada jim je shode pre povedala, kakor tudi ni pustila predavati dami. ki je hotela govo riti o seksualni vzgoji. Ten» bol. posvetno pa je bilo slavje device Marije, veliki in mali svet je raz grinjal največje lazkošje in je gledal s tribun pedtri duhovniški «prevod. Potem .pa so hoteli za nameček pri vreči še nekaj usini-ljenja in dobrodelnosti vsej te,i ceremoniji: Kakor kaznjenci na galejah so korakali s številkami na prsih v brezkončni vrsti revni ljudje mimo razkošnih tribun zlatom in diamanti okrašenih dam; ko je vsakdo izmed siromakov zaklical slavnostni vzklik Ma riji in Jezusu ter argentinskemu predsedniku, je dobil za plačilo miloščino.
Dopisi.
Indianapolis, Ind
Cenjeni sodrug urednik!
Prosim uvrstite par vrstic, da izrazim moje mnenje o luk-ajšnih razmerah.
Iz lastne izkušnje uvidim, da smo tukaj^ni slovenski delavci preveč vsak za>e, aH Ih»1 je: vsak je preveč samosvoj. Ne <!ia se tajiti. da bi imeli, če bi bili malo bolj za delavsko slogo in solidarnost, lahko krepak socialistični klub s pevskim m dramatičnim odsekom, ib
staro pridtišanje, ki žuga delati rabuke in osebne m rž nje.
Med tem ko drugi narodi — na si sosedje Angleži. Nemci in celo Rumunci d?l/ri<> složno za svoje politične in prosvetne organizaci je, se naši niti zganejo, da bi pristopili k socialističnemu klubu; niti ne zmenijo se, da so vsak dan izkoriščani po kapitalistih in da jim ne bo nihče pomagnl, če si ne bodo sami.
Slovenski delavci v IndianajK) lwu! Bližajo se časi splošnih vo litev. Pred nami je ieto 1912, leto politične borbe, ki bo odločevala zopet za nadaljne štiri leta v gospodarskem sirženjstvu.
Ali boste znali protestirati proti kapitalističnim nakanam? Boste vedeli kje so vaši interesi, vaši kandidatje in kam imate oddati vaš ghus, če ga imate? Jaz pravim da ne, ako se o tem niste ali ne boste poučili! Mesto za to je socialistični klubi!
Kapitalisti že strašijo in napeljujejo vodo na svoj mlin, nastavljajo mreže in slepila vse vrste, da bi preslepili delavca, da bi ostal zvest suženj še v nadalje in da bi prodal svojo politično moč za skledico leče. OMjutVovali bodo prosperiteto. rekli bodo, da je važna stvar ali naj se upelje zlata veljava ali srebrna, ali naj bo visok tarif ali nizek in še več takih bluffov se bo imenovalo.
Vse to so stare pesmi od starih, prastarih tičev. Vsi ki smo te obljube slikali in preživeli, vemo, da nam je ostalo od vsega le 12 urno delo za borih par centov, pik in lopata, zvišanje cene za živijenske potrebščine, povišanje cene renta, obleki itd. Ostali smo vedno svetopisemski Jobi. Kapitalistično časopisje pravi, da se to ne da pre-drugačiti, ker da je bilo vedno tako na svetu in da tako ostane. Tudi mi socialisti vemo prav (V>bro, da se to ne da predrugačiti. dokler bo vladalo privatno lastništvo. Kako prevrediti .sedanji gospodarski sistem — uči socializem.
socialistične knjige in časopisje. Vse te stvari pa je najlaglje nabaviti v socialističnem klubu.
Socialistična stranka ima namreč glede prevrata svoj program, potom kterega se bo vse to izvrši-o po svojih zastopnikih v posta-vodajah.
Glavno j<< torej, tla se delavci zavedajo kakšne kandidate imajo voliti, ko pridejo volitve. Tudi to se zopet uči v socialističnih klu-
)ih.	x . gramu socialistične stranke, ga
Delavci, zapomnite si. da ako si i razkladati in iz njega črpiti delo. ne ba«te sami pomagali, ne boste; ki ira imajo od rasa do ča«a vršiti imeli nikdar boljšega na svetti-' nnsi klubi. V tem oriru vlada pri Mojzes nas ne bo pripeljal v ob-j mm sedaj pomanjkljivost. V«eka-jirbljeno deželo.	kor je potrebno, da bodo vsi člani
Marsikdo pravi: jaz sem aocia list in volim socialističen tiket; — toda v klub ne spada in ne plačuje mesečnih prispevkov. Socialistična stranka je politična organizacija, ki včdii svojo agitacijo s fondi, ki pridejo od prispevkov politično organizujočih članov. Ce bi ne bilo socialistične stranke, bi tudi ne bilo socialističnega tiketa in bi vsled tega tistemu, ki pravi, da je socialist in da voli socialistični tiket, ne mogel tega storiti.
Dober socialist spada k socialistični organizaciji. Prispevki za vsacega člana so le 25 e na mesec. Vse to se porabi za agitacijo in socialistično delo aploli. Samoumevno je, da socialisti nimajo Wall streeta. za seboj. Tam je gl. stan kapitalističnih strank. Vsak socialist nag bo torej tudi član socialistične stranke! —
Delavske razmere so se tukaj zelo poslabšale. Dela se samo 4x-5 dni v tediiu. Piače so pa v India-ni sploh slabe. Te se pomisli še. da je povrh nastala neizrečena draginja, potem bi bilo pač nekaj čud nega, če bi ljudje ne postali socialisti.
Dne 17. decembra ob 2. uri po poldne bo važna letna seja kluba št. 25. ker se bo na tej seji voli nov o<lbor za bodoče leto in pre gledalo knjige, se nadejam, da ne bo nobenega Člana manjkalo.
Pripeljite seboj tudi prijatelje ženo in sploh sodelavce, ki bi že leli stopiti v klub in se lw>riti ostalimi delavci za boljše gospo darske razmere.
S socialističnim pozdravom.
Filip Godinn. tajnik.
Zveze o vseh socialističnih upra-šanjih podkovani kakor treba.
Dobre so namire za ustanovitev informacijskega biroa za delo in nabavo državljanskih pravic. Pri nas — moram se v tem oziru izraziti povoljno — je mnogo zanimanja za državljanske pravice.
Iz dopisov in Zveznih poročil je razvidno, da je napret^ek v socialistični agitaciji na celi črti. — Le pogumno naprej sodrugii Socializem in socialisti niso več tujci v deželi; saj imamo v rokah žt cela mesta da nismo ko bo zavladal socializem na vseh koncih sveta.
S socialističnim pozdravom.
Josip Dernač.
letrgoveev; dvomljivo j« toraj, če »e bo zaniogel mlad, financijelno Aibek koiiKum (¿ogniti teh pijavk v «a j toliko časa, dokler »e ne priklopi kaki Zvezi oziroma, dokler nima take denarne pod Inge, da bi bity misliti na naročbo blaga v množinah direktno od prodlicenta Vstauoviteljom priporočil bi ie knjižico "Success in Retailiug", ki se do bi pri veletvrdki Butler Bros. v ('hira gi, kjer ne zamore ogledati tudi vzoi male trgovine "Variety Store", ki te le nekoliko razlikuje od mešane trgo vin« (General Htore).
l>a je zadružna trgovina od{»omoč proti draginji, proti izžemanju konsu menta, ni treba povdarjati; vendar je to te, takrat, te je konsum v/ mojster iikih, izkušenih, poštenih rokah,/ in \
____________ . Virden, JXL
Cenjeni sodrug urednik!
Te dni je minilo ravno eno l< t o odkar se je ustanovil med tukaj šnimi ameriksnskitni soilrugi i eialistični klub, h'kateremu je pri stopilo tudi nekaj ¿dovenskih so-drugov. Ker se je pozneje nabra lo več slovenskih sn drugo v in smo bili mnenja, da bi bolje napredo vali. če bi bili zase.smo se odcepili in ustanovili jugosl. socialistični klub, ki je danes veja Jugosl socialistične zveze.
Da si nas klub ne napreduje sicer tako kakor bi lahko, če bi bile gospodarske razmere drugačne. kaže klub vendar mnogo živ ljenja in delavskega probujenja v naši naselbini. Za v spe* no in trajno delo socialistične agitacije je vsekakor dobro časopisje, knjige in brošure.
V predzadnji številki Proletar ca smo čitali nasvete sodr. I. Mo-eka glede sistematičnega dela jugosl. socialističnih klubih: 1. da se upelje poljudna korespondenca o ekonomiji, 2. biro za informacije o delavskih razmerah v raznih krajih, 3. o naturalizaciji. 4. o pouku o znanju angleščine.
Ve štiri sugestije so dobre in »riporočljive. Ce se to oživotvori, >otem bo gotovo zanimanje za klube še večje. Do sedaj je bilo ■»remalo jedra, s katerim je treba, la se člani pečajo. Z drugimi besedami bi se reklo, da je manjka-o vedno neke vodilne misli za praktično delo. Odbor, ki bi imel to na skrbi bi vršil v resnici važno in koristno delo.
&>leti bi bilo, da bi to vzeli naznanje vsi klubi in se na ta korak pripravili v naprej. Sedaj je čas /a to. Naloge o socialističnih uprašanjih bi vedno dobro došle, <er bi se s tem vežbal in krepil duh za razjasnenje pojmov soeia-ističnih naukov. Z željo.^da se to uresniči, pozdravljam vse zavedne delavce, vaš 7a socializetn,
Josip Sega.
Neff, Ohio.
'enj. sodr. urednik Proletarca : —
[ Na seji kluba štev. 26. J S Z.
I ne 26. novembra smo med drugim tudi Vzeli v pretres sugestije, ki jih je sugestiral sodrug Ivan Molek v Proletaren glede poljudne ekonomske socialistične kore-spondenčne šole. delavskega in formacijskega* biroa ini natnrali-zaeijskega komiteja.
Pred vsem smo prišli do zaključka da ako se to upelje. bo izvršeni? veliko delo za koristi jugoslovanskih socialistov in njih agitacij. Zelo potrebno je da se začne enkrdt razpravljati o pro-
Detroit, Mich., nov. 27.
Cenjeno uredništ vo : —
Prosim objavite sledeče vrstice: ~ Na mnoga uprašanja od strani sodrugov iz različnih k ra-! priporočit ve vredne; je v naj bo na tern mestu pojasnje no. da v Detroit ni glede dela nič boljše kakor drugod. Armade brezposelnih delavcev je pred tovarnami, kakor v drugih mestih te velike "svobodne dežele". V mnogih tovarnah odpuščajo ljudi kar trumoma in vsled tega ne mo morem nobenemu svetovati hoditi semkaj za delom. S socialističnim pozdravom, Jože Mantony, 77 E. Milwaukee Ave.
Iz cunj delajo papir. Iz papirja delajo denar. Iz denarja pridejo banke; iz bank posojila: posojila lelajo obresti; obresti narede rev
seino;
zopet,
wood.
revščina cunje —• od kraja. — W.
in tako I). I lav
KNJIŽEVNOST.
Vsh /ouinenin ka/ein ina,|zor^vu energičnega odbora — v na i. > sa /namenja Ka/ejo, «protnem «lučaju je hiba. Pri misli na
Več tako (Vileč od dobe, vntanovo komruma «e ni ozirati na zglede, ki ao bili i»oguhotio*ni, marveč na Mite koiiHume, ki nudijo čianom vdob uonti dobrega blaga in nizkih cen, pla čujejo redno delilni dobilek ali divi-deodo, in takih je tudi nekaj v starem kraju.
Naši ljudje po Anieriici so ne privs dili organizacijam; le škoda, da se ji pre/.rlo gospodarske organizacije, sieei bi bili mi na boljši stopinji vgleda, bla-gra in prosvete, kako smo. Vsekakor so zavarovalue organizacije za tukajsne o | koliščine abosluino potrebne iu vsi
a potrebo njih smo mi davno prekoračili, tako, da se je bati, da zamorejo postati pogubo uosne, naj nekatere njih.
£e se vstanovi konsum med ¡Slovenci naj ima vttikdar pred očmi, da je nje gov smoter in*eilj trgovski — to je pro-fit. In kot trgovina moral bo biti med političen, meduaroden; pristopen vsem ki hočejo postati člaui. Njega funda-ment mora biti bizniAki, ser profit kon-suma bo profit članov.
I>a ne ostauem pri konsumrh, poklicati hočfetn v opomin še drugo potrebo za tdovensko ljudstvo v Ameriki, ]>otre-bo, ki je najnujuejša in najvažnejša za ves nu« gospodarski razvoj, in to je — sloveuski denarni zavod.
Po slovenskih revnih krajih ima žf vsaka večja vas svojo posojilnico, katere zadruge so nedvomno dvignile gospodarski položaj »tarokrajskih Slovencev. četudi le mimogrede, da se dobro ljudstvo tega komaj zaveda.
In v AmerikifCleveland, O., kjer bi vn okoli dvajset tisoč Slovencev v me Hu in okolici, kjer izhaja polutednik kjer se ne manjka vsakojakih «loven skih potreb in nepotreb, pa brež vsake šlo ven* ke denarne centrale! To je ara motni pečat nezavednosti in zaniker-nosti iu nezaupanja za ves totnkajšni
alavenak» element.-------
In kaj m teboj, Chicago. 111.? Sede? treh ali štirih slovenskih č;usnikov, se dež vragve koliko Jeduot in Zvez in raznih (»olitičuih in verskih društev v mo stu in bližnji okolici? A4i ni moč Va.« vseh, s pomočjo Mogočnega Jolieta zmožna poklicati v življenje Slovensko hranilnico iu posojiluicof
Tarnamo, da ne štejemo nič. Ni čuda; Maj zavržemo naše najlK>ljše orožje, našo financ i jelno moč.
/""emu pošiljamo naše novce starokraj-sk tm kapitalistom, ki se zmenijo za na.« in naše težnje in žulje kot za lanski Hueg? čemu pomagamo z našimi pri hranki in s prispevki k ogromnim kapitalu naših Jed not iu Zvez drugim tu-zemnkim narodom do razvoja in roapred ka in neodvisnosti in vpliva, sami pa ostajamo v ozadju?
Moči, financijelnih in duševnih, je dovolj med nami, Slovenci v Ameriki da se more poklicati v življenje l»stni denarni »VOS, Slovenska hraniluica in posojilnica. To bil bi važen korak na prej, in, če se hoče Slovenski narod tu naši novi domovini povspeti 'kedaj na višjo stopinjo vgleda, vpliva, blagosta nja in prosvete, imeti mora denarno centralo, imeti mora javno financijel no moč.
Denarni zavod slovenski v Ameriki — medstrankarsk, medpolitičen, iu ko likor se vlog tiče tudi mednaroden — bi brezdvomno dvignil našo obrt in na še trgovstvo.
Denarni zavod (»omagal bi našim lju dem po mestih do lastnih domovanj.
Denarni zavod povspešil bi slovenske farmersko gibanje, slovensko koloniza cijo z nakupom zemljišč na debelo, in z naseljevanjem slovenskih strank pod kolikor mogoče vgodnimi pogoji v kme tijske skupine, naselbine ali vasi. S tem bi prišli naši ljudje najcenejše do do bre zemlje; dosegla bi se vzajemna jk> moč pri delu, pri nabavi potrebščin, pri raapečavanju pridelkov, pri sprembi na se) bi ne s jK>trebnimi stroji, in sploh bi naseljenci vlivali vdobnosti, na kateri posamezni samotnik niti misliti ne mo re.
Slovenskih strank s par sto dolarji prihrankov je na tisoče križem Zvez nih držav. Nekaterniki želijo vstano-viti lastno domovanje v mestu, kjer sc vposleni; drugi se želijo j>osvetiti kmetijstvu. *K odločitvi manjka, mogoče, le male svote. Slovenski denarni zavod bil bi tu na mestu, ker pomagal bi v prvi vrsti istim strankam naše narodnosti brez razločka na politično mišljenje, ki so pomoči vredne.
Tisoče je onih, ki pošiljajo denar v sta rokrajske denarne skrinje, ali ga nnla ga jo v tujenarodne banke v Ameriki Tud i ti naši domorodci j>otreltuje jo slovenskega denarnega zavoda v Ameriki ki bi jamčil popolno varnost za vloge in izplačeval primeroma ¡»ovoljne ob resti.
In kaj je s stotisoči dolarjev naših Jed not in Zvez, katere so nakopičili \ ogromnem pretežju isti naši bratje ii iste naše sestre, ki najhujše trpef Ist' slovenski trpini, ki bi se radi osvobodili »hlapčevstva, ki bi radi izstopili i: kruhoborskih vrst, ki bi radi dosegli dom in stalni kruh za sebe in drage svojce, a jim mnnjka mogoče le par sto mogoče nič druzega kot prilika naseliti se v dobrem kraju z brati in sestrami
ljubi
Minneapolis, Minn., 8. decembra 1911
Cenjeno uredništvo tednika "Pro-
letarec", Chicago. Ill
V roke"ilošla mi je knjižica 44Zadružna prodajalna ali konsum" iz peresa L. Zakrajška; in ker je založil isto slo venski odsek J. S. Z. v Ameriki, koje glasilo je Vaš list, zdi se mi najpripravne je prositi prostora v Vašem tedniku da, kot bivši konsumar in posojilničar izrečem moje skromno mnenje o kon-sumnih društvih in tudi o denarnih zavodih.
Snov, .dana čitalcu. je nekaj novega za slovenski ljud to in onostran morja; kajti četudi se je že manj ali več razpravljalo o zadružnih podjetjih tudi med nami, se koitsumov, Specijelno, ui nikdo dotaknil; v»aj tako obširno nc kot L. Zakrajšek, kojemu gre vse pri znanje za delo.
Razvoj konsumov je skrbno spisan in splošen. Glavno veljavo imajo pa pravila, po katerih se je ravnati, če se misli vstanoviti zadrugo te vrste.
Delo je popolno; smoter vse hvale vreden; namen zdi se nepopačen; četudi da se resnica govori, se vdobnosti malo preveč povdarjajo, medtem« ko se rizika skoro popolnoma .prezre. Pa to naravno, je odpustljivo; saj je konsum uekaj novega na obnebju slovenskem Ameriki — in za novosti je treba vedno več kot potrebne hvale. Well prihodnost bo pokazala kakšen sad bo rodil med ameriškim Slovenstvom ta trud.
Vsekakor je knjižico priporočati vsa kemu najtopleje, in to ne le v prečita nje, marveč, da se tudi po vsebini deluje; bila ni spiaana za kratek čas ali za 'ipas", ampak v svrho razmotrivanja n rešitve resnih življenskih uprašanj.
Med Slovenci v Ameriki sprožilo se je že mnogo koristnih idej; a žal, pre-('•itale so se mimogrede, mogoče trenot-no povolnjo vplivale na čitalca, ki mi sli in sodi, a zaspale so v Gospodu na veke. Upajmo,, da ne bo vedno tako; upajmo, da bo kal, položen |k> L. Za krajšeku, zrastel v mogočno drevo, in razvil zadružno idejo, ter poklical v življenje tudi konsumna društva |>o v tod, kjer se občuti lokalna potreba.
Razpravi pridjati ni mnogo, dokler potrebe tega ne zahtevajo, za slučaj la se vstanovi kak konsum.
Omenil bi, da so iste hibe, ki so zvr nile v grob marsikateri starokrajski konsum, ponajveč tudi vzrok polomov te vrste zadrug po Ameriki in drugje Kakor že omenjeno, ozirati se je na lo kalno potrebo, kakor tudi na lokalno konkurenco. V ozir se mora vzeti dejstvo, ila krajevni trgovci ne bodo dr žali rok križem, in da je samostojni trgovec vsekakor najskrbnejši in naj-varčnejši gospodar in vodja svojega podjetja.
Zatoraj, če se skliče zborovanje v svrho vstanovitve konsuma. naj se ne povdarjajo le vdobnosti, marveč razpravlja naj se tudi rizika, financijelna odgovornost članov. Najstrožja konzer-ativnost in odkritosrčnost vstanovite-Ijev izključila bo marsikako nezado-oljnost Članov. Boljše brez konsumn. kot za par let likvidacija ali bankrot; zatoraj trgovstva neveščim ljudem nikdar obetati nedosegljivih stvari. S čim se naj ameriški slovenski kon- svojega naroda, katerega vendar
delujmo vsi za eu eilj, za en amoter — za slovensko denarno centralo v Ameriki.
Po naravnem pravu smo vsi enaki — Boljša izobrazba, -par dolarjev razločka v premoženju, ali razno stran
karsko ali politično uaziranje vendar ne
*bo preprečilo vstanoviti z^vod, ki je nujno in absolutno potreben, ako sc hoče kedaj dvigniti gospodarski polo ¿»j, In s tem javni vgled, našega ljud »t v a v Amerrki.
Koliko — koliko preveč — Jednot in Zvez se je vstanovilo med nami!
Možje sloveuski! Ali se mar ne da misliti na vstanovitev Gospodarske Jsdnote ali Zveze, kjer naj bi se centraliziral ve« slovenski zadružni gospodarski razvoj v Ameriki? Ali se ne da doseči delniška družba te vrste?
člani Jednot in Zvez! Ali se bo res V aš denar nalagal na veke v tujena« rodue banke in vrednostne papirje, v podjetja ,ki so tujerodcem v prowpeh mesto, da bi se nalagal v zavod, ki bi skrbel za napredek naš, za prospeh slovenskega ljudstva v Ameriki? Ali s« ne da vstanoviti vsaj Gospodarski Od sek pri naših Jednotah in Zvezah?
Listi slovenski! Ako ni sebičen Vaš «program, roko na srce, in zavzeiuite se za slogo vsaj na gospodarskem polju, za vzemite se ;ea potrebno vaino in koristno stvar, brez koje Slovenski Narod v Novi Domovini ne bo nikdar napredoval, ne bo nikdar kaj štel v javnosti.
Ta važni predlog razpravljal se je v Glas Svobode <pred kratkim; odmeva bilo je ihalo.
Slovensko ljudstvo! Uredniki listov! člani Jednot! Ali bomo res tako malo mami, tako mrtvi, da si ne bomo pomagali iz tužnega gospodarskega sta nja, v k o jem nmo danes, v kojein bodo naši nasledniki še leta in let, ako se ne uvidi Čim preje nujna potreba centrali zacije, osredotočenja naše financijelne moči?
Zbudimo se rodni bratje, rodne sestre!t Pričnimo delo s podvojeno mo čjo, določimo čim preje vstanovni od bor ,katerega naloga in skrb naj bo, da • nam leto 1912 pokliče v življenje Slovensko Gospodarsko Zvezo, Slovensko Hranilno in Posojilno Zadrugo v Ameriki.
Viljem Brunschmid.
sum peča, pokazale bodo, potrebe; v po-	vsak odkritosrčen Slovenec in Sloven-
števati bo pa treba dejstvo, da bo kon-	ka.
um mala trgovina v velemestu vsaj za-} Nad sto tisoč je naših ljudi križen
čet-koma. Za naše razmere mogoče ne	Amerike služeč kruh, negotovi kruh
bo vpeljati takoj ieleznine; mogoče tudi	raznim potom, in sramota je' za ves nai
ne manufakturnega blaga. Sploh se naj	rod, če ni med nami toliko obratnega
konsum prilagodi potrebam polagoma	zaupanja, če ni toliko narodne zavesti
NAZNANILO vsem članom slov. pev. in izobraževalnega dr. Bled, Franklin — Cgh. — Pa.
Članom gori imenovanega društva na-«rnrnjam, da «e vrti redna mesečna seja v decembru, kakor po navadi — tret jo nedeljo ob L\ uri popoldne v veliki dvo rani "Slov. Izobr. Doma". Na tej seji W bo vom dromehTodbor za TeTo vsled česar se pri|>oroča vsem članom to je 1. in 2. odseka, da se udeleže v kar največem številu, ker so j»oleg tega tudi druge važne -tvari na dnevnem re du.
Dalje naznanjam vsem tistim članom ki niso bili na novemberski seji, da je društvo soglasno sklenilo, da si izbere en delavski list za svoje glasilo, v fcate rem naj od časa do fasa poroča v njem svoje finančno stanje, spremembe, naznanila in sploh vse svoje uradne stva ri. Pri predlaganju in glasovanju, je bil za to izvoljen soglasno list 44Proleta-ree", v katerem naj člani v bodoče iščejo vse društvena poročila in infor macije.
Prihodnje sporočilo objavljeno v 44Proletarcu " bo delovanje in finančno stanje društva od 9. oktobra do 31. decembra 1911.
Iz pregleda bo razvidno vse naše do sedanje delo. ,
Želeti je torej, da se dne 17. decembra vdeleže vsi člani že navedene seje.
Dne 26. decembra priredi 44Slov. nev. in izohr. društvo Bled" veliko veselico. Nje čisti dobiček je namenjen za po kritje raznih nastalih stroškov, kakor nabavo časopisov v Ameriki in iz starega kraja, poučnih knjig itd. Ker je vse to potrebno, če hočemo biti v resnici napredni, je želeti, da nikdo ne izostane.
Vspored veselice, ki bo priobčen v kratkem, bo vseboval tudi ijzro 441. A-pril".
Za prosveto petje in napredek,
Andr. Vidhch, tajnik.
NAZNANILO. Franklin, Borough, Pa., 5. doc.
Na seji konzistorija 4 4 Slov. Izobr. Doma" z dne 3. dec. t. 1., se je skleni lo, da se vrši skupna izvanredna seja zadnjo nedeljo t. m. dne 31. dec. ob 2 uri pop. v prostorih 4 4 Slov. Izobr. Do ma' \
Tem potom se uljudno vabi vse člane •padajoč® pod okrilje 44Slov .Izobr. Doma", da se iste blago vole polnoštevil no udeležiti. Vsak izmed članov, koji spada v eno ali drugo društvo, koja lastujejo dom, je dolžan prisostovati omenjeni seji; vsak, kateri izostane od dotične seje, bode kaznovan z globo 2.h\, koje se uplačajo v blagajno 4 4 Slov. Izobr. Doma".
Izvzeti so le bolniki, vposleni in oddaljeni člani, ter isti podporni člani pevskega in izobr. društva "Bled", ki ne spadajo v nobeno izmed gori omenjenih društev.
Omenjena seja bode jako važna in koristna za našo naselbino; predloženi bodejo, celoletni računi, opis delovanja in uspeha 4'Slov, Izobr. Doma" od č'a sa ustanovitve do istega dne, volitev konzistorija (oskrbovalnega odbora) za prihodnje leto 1912 in drugi razni predlogi in nasveti v korist "Slov. Izobr. Doma".	(2x)
Konzistori) "81ov. Izobr. Doma".
Sir an Ka
la dolgovi ne bodo spravili člane v nezadovoljnost, ki bi povzročila kršitev /adružniške ideje s tem. da bi člani jeli kupovati pri nasprotnih trgu v« iti, in kodili lastnem podjetju vrh tega še r jezikom." Treba bo toraj najstrožje pre-idnosti pri- nakupovanju blaga, da se saj v začetku nič druzega ne naroči ar člani konsnma absolutno potrebujejo in zahtevajo.
Opomnili bi bilo še, da sedanji sme-iški sistem nakupovanja blaga zahte va, «la se kupujejo gotove stvari od ve-
če ni tolike podjetnosti, če ni v te ogromni množici Slovenstva toliko mož da bi zamogli vstanoviti slovenski de nami zavod.
Listi, ki nosite na pročelju pečat na klonjenja sloveskem delavstvu, začnite akcijo za vre«ničenje Slovenske Hranilne in .Posojilne Družbe v Ameriki. Vsak odkritosrčen slovenski* rodoljub sledil Vain bo, pridružil se bo pod pra por te važne in nujne ideje.
Prezrimo vsaj na gospodarskem po lju naše sebične strankarske meje. ir
VSEM ČLANOM IN TAJNIKOM JUGOSL. SOCIALISTIČNIH KLUBOV NAZNANJE!
Vgled zaključka na seji gl. odbora dne; 20. oktobra, se imajo v bodoče vsi novi prijavljeni kbrbi predložiti seji odbora, kjer se klub sprejme in isto asni predsednik podpiše Charter. Ker se slučajno lahko pripeti, da «e je klub javil tako i po seji gl. odbora, i n je v tem slučaju tajniku ne mogoče poslati klubu tozadevnih stvari tičočih se orga nisacijs, naj taki klubi vedno malo jk>-trpe, dokler se vrši sejš gl. odbora. Vse tozadevne stvari, kakor čl. knjižice, čl. marke in Chartar se pošlje vedno l>o seji in se torej ne nadleguje tajnika Vse delo v uradu gre jk> vrsti. Vsi klu bi bodo dobili ob svojem času svoje stvari v redu.
Tajništvo J. S. Z.
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spiaal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
—	To bi bilo dobro! Ampak jaz vaj* nadlegujem? Kako pozno je že. Dajte, «i bom nama . . .
—	Taiko trudna kcnt si «T — jo je grajala mati in ae sukala okoli samuraaija. Saàa je_šla tudi v kuhinjo, sedla na klop in položi vita roke za gkivo je dejala :
—	Da . . ( Ječa «pa le oslabi človeka. To prokleto brezdelje! Nič ni nmSnejiega. Sedite te<len, me-aee . . . veš kako mnogo je treba delati . . . ljudje koprne po znanju .. , ti jim uajneoibhodnejše lahko daš . . . f*t — sediš v kletki kakor zverinai ... v teh rwzmerah ga h ne srce . . .
—	Kds) vas nagradi za vse to?
—	je vprašala mati.
Z globokim vzdihom je sama sebi odgovorila : ;
—	Nihče, razen boga! ,Ampak vi ne verujete vwnjt
—	Ne! — je kratko odgovorilo dekle in zmajalo z glavo.
—	Ali jaz vam tega ne verujem !
—	je izjavila mati vsa vznemirjena. Obrisala je brž od pfemoga umazane roke v predpasnik in nadaljevala zglobokim prepričanjem :
—	Saj ne razumete -svoje vere! Kako je tako živeti brez vere v boga ?
V	veži je nekdo glasno stopil in se okrenil: mati je zatrepetala, Saša pa je planila kvišku in brž zašepetala:
—	Ne odprite! Če so žandarmi . . j me ne poznate . . . zgrešila sem . . . stečajno sem zašla k vam. Omedlela sem, slekli »terme in našli letake . . . razumete?
—	Moja draga . . . čemu T jo je ganjeno vprašala mati.
—	Počakajte! — je dejala Saša in poslušala. — to je nemara Jegor . . .
V	resnici je bil: ves premočen in vpehan je virtopil v kuhinjo
—	Ahiai! Samovar — je vzkliknil —to je najboljše, kar imamo v življenju, teta ! Vi ste že tukaj, Sašenka T
Napolnjujoč tesno kuhinjo svojim hripavim glasoin je počasi slačil težko suknjo in neprenehoma govoril :
—	Glejte, nmmica. ta gonpodiv-na je oblastem zelo neprijetna! Ko jo je užalil jetniški paznik, je izjavila, da se s stradanjem usmrti, če se ji ne opraviči; osem dni ni pokusila nobene stvari in bi kmalu bila iztegnila svoje nožiee. Glejte, kakšen trebušček imam?
Klepetal je dalje in podpiral s kratkimi rokami svoj viseči trebuh ; vstopivši v izbo je zaprl d*i-ri za seboj in naprej govoril.
—	Ali res osem dni niste ničesar zavžili? — je vprašaja mati začudeno.
—	Morala sem, da se mi je o-pravičil! — je odgovorilo dekle in »majalo z rameni. Njen mir in sirova vztrajnost sta v materini dnfii odmevala kakor očitek . . .
—	Tako? ... si je nvfelila in ¡»nova vprašala :
—	A če bi umrli?
—	Kaj potem! — se je tiho o-glasilo dekle. — Saj se je opravičil. Človek ni dolžan |>ožirati žaljivke.
. je počasi odgo-Nas vedno žalijo
—	I)a—a vorila mati. vse življenje . . .
—	Kaztovoril sem se! — je izjavil Jegor in odprl duri. — Ali je wa«uovar pripravljen? Dovolite, dta ga prinesem . . .
Prijel je samovar in ga prinesel rekoč:
—	Moj rajni oče je lastnoročno popil na dan najmanj dvajset koKarcev č«aja in zato je preživel ua tem svetu mirno in bre^ bolezni svojih triinsedemdeset let. Tehtal je osem pudov #) in je bil cer-kofvnik v Voskresennkem . .
—	Kaj, vi ste očeta Ivana sin?
—	je vzkliknila mati.
—	V lastni osebi? Odkod veste to?
—	Tik! i jaz sem iz V os krese ns-kega!
—	Torej sva rojaka ! Čigavi ste?
—	Sosedova! Seregina sem.
—	Hči hromega Nila, kaj? Obraz mi je znan, ker me je ne enkrat za ušesa . . .
Stala sta si drug drugemu nar sproti in se smeje izpraševala. Sašenka ju je smehljaje gleciala in kuhala čaj. Ropotanje posode je priklicalo mater nazaj v isedan-jost.
—	Oh, oprostite mi, da sem se zaklepetala . . . Prijetno je človeku videti rojaka . . .
—	Jaz vas moram prositi oproš-čenja. da tu kar po svoji glavi delam! Ampak ura je že enajst in moja pot je še dolga . . .
—	Kam? V mesto? — je začudeno vprašala mati.
—	Da!
—	Res? Tema je in mokro . . . in utrujena, ste! Prenočite tu . . . Jegor Ivanovie bo v kuhinji, a med ve t u . . .
—	Ne, moram iti! — je dekle prosto »javile.
—	Da, soseda, gospodična mora ot!»tod. Poznajo jo tu .. In če se jutri pokaže na ee«ti, ne bo prav|
—	je dejal Jegor.
—	Ampak kaj naj začne? Ali naj gre sama? —
—	Vsekako, sama pojde i — je izjavil Jegor in se nasmehnil.
Dekle si je nalilo čaja, vzelo je ko« rženega kruha, ga osolilo in začelo jesti ; zamišljeno je zrla na mater.
—	Kako morete sama hoditi? Vi in Nataša . . . Jaiz bi ne šla . . . strah bi me bilo! — jc dejala Vlasovka.
—	Tudi njo je strah! — je pripomnil Jegor. — Ali se bojite. Saša?
-
kle.
Seveda! — je odgovorilo de-
Kako ste ... strogi! (Dalje prih.)
Astorji laitujejo v New Yor-ku zemljišča, ki so po davčni komisiji vredna 108,OiX).(HJO, v resnici pa sto in petdeset milionov dolarjev.
Naivni ljudje pa trdijo, da nimamo fevdno aemljiščnega go-spodstva v nafti "veliki" republiki. 7
Ne čudimo se! Ob času srednjeveškega gospodstva so živeli tla-čani, katerim je bič grajskega valpta razoral hrbet, ki so pa vseeno trdili, da je njih gospod ple^ mič neskončno moder, ljubeznjiv, pravičen in usmiljen.
— V Cincinnatu, O. so izjavile nekatere učiteljice, da odrašen človek živi lahko s sedmimi centi na dar». Ako bi mestni «vet vzel to trditev za resno, bi moral vsem onim učiteljicam znižati plače na sedem centov dnevno, da bi dokazale v praksi, da je njih trditev resnična.
Ne škodilo bi jim menda
me
•) Osem piulov je približno 130 kilogramov.
OGLAS.
SLOVENCI v Herminie, Pa., iščejo pevskega učitelja., kateri bi kot tak, če ima zmožnosti, poučeval tudi v angleščini, ker se tukajšni rojaki zanimajo zacšo-lo. Glede plače in pogojev sploh, bi se domenili pismenim potom. Kdor ima zmožnosti naj piše na
Ant. Sornig. Bx 202, Herminie. Pa>.
(3x) West Moreland Oo.
Hitri povratki.
Vaak trgovec -upa. da se mu glavnica, ki jo je naložil v svojo trgovino, kmalu povrne z dobrim dobičkom. V gotovem smislu je ali bi moral biti vsakdo trgovec, pričakujoč iz vsakega nakupa gotov dobiček. Če kupujete kako zdravilo, na primer boste izbrali tako. ki vedno popolnoma zadovoljuje v gotovi bolezni, kakor Tri nerjevo ameriško zdravilno gren kovino v slučajih neprebavnosti, razdražljivosti. zapreke in slabosti. Iz svoje ali iz drugih ljudi izkušnje vemo, kako hitro učinkuje to vinee v boleznih želodca, jeter, drobja in živčevja. Zanesljiv čisti-lec črev je in izvvrstna tonika. Več nego polno vrednost svojega denarja prejmete. Olajšava bole čine, revmatične in nevralgične, krče in ščipanje, žensko nepriliko, težavo po jedi. omotičnost. V lekarnah. J os. Triner.	-1339 So. Ashland a ve., Chicago, 111.
took Out! You'd better take care of ^burself
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza iu drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expeller
po predpisih, ki so natisnjeni na
omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AO. RICHTER A C0~ 21*7^1 S!.. Naw York, N. T. Dr. RiehtarJ.*« Congo Pilule oUJA»Jo. (25«. ali 50©.) mitrrma/JiiiuwiJiiiiimiimujuMtun .......... mmaš
NOV MODEL
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor želi ditati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini ■lov, socialistični dnevnik "ZARJA."
"Zarja" izhaja v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6/II in stane za Ameriko $6 za celo leto.
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, a
lwa veèjo Sslogo ur, verižic, prev» DOT u drugih drsfotin Isvrèuje t»<" vsakovrstna popravila v tej stroki r salo nitki tan
carl strover
Attorney at Law
Zistopi sa vseh «odiiéih
fit. sobe 1009
E.
133
WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989

4>.A
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNMAK i837 So. Centre «ve., Chicago, III.
'f'ff ?'T'f f f f f '
ROJAKI
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220V2 Grove St..
MILWAUKEE, WIS.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodQvice, mineralne vode in raznih neopojnth pijač. 1837 So. Pisk St. Tel. Canal 140Ó
v VVaukeganu!
........ če kočete piti dobre
pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnlch-u,
714 Marke! Street, Waukegan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Otilo
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clairave
toči vino, pivo in i*anje prve vrata. S mod ke prva kvalitete ao n« prodaj. Za mnorobrojan poaet aa priporoča rojakom v Clevelandu, pa potnikom	Laatnik.
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflnel&e
slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene
skupine.	«
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
HA VOGALU 14. PLACB.
TELEFON CANAL 887.
U8TAH0VUVM0 1
Zdravljenje v 5 dneh SŽZS
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živčno nezmožnost, vodenicp in bolezni tičočih] ■e moAkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili I zdravljeni po tucatib zdravnikov, brezuspešno, da poefedujem le jati edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.
Popravite Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili j boste najboljše nasvetn in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. če je upanja v vaii zadevi,] vam pojasnem, kako se treba zdraviti.
Osdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuapeino zdravljenje ni treba' plačati).
TAJNE moške bolezni
zftiha narora. f» le/m v
ledicsh in j-lrih zdravim hitro za stalno in tajno. živčene onemoglosti. slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vej*i metodi
ROYAL
STANDARD PISALNI STROJ.
Pisalni stroj "Royal" je bil vedno najbolje opremljen; slika kaže novi model, kateri postavlja stroj v ospredje pisalnih strojev. Uprašajte o Royal modelu št. 5 — oskrbnike, pisarje, stenografiste in operatorje pisalnih strojev.
Vsebuje vse praktične prednosti, katfcrč imajo drugi stroji, vštevši.
DVOBARVNI TRAK, BACK SPACER, TABULATOR,
in mnogo drugih, novih vrednostnih naprav, ki jih drugi stroji nimajo.
NEPOVIŠANE CENE.
$75
je cena modela št. 5—
to je toliko, kakor vedno cena
modela št. 1 s tabulatorjem.
Pošljite po 32 strani obsežno knjigo o infor-maeijah — najboljši katalog te vrste, ki je kdaj izšel. Pišite dopisnico.
"Vsak prodani Royal-pomaga prodati druzega"
t
ROYAL TYPEWRITER CO.
Royal Typewriter Bldg. New York. 58 E. Monroe Str., Chicago 111.
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priiče,j lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za stal-1
(Preiskovanje brezplačno) no-Zdravljenje za stalno, Je, kar žeU vs>kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram natančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olaj&ajte bolečine (Nasveti zastonj.)
DR.ZINS, 183 «ed ^doipim^i Clucsgo
Odprto: 8 sjutrsj do 8 svečer. Ob nodoljah od 8 sjutr. do 4 pop.
Zastrupyen|e

»■I
— — — — —--i
Človeka ki ima hranilno vlogo
nedosaže|o nikdar na|več|e neprilike.
Začnite dnes. ~ Začeti je lahko z jednim dolarjem. Plačamo 3% obresti vsakega pol leta.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave«, Chicago, III.
Vl«| čez pil miljoni dolarjev.
Odprlo i soboto od I do 8 oro zvečer.
Importing starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe iu žvečenje. lm-portirane eigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, m.
JESEN IN ZIMA
1911-1912
Popolna zaloga novih, uajmoderneilih krojev
Obleke za odru sle In mladenič«
Naie obleke too dobro krojene in Mite z vso vsebino, ki spada v
Dobre Obleke
od $25.00 po dol do $7
i'ov ržnike za odraale in madenil«
i mame v zalogi najnovejega "Preste'» kroja.
L^^Kg^ousI
SWCbrner 26 u&Central PatkAvt,
Rudolph Layer,
lastnik.
prva slovenska
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjar ae tofi dobra vina in inportirmno piiz«nake> Pivo. Prodaja vina na jalone in na drobilo
Ant Schnabl,
eor. Trumbull ave. ia 26. Str., Chieaio, III
Dr. W. C. Ohlendorf, M.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik.
Tzdravniška preiskava brezplačno—pia-iati je le zdravila, 1924 Blue Island Ave., Chicago. Pred u je od 1 do 3 po-
pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieag* živeči bolniki naj pižejo slovensko.^^
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kerljl&en
Sveže pivo v eodékih la buteljki ia druga rasno vratne pijače ter oaijeh» ■Modke. Potniki dobe é«iao iiM* aa aiako eeoo.
Postrežba točna in lab«»*.
Veem Slovaneem i« drugim SlovajMS
•s t&ftio priporoma
MARTIN POTOKAR,
1626 8o. Centr« Ave. Chicaf«
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St..
La Salle, 111
Toéi vw, foetilni podrejen péjalt im priporoča rojakom am. »I
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkuien zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ars.
Tel. Canal 476 Chieago. OL
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 460 6RAID AVE., IEN0SNA, «IS
Telefon 1199.


AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
Najpripravnejia in najeenejža pnro> brodna črta za Slovence in Hrvate..^
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brai poitni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje* jo iz New Yorka ob «redih ob 1 popoldan in is Trsta ob sobotih ob t popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični hrzojav, električno razsvetjaVo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji ia zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vosae listke obrnite se na nale zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO
Gen'l Ait's, 2 Washington St., Ne« York.
Zastopnik za Zap«<l: K. W. Kempf. 120 N. La Salle St., Chicago, m.