Carinthijofil
»Ubijmo zmaja!«:
V spomin na 13. obletnico koroškega plebisciia.
ICakor priča narodna pripovedka, se je v starem Času razprostiralo med Vrbskim jezerom in kra-jera, kjer zdaj stoji Celovec, močvirje in go-ščava. V goščavi sta gospodarila bivol in neresec. V močvirju pa, ki ga je pokrivala neprodirna megla, je domoval pošasten zmaj ali jlintvern« (iz uemŠkega: Lindwurm — zmaj). Kdor je zašel v ta meglo, ga ni bilo vec nazaj. Pogosto je izgi-nilo tudi kako govedo od čred, ki so se pasle ob robu goščave.
Vsak dan je bilo bolj jasno: zmaja je treba ubiti! Toda nihče si ni upal nad pošast. Tedaj so se poslužili zvijaČe. Zmaja so zvabili iz močvirja s pomočjo bika, ki so ga privezali kraj močvirja. Na bika so pritrdili velik oater železen kavelj. Zmaj se je rcs dal preslepiti, planil je na bika, a v istem trenotku se mu je zasadilo osfro zaknivljeno železo v mehek gobec. Tedaj so prikiteli možje, ki so Ča-kali na ta trenotek, in so zavpili: >Ubijmo ga, prcden se reši!< In so pobili zmaja.
Dežela je bila rešena nevarne poŠasti, goščaTO 8O izsekaLi in močv,irje izsušili.
Stari  zmaj je  mrtev,    v Celbvcu  na Novem trgu so iau postavilj kamenit spomenik.
A pri§el je na Koroško aov zmaj, in ta je Se nevarnejši in pogubonosnejši, nego je bil oni stari. Fa novodobni zmaj na Koroškem je brezobzirno ponemcevanje nasega koroškega sJovenskega fjud-stva. Ta zmaj je zlasti nevaren slovenski mladini. Kajti zma.j ve: Če je mladina moja, bo tudi bodoči rod mojl V šolah — potujčevalnicali — davi in duši novodobni koroški zmaj nad 15.000 slovenskih otrok.
15.000 ubogih koroškili alovenskih otrok v žrelu nenasitnega nemškega zmaja! O, kdor je res pravi Slovenec, mora pri tem občutiti v svojem srcu bridko bol!
Ko se je končala svetovna vojna leia 1913, smo Slovenci mislili, da je prtšel trenotek, ko bomo mogli tega koroskega zmaja ubiti. Slikar gosp. M. Caapari je naslikal zeleno posasi, zmaja, in pred njim moža, ki z ogromno gorjačo udari zmaja z vso silo po glavi! »Zdaj mora biti zmaja koncc!« Slovenci so rekli: >Ubijmo zmaju! Resimo se iz njegovega smrtonosnega objema! Dovolj nam je že škodoral! Dovolj bodi nasega Darodnega umi-ranja! Živeti hoČemo! Dovalj smo že dzgubili naše lepe zemlje! Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji! Na naši zemlji tuji rod — naj gost nam bo, a ne goepodU
Ob koncu svetovne vojne, leta 1918! Žal, bdli smo prepočasni! Čakali amo, da si je zinaj opomogel, da je priŠel zopet do sape — a potem nam je pokazal zobe in krempJje, in nismo mu mogli iztrgati kriviČDeg^a piena. Dne 10. oktobra 1920 je bilo slovenstvo na Koroškem z nemškim zmajem odločilni boj — in zmaj je zmagal!
45
Cela KoroŠka je bila nekoČ slovenska. Na Solnogiaškem še danes pravi ljudstvo Koroški: Slovenska dežela (das Windische Land). A mi ponemčene KoroŠke nismo terjali zase. Pač pa smo hoteli >Demška« mesta in trge (kakor jili Nemai imenujeja): Borovlje, Železno Kaplo, PHberk, Velikovec, Grebinj, Celovec, Beljak. Zakaj so ta mesta in ti trgi nemški? Zato, samo zato, ker nam v njih vse Slovence, zlasti vso slovensko deco v nemškib otroških vrtcih in v neraških solah panemčijo! Če bi sc to ne zgodilo, bi bili: Borovjje, Železna Kapla, Pliberk, Grebinj tako nlovenski, kot bo slo-venski Jesenice, Tržič in Kamnik na Gorenjskem. Velikovec l>i bil sloventiki kot Kranj in slovenski bi bil tudi Celovec. Po večini slovenski bi bil tudi Beljak, lezeč na meji med nemško in alovensko KorMko, a odprt na iri Četrtine proti slovenskerau ozemlju in samo na eno četrtino proti nemskemu.
Slovenska deca! Goji živi Čut prave slovenske in slovanske bratske vzajemnosti do bratov in sester severno od Karavank, in potem pazi na trenotek, kdaj bo treba zadati odločilni udarce koroškemu zmaju, ki ugo-nablja nas ubogi narod na Koroškem!