DOLENJSKI LIST - št. 44 (1231) - 31. oktobra 1973 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMEU, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik X. Novo mesto, 31. oktobra 1973 Št. 25 CA H > 2 VSEBINA OBČINA CRN0ME«LJ: 317. vas Sklep o uvedbi krajevnega samoprispe^ za popravilo vaških poti na območju krajevne skupnosti Petrova OBCINA METLIKA: 318. 319. 320. Odlok o delni nadomestitvi stanarine in druge družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Odlok o najvi^'ih stanarinah v občini Metlika Razpis javnega natečaja za oddajo komunalno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo družinske stanovanjske hiše-dvojčka OBCINA RIBNICA: 321. 322. 323. 324. 325. Odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Ribnica Odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje, upra^janje in obratovanje stanovanjske hiše v občini linica Odlok o določitvi stanovanjskega standarda Odlok o načinu upravljanja s sa^stvi ukinjenega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ki stanujejo na območju občine linica Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila osebnih dohodkov in potnih stroškov predsedniku občinske skupščine Ribnica, odbornikom 326. 327. 328. 329. ter drugim voljenim in imenovanim fiinkcionaijem Odlok o spremembi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Ribnica Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o temeljni organizaciji upravnih organov občinske skupščine Ribnica Odlok o popravku odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ribnica Sklep o pooblastitvi oddelka za gospodarstvo in finance kot upravnega organa za sprejemanje in odločanje o ponudbi za prodiyo nezazidainega stavbnega zendji-šča, katerega mora lastnik ponuditi v nakup občini Ribnica 330. Poročilo občinske volilne komisije v Ribnici OBČINA TREBNJE: 331. Odlok varstvu območju občine Trebnje OBČINA NOVO MESTO: 332. Javni natečaj podjela DOMINVEST, NOVO MESTO — za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Mimi peči in v Žužemberku ter za oddajo urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo trgovine v Novem mestu ,^od Trško goro“ o roremembi odloka o upra\ijanju, uporabi in lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na OBČINA ČRNOMEU 317. Svet krajevne skupnosti Petrova vas je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in na podlagi 27. člena statuta krajevne skupnosti Petrova vas ter po glasovanju občanov, opravljenem dne 7. 10. 1973, na svoji seji dne 7. 10. 1973 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za popravilo vaSdh poti na območju krajevne skupnosti Petrova vas I. Na območju krajevne skupnosti Petrova vas, ki obsega naselja: Lokve, Petrova vas, Ručetna vas, Mihe-Ija vas, Rožanc in Gornja Paka, se uvede krajevni samopri^evek (v nadaljevanju: samoprispevek) v delu za popravilo vaških poti na tem območju. II. bje petih let, in sicer od 1. novembra 1973 do 30. oktobra 1978. III. Zavezanci za samoprispevek so Občani, ki im^o stalno prebivališče v naseljih iz I. točke tega sklepa, od katerih — je dolžan vsak občan opraviti 50 ur dela na leto za vzdrževanje in popravilo poti, - ali plačati po 20 din nadomestila za uro obveznosti. Skupna vrednost samoprispevka znaša v denarju pribl. 150.000 din. IV. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje po 10. členu zakona o samoprispevku. V. Za izv^ange del je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki izdela vsakoletni program o izv^anju del in obvešča zavezance samoprispevka o tem, kd^ morajo svojo obveznost opraviti in vodi evidenco o oprav^e-nih delovnih urah posameznega zavezanca. VI. Samopri^evek se uvede za obdo- Svet krajevne skupnosti mora ob vsakoletnem zaključnem računu ločeno prikazati podatke o oprav^'e-nih delih, izvršenih na podlagi samoprispevka in zbranih sredstvih nadomestil za neopravljene ure. VII. Od zavezancev, ki svojih obveznosti ne opravijo v rokih, ki jih postavi svet krajevne skupnosti, se izteija nadomestilo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov, na predlog sveta krajevne skupnosti. Organ, pristojen za iztenavo davkov pri skupščini občine Črnomelj, nakaže iztegana sredstva na žiro račun krajevne skupnosti Petrova vas.' VIII. Tolmačenja za izv^anje tega sklepa djye svet krajevne skupnosti Petrova vas. IX. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. Številka: - Datum: 7.10. 1973 Predsednik sveta krajevne skupnosti Petrova vas: ALOJZ POVSE, l.r. OBČINA METLIKA 318. Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5-12/72) in na podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 19/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 20/68), je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. 9. 1973 sprejela ODLOK O DELNI NADOMESTITVI STANARINE IN DRUGE DRUŽBENE POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenska varčeva- nja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Metlika (v nadaljnjem besedilu: SKLAD). 2. člen Družbeno pomoč daje sklad v skladu z določili o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev sklada. 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: - investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini; - nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine; - občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje. 4. člen Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom. II. POMOC OBCANOM za DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva; od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede, ali uporabljajo stanovanje v družbeni l^tnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice in znaša največ do 50 % stanarine. 6. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičenci tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa: Število Površinski družinskih članov: normativi v ml: 1 • do 28 2 do 42 3 do 57 4 in več do 66 in na nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2. Za funkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 %. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 140 točk. Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomesti-'tev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrediiosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine. Število članov gospodinjstva Dohodek 1 2 3 4 5 6 7 8 gospodinjstva Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarmo letno v din (znosna obveznost). izražena v odstotkih 2.999 , 1,0 3.000 - 5.999 8,0 2.5 ■i 6.000 - 8.999 11,5 6,0 3,0 9.000 - 11.999 13,7 8,5 5,5 2,2 12.000 - 14.999 15,5 10,4 7,1 4.1 2.1 0,5 15.000 - 17.999 16,5 11,4 8,5 5.3 3.4 2.1 1,0 18.000 - 20.999 17,6 12,5 9.5 6,3 4.5 3.3 2.2 1,0 21.000 - 23.999 18,5 13,4 10,3 7.3 5.4 4.2 3.1 2.0 24.000 - 26.999 19,3 14,2 11,0 8.1 6.4 5.0 4,0 2.8 27.000 - 29.999 20,0 14,8 11,8 9.0 7.1 5,7 4,6 3.5 30.000 - 32.999 20,6 15,6 12,5 9.5 7.7 6,4 5,3 4.1 33.000 - 35.999 21,3 16,3 13,1 10,2 8.4 7.0 5,9 4.8 36.000 - 38.999 22,0 16,8 13,8 10,8 8.9 7.6 6,5 5,4 39 000 -41.999 22,5 17,4 14,4 11,3 9.4 8,1 7.0 5.9 42.000 - 44.999 23,0 1*7,9 14,9 11,8 9.8 8,6 7.5 6,4 45.000 - 47.999 23,6 18,4 15,3 12,3 10.3 9.0 8.0 6,8 48.000 - 50.999 24,0 18,0 15,7 12,7 10,8 9.5 8,4 7.3 51.000 -53.999 24,3 19,1 16,1 13,1 11,2 10,0 8,8 7.7 54.000 - 56.999 24,7 19,6 16,5 13,4 11,6 10,3 9,2 8.1 57.000 - 59.999 25,0 19,9 16,8 13,8 11.9 10,6 9,5 8,4 60.000 - 62.999 20,2 17,2 14,1 12,2 10,9 9.8 8,7 63.000 - 56.999 20,5 17,5 14,3 12,6 11,3 10.1 9,0 66.000 - 68.999 20,9 17,8 14.7 12,9 11,6 10,5 8,4 69.000 -71.999 21,2 18,1 15,0 13,1 11,9 10,7 9,6 72.000 - 74.999 21,4 18,4 15,3 13,4 12,2 11,0 9,9 75.000 - 77.999 21,7 18,7 15,5 13,7 12,4 11,3 10,2 78.000 - 80.999 22,0 19,9 15,8 13,9 12,7 11,6 10,5 81.000 - 83.999 22,3 19,2 16,2 14,2 13,0 11,9 10,7 9. člen Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s sto. 10. člen Ne glede na določilo 6., 7. in 8. člena tega odloka, delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: - če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podn^em; - če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene, - če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, - če je lastnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše. 11. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri skladu občine Metlika. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Zahtevku je treba priložiti: - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto; - potrdilo o številu članov gospodinjstva, -veljavno stanovanjsko pogodbo, - zapisnik o cenitvi stanovanja, Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5/72). 12. člen Sklad mora o zahtevi o delni nadomestivi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe in sicer organu, ki je odločbo izdal. Sklad pošlje pritožbo svetu za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve S Ob Metlika, ki odloča o pritožbi. . Dehia nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. 13. člen Upravičencem do delhe nadomestitve stanarine bo sklad neposredno izplačeval subvencionirani del stanarine v 3-mesečnih obrokih za nazaj. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine izplačuje, je 10,00 din mesečno. Listo upravičencev do subvencij sklad javno objavi. III. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOCJO SREDSTEV OBČINSKEGA SOLIDARNO- STNEGA SKLADA STANOVANJSKEGA 14. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi osebnimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj. Stanovanja, zgrajena s pomočjo sklada, ne smejo presegati poprečne gradbene cene in poprečne opre-meljnosti oziroma poprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa sklad s svojim splošnim aktom. 15. člen Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev sklada, izdaja dodelitvene odločbe upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne liste družinam z nižjimi osebnimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosilec za stanovanje nima stanovanja, - da osebni dohodki prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presegajo 900,00 din mesečno na člana gospodinjstva, - da prosilec doslej še ni imel rešenega stanovanjskega vprašanja. Prednostno pravico za pridobitev stanovanjske pravice imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine Metlika. 16. člen Ne glede.na določilo iz 2. alineje 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev sklada, oddajajo lahko tudi: - mladim družinam za dobo 5 let, - upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - delavcem, zaposlenim v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah, šolstvu in zdravstvu za nedoločen čas, če del sredstev prispeva delovna organizacija ali delovna skupnost. 17. člen Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 15. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje: - da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, - zagotovilo delovne organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. 18. člen Glede na število članov gospodinjstva pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po naslednjem kriteriju: - za mlado družino in upokojence garsonjera do 28 m2 ali enosobno stanovanje do 38 m2, STRAN 12 DOLENJSKI LIST-št. 44 (1231)-31. oktobra 1973 DOLENJSKI LIST - št. 44 (1231) - 31. oktobra 1973 S T R A N 13 - za ostale družine pa po naslednjem kriteriju: - za eno osebo 28 m2, - za dve osebi do 42 m2, - za tri osebe do 57 m2, - za štiri osebe do 66 m2 - in za vsakega nadaljnjega člana fe do 10 ml. IV.PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA 19. člen Z namenom, da se spodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni, banki, pre-, mijona privarčevalna sredstva. 20. člen ^ Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5/72). V. KAZENSKE DOLOCBE 21. člen Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke, ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznujeta po 24. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške. * VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOCBE 22. člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uveljavi po izvršeni revalorizaciji stanovanjskega fonda ter na novo odmerjeni stanarini na podlagi odloka skupščine ob čine Metlika. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36-5/73 Datum: 28. 9. 1973 Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, l.r. 319. Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 32/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS št. 50/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS št. 6/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ št. 28/73) in 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 19^65) je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 9. 1973 sprejela ODLOK o najviših stanarinah v občini Metlika 1. člen ' V izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini Metlika, od 1. julija dalje polne stanarine, določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1969 dalje. Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje se predpiše s posebnim odlokom. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. Številka: 36-3/73 Datum: 28. 9. 1973 Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN 2ELE, l.r. 320. Odsej za gospodarstvo Skupščine občine Metlika razpisuje na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št 42/66,in 20/^70) JAVNI NATEČAJ za oddajo komunalno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo družinske stanovanjske hiše — dvojčka a) na pare. št. 465 stavbišču v izmeri 622 m2 k.o. Metlika, b) na pare. št. 495 stavbišču v izmeri 462 m2 k.o. Metlika. Obe parceli se nahajata ob Tovarniški cesti v Metliki in je na njih predvidena gradnja družinske stanovanjske hiše-dvojčka. Pogoji natečaja: 1. odškodnina za stavbno zemljišče znaš^ 16,85 din za m2. 2. Izklicna cena za stroške komunalne ureditve lokacij pod a) in b) znaša 55,00 din za m2. 3. Odškodnino za zemljišče in stroške prispevka za ureditev zemljišča plača najugodnejši ponudnik takoj po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo. 4. Najugodnejši ponudnik mora stanovanjsko hifo dograditi vsaj do tretje gradbene faze v roku treh let po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. 5. Varščina znaša 4.(X)0 din in jo mora ponudnik nakazati na račun sklada za negospodarske in komunalne investicije SOb Metlika št. 52110-652-64061-033. Potrdilo o vplačilu varščine mora biti ponudbi priloženo. 6. Prometni davek, kakor tudi vse ostale stroške in takse plača najugodnejši ponudnik. 7. Predmet natečaja so stroški komunalnega urejanja zemljišča. 8. Rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 9. Odpiranje ponudb bo 18. dan po objavi ob 8. uri v prostorih SOb Metlika, soba št. 18/11, kjer lahko prisostvujejo tudi vlagatelji ponudb. 10. Ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „Javni natečaj**. Ponudbe pošljite na naslov: Skupščina občine Metlika. Sef odseka za gospodarstvo: NIKO ZUPANIČ, l.r. OBČINA RIBNICA soglasje k sporazumu občinski upravni organ, pristojen za cene. 3. člen Za naslednje storitve se smejo cene spremeniti v soglasju s svetom za gospodarstvo občinske skupščine: - za komunalne storitve, - prodaja abonentske hrane, - za stanarine in najemnine, - za priključevanje na električno, PTT, vodovodno, kanalizacijsko in toplovodno omrežje. Pri sprejemanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen za stanarine upošteva svet za gospodarstvo tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje stanarin v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Ur. 1. SRS, št. 50/72). 321. f Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Ur. Ust SRS, št. 32/72), I., II., III., IV. in V. točke odloka o natančnej-ših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Ur. 1. SRS, št. 6/73) in 138. člena statuta občine Ribnica, je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10.10.1973 sprejela ODLOK ^ o ukrepih družbene kontrole cen liz pristojnosti občine Ribnica 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 5. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 32/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, določenim s tem odlokom. 2. člen Maksimirajo se cene za naslednje proizvode v prometu na drobno: — za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso, meso piščancev broj-lerjev; — pasterizirano konzumno mleko; — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, pol belega iz moke tipa 600, pol črnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke). Cene za proizvode iz prejšnjega odstavka ni mogoče zviševati, dokler svet za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica na predlog zainteresiranih organizacij združenega dela ne določi nove najvišje ravni cen. Pri določanju cen upošteva svet za gospodarstvo ugotovitve, ki jih zavod za cene SRS sporoča občinskim skupščinam glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen, za cene svežega mesa pa še enotni razsek in ostala merila in kriteriji, ki jih sporoči Zavod za cene SRS. V primeru, da je za spremembo cen proizvodov iz prvega odstavka dosežen sporazum na ravni višjih družbeno političnih skupnosti, daje 4. člen Za pomembnejša živila, za katera ni določena najvišja raven cen v prodni, se predpiše najvišja dovoljena razlika v ceni (marfa), ki se sme zaračunavati v prometu na drobno in sicer: - za mlečne izdelke, - za mesne in suho mesnate izdelke, - za mesne, ribje in sadne konzerve, - za riž in testenine, - za mast in margarino, - za sadje, južno sadje, zelenjavo in poljske pridelke. Najvišjo dovoljeno maržo odredi svet za gospodarstvo na predlog upravnega organa skupščine, pristojnega za cene. Marža iz prejšnjega odstavka tega člena pomeni skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža se sme zaračunavati na nabavno ceno izdelkov. Za nabavno ceno izdelka je mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški transporta od nakladišča do razkladišča kupca, stroški z zavarovanjem blaga v transportu, transportni kalo, razlitje in okvara blaga ter posebni pakimi in transportni stroški (zimsko pakiranje, vrnitev embalaže in podobno). Ce trgovska delovna organizacija prod£ya proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov. Svet za gospodarstvo lahko odredi najvišjo dovoljeno maržo tudi za druge pomembne živilske proizvode, če smatra to za potrebno. Pri odrejanju marže upošteva svet za gospodarstvo tudi merila in kriterije, ki jih posreduje občinskim skupščinam zavod za cene SRS. Svet za gospodarstvo lahko po potrebi predpiše n^višjo dovoljeno maržo še za druge pomembnejše živilske proizvode. 5. člen Obvezno pošiljanje obvestil o cenah (cenikov) upravnemu organu za cene, da jih evidentira, se predpisuje za naslednje proizvode in storitve: - za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedeno v 2. členu tega odloka, - za gostinske storitve, - za obrtniške storitve, - za transportne storitve zasebnikov. Prodna izdelkov in opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka po novih cenah ni dovoljeno pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik predložen v evidentiranje. Upravni oigan za cene lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo predlagatelja cenika rok uveljavitve novih cen skrajša. Cenik mora biti predložen v evidentiranje v dveh izvodih in mora vsebovati sledeče podatke: 1. naziv proizvoda in storitve 2. mersko enoto 3. sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod ali storitev. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: ^ 1. Odlok o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za razna živila in kurjavo in o določitvi najvišjih marž za nekatere proizvode (Uradni vestnik Dolenjske št. 23/65); 2. Odlok o uvedbi kontrole cen za obrtne storitve na območju občine Ribnica (Uradni vestnik Dolenjske, št. 32/65); 3. Odlok o spremembi odloka o določitvi najvišjih prodanih cen na drobno za razna živila in kurjavo in določitvi najviših marž za nekatere proizvode (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/68,19/69,14/70); 4. Odlok o načinu oblikovanja in družbene kontrole cen obrtnih storitev in izdelkov (Skupščinski Dolenjski list št. 22/70); 5. Odlok o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 24/70); 6. Odlok o oblikovanju cen komunalnih storitev (Skupščinski Dolenjski list št. 19/72). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem hstu. Številka: 38-23-73-01 Datum: 12. 10.1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r. 322. Skupščina občine Ribnica je po 3. členu zakona o stanarinah (Ur. 1. SRS, št. 50/72) in po 138. členu statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/71) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 10. 1973 sprejela ODLOK o tem, kaj se šteje za investic^-sko vzidrževanje, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše v občini Ribnica 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše, ki ga obsega stanarina, se šteje srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij in elementov in opreme stanovanja in stanovanj- ske hiše in sicer: 1. zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih izdelkov, 2. zamenjava zimanjih in kleparskih izdelkov, 3. popravilo strehe, 4. prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije, 5. zamenjava instalacij, vodovoda, elektrike, plina itd., 6. večje popravilo naprav centralne in etažne kurjave, 7. zamenjava naprav in instalacij za centralno in etažno kuijavo, 8. večje popravilo in zamenjava delov za osebna in tovorna dvigala, 9. popravilo in obnova zimanjih delov obdelanih sten pročelja, 10. popravilo in zamenjava stopnic, 11. popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, 12. popravilo stropov in stropne konstrukcije, 13. vsa druga dela, ki niso navedena v tretjem in šestem členu tega odloka. 2. člen Poleg del iz prvega člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo. Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale poprečna doba trganja: Povprečna doba tranja v letih: 1. zidan štedilnik 30 2. kotliček za vodo (bakren) 15 3. kotliček za vodo (pocinkan) 4 4. pekači 6 5. železni premični štedilnik 10 6. električni štedilnik (nadrva)^ 15 7. plinski štedilnik 30 8. lončena peč, 2 X preložena 20 9. WC rezervoar (neplavač) 12 10. WC školjka in bide (iz fajanse) 10 11. umivalnik iz porcelana in keramike 30 12. pomivalno korito (emajlirano) 15 13. peč v kopalnici na trdo gorivo 10 14. plinski bojler 10 15. električni bojler 20 16. pleskanje notranjih lesenih delov 9 17. pleskanje zunanjih lesenih delov 4 18. plošče z električnimi vtikali 50 19. rolete, platnene z namotom 10 20. eslinger rolete 20 Organizacga za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s splošnim aktom natančnejšo dobo trajanja tudi za posamezne elemente in opremo stanovanj, ki niso našteti v gornji tabeli, v skladu z določbami prejšnjega odstavka in s splošnimi tehničnimi normativi. Tudi po dobi trajanja navedenih elementov nabavi podjetje nov ele- ment le v primeru, če obstoječega ni mogoče popravitL Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami sorazmeren del stroškov le, če posebna komisija ugotovi, da je postal element neuporaben brez krivde stranke, zaradi slabe kakovosti materiala ali slabe izdelave. 3. člen Stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so: A) PRVA SKUPINA: 1. čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in napuščev, 2. popravilo dimniških kap in zamenjava dimniških vratič, 3. delna zamenjava in popravila strešne kritine, 4. čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov, 5. čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov, 6. manjša popravila, izolacije ravnih streh, balkonov in teras, 7. popravilo strelovodov, delna obnova in meritve provodnosti, 8. popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih, 9. manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih, 10. manjša popravila podov, pragov in prelaganje parketa, 11. pleskanje kompletnih vodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stop-niščnega vretena ali hodnika, 12. popravila vhodnih “vrat in oken v stopnišču in vetrolovih. Skupina hiš zgradbe z amortizacijsko dobo 100 let Delitev na tekoče vzdrževanje Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami predpiše s splošnim aktom, kako se določi višina sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. 5. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so: 1. zavarovanje zgradbe, 2. finančno poslovanje, 3. bančni stroški, 4. pisarniški material, 5. del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami, 6. člen Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki gre v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo: 1. beljenje stanovanja (slikarska dela) 2. čiščenje lončenih peči, štedilnikov in dimnih cevi, 3. popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega 13. popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri kanalizaciji, 14. manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, 15. manjša popravila električnih instalacij, 16. zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah v skupnih prostorih, 17. popravilo plinskih, električnih in centralnih bojleijev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe, 18. pleskanje instalacij centralne kurjave in radiatorjev ter plina v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu, 19. odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalsk^a omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja imetnika stanovanjske pravice. B) DRUGA SKUPINA: 20. stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidrofor-jev, 21. stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfikacge, 22. stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjeni hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov. 4. člen Za tekoče vzdrževanje skupnih del in naprav v stanovanjski hiši se sme uporabljati od skupno zbranih stanarin v določeni skupini zgradb tale višina sredstev: Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih: 0-20 20-40 40-60 60-80 nad 80 9,3 14,8 16,0 18,6 23,7 zvonca, telefonov (domofonov), 4. nadomestitev električnih svetilk in žarnic, 5. čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih omar in keramičnih izdelkov, 6. popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, 7. nadomestitev vseh vrst tesnil pri pipah, vodovodu, baterijji v kopalnici ali kuhinji itd., . ' 8. nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih, sifonih, priključkih, pipah itd., ' 9. čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi, 10. barvanje vgrajenih elementov in opreme, 11. pregled in obvezno čiščenje električnih in plinskih bojlerjev vsaki dve leti, 12. nadomestitev stekel na oknih in vratih, 13. čiščenje in struženje parketa, 14. prezidava (preložitev) peči in popravilo lončenih peči, 15. redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v sta- STRAN 14 DOLENJSKI UST - št. 44 (1^31) - 31. oktobra 1973 STRAN 14 DOLENJSKI UST - št. 44 (1^31) - 31. oktobra 1973 novanju, 16. vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb uporabnika, 17. stroški nadomestitve poteznih vrvic in verižic, plavačev v rezervoarjih in sedežnih desk v straniščih, 18. popravila in nadomestitev pip in armatur, 19. nadomestitev termostatov v električnih bojleijih. 7. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo zlasti: 1. poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave, 2. stroški za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji), 3. stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi, s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom, 4. stroški za zamenjavo žarnic in varovalk, 5. stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih, 6. stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarno varnostnih naprav, 7. stroški nadomestitve in vzdrževanja opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, 8. nadomestitev oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev, nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov ter namestitev poštnih nabiralnikov, 9. vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih ključavnic, 10. stroški za vzdrževanje in pregled skupinskih anten in TV naprav, 11. čiščenje in odmašitev kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo, 12. vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti, 13. vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše, 14. stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih prostorov in napravah zgradbe, če krivca ni bilo mogoče ugotoviti. Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne potrošnje (vode, kanališča, elektrike, PTT, plin, smeti, fekalije, dimnikarske storitve, centralno ogrevanje stanovanj), vključno z amortizacijo kotlovnic, ki so jih dolžni plačati dobaviteljem ,na kr^evno običajen način. 8. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih' za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Skupščinski Dolenjski list št. 3/70). 9. člen Ta odlok se objavi v Skupščin- skem Dolenjskem listu in začne vejati osmi dan po objavL Številka: 36-14-73-01 Datum: 12. 10.1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, Ijr. 323. Po 4. odstavku 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. S/72) in 138. člena statuta občine Ribnica, je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. 10. 1973 sprejela ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali za nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovaiga ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi: — površina in funkcionalnost stanovanja, — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — neurejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Element standarda stanovanja iz 2. člena tega odloka so določeni v „OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA**, ki so sestavni del tega odloka s tem, da minimalne površine stanovanjske enote lahko odstopajo za 5 %. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenega s tem odlokom. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v št; lovanj-skih objektih, kjer so do dneva uveljavitve tega odloka že bile sklenjene gradbene pogodbe, se določila tega odloka ne uporabljajo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. Številka: Datum: 12.10.1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r. OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. Iz družbeno-ekonomskih vidikov je treba pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov standardnizaciji, tipizac^i in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo predvideno urbanistično gostoto naseljenosti, ustrezno ureditev komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. STANDARDNO STANOVANJE Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego. VELIKOST IN OZNAČEVANJE STANOVANJ Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje stanovanj so: 1. število ležišč, 2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba), 3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za ^lanico. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor. Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji: — bivalna kuhinja nima ležišča, — dnevni prostor ima eno ležišče do največ šest oseb, od sedem oseb pa nima ležišča, — spalnica do 10 m2 ima eno ležišče, — spalnica nad 10 m2 velikosti ima dve ležišči. Ležišče za dojenčka se ne šteje v števUo ležišč, V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. KRITERIJI FUNKCIONALNOSTI STANOVANJA Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni: — notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, — zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih povrSn za gibanje, — ustreznost javnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj. % OPREDELITEV KRITERIJEV STANDARDNEGA STANOVANJA PROSTORI STANOVANJA: Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam oziroma funkcijam stanovanja, obsegajo: - prostore dnevn^a bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor), — balkon ali loža, — spalnice, - pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor, balkon ali loža. KOPALNICA DM WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanjih do 3 članov Oežišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna, V vsaki kopalnici je treba obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj, V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik, PREDSOBA IN DRUGE KOMUNIKACIJE V vstopni predsobi mora biti vsaj en meter proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje, se lahko uporabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd. K etažnim stanovanjem z večstanovanjskimi objekti pripada kot pomožni prostor izven stanovanja kletna shramba. Velikost tega prostora je odvisna od velikosti stanovanja, to je 2 do 6 m2, V primeru tokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 % večja. SKUPNI PROSTORI V VEC STANOVANJSKIH OBJEKTIH Med skupne prostore v večstanovanjskih objektih spadajo: - veža z vetrolomom, - stopnišče, - dvigali, - hodnik in galerija, - kolesarnica in shramba otroških vozičkov, - prostor za smetnjake, - skupne sušilnice za perilo, - zaklonišče, - prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki, K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: - VEŽA: - vetrolov naj bo 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki; - KOLESARNICA IN SHRAMBA OTROŠKIH VOZIČKOV: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in 1 otroški vozičejc na 10 stanovanj. Prostor za kolesa naj bo opremljen z obešali za kolesa. Na število koles je računati 1 /4 mopedov; - SKUPNE SUŠILNICE PE-riLA: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan, opremljen s tv kočo vodo in opremljen z napra-v;imi za racionalni način izrabe prostora; - HIŠNISKA STANOVANJA; v večstanovanjskih hišah, ki so opremljena z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno s posebnim prostorom za slirambo orodja v kleti; - PROSTORI ZA HISNE SAMOUPRAVNE ORGANE: na vsakih 200 do 300 stanovanj je potrebno predvideti prostor za delo hišnega sveta velikosti 20 - 30 m2. Prostori naj omogočajo večnamensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom. - UREDITEV NAJOŽJE OKOLICE STANOVANJSKE STAVBE. K ureditvi najožje okolice stavbe spada: - zaščitni tlak ob fasadah stanovanjskega objekta, širine 40 do 80 cm. - tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pripadajočo razsvetljavo, - čistilno mesto za iztepanje preprog. OPREMLJENOST STANOVANJA Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Ce je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo to stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave. Inštalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste inštalacij. VODOVOD: vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov. ELEKTRIKA: priključek stanovanja je praviloma enofazen, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi- šibki tok za zvočno napeljavo, od hišnega vhoda in stanovanjskih vhodnih vrat pri visokih objektih (stopnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot šestimi stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene. TELEFON: v krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost stanovanjskega priključka. OBDELAVA TLAKOV: tlaki v sobah naj bodo „topli“ ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. V predsobah, kuhinji in shrambi je tlak lahko „pol topel", čemer ustrezajo proizvodi iz plastičnih mas in p(^. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi OBDELAVA STEN IN STROPOV: standardno stanovanje naj ima stene in strop takšne obdelave, da zahtevajo pri izdelavi čim manj mokrih postopkov, naj ustrezajo zakonom prostorne klime v stanovanju in naj nudijo po potrebi tudi ustrezno akustično izolativnost (predvsem stropov in sten, ki mejijo s sosednjimi stanovanji). Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.), naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami ali drugimi ustreznimi materiali. OKNA IN VRATA: okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da so pri večjih gradbenih nalogah omogočene serijske pocenitve. Okna morajo biti obvezno taka, da je nanje možno montirati sredstva za zaščito proti soncu. OPREMA KUHINJE: pri standardnem stanovanju se kuhinje ne opremljajo. Obvezno pa je treba zagotoviti prostor in priključke za: - štedilnik, - delovni pult, - pomivalni pult, - visečo omarico, - shrambno omaro, - hladilnik, KOPALNICA: oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, bojler - električni, kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni. V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj. HIGIENSKO -TEHNIČNI POGOJI Med higiensko- tehnične pogoje spadajo: - naravna in umetna osvetlitev, osončenje, prezračevanje, ogrevanje, zaščita proti vlagi, toplotna zaščita, zvočna zaščita, varnost stavb, višina prostorov. Higiensko-tehnični pogoji morajo biti vsklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili. DOKAZ UPORABNE VREDNOSTI Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, v kolikor bo zgrajeno stano- vanje uresničilo ta cilj oziroma koliko se mu bo približalo. Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji: - funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustrezn^a opremljanja, - organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in-slično, - možnost fleksibilne uporabe stanovanja, - osončenje, osvetlitev in prezračevanje, - lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju. Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve, je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih virov, skupnih prostorov v etaži in objektu. Ekonomska presoja naj obsega: - racionalno izrabo površin stanovanja etaže in objekta, - odnos med globino in širino objekta, - obseg in razčlenjenost fasade, - konstrukcijo in tehnologijo gradnje, - opremljenost stanovanja m objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in - presojo stroškov eksploatacije. Vrsta ekonomskih parametrov — to je koeficientov razmeija med različnimi stanovanjskimi površinami, nudi strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi, le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov. DOKAZ OPTIMALIZACIJE STROŠKOV VZDRŽEVANJA IN POPRAVIL Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150 letno dobo trajanja, kar je treba upoštfevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb -z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in poprali. Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti: - čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave, - koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristop-nost za popravila, - omogočanje kasnejših jačitev instalacijskih vodovodov z napredovanjem stanovanjske tehnike. 324. Na podlagi 26. in 30 člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72 in 54/72) ter 138. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) je skupščina občiae Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 10. 1973 sprejela ODLOK o načinu upra\1janja s sredstvi ukinjenega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ki stanujejo na območju občine Ribnica 1. člen Neporabljena sredstva ukinjenega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ki stanujejo na območju občine Ribnica, ter anuitete iz posojU, odobrenih iz teh sredstev, ki so prenesena na solidarnostni stanovanjski sklad občine Ribnica, se v skladu posebej evidentirajo in se še nadalje uporabljajo za gradnjo stanovanj udeležencev NOV. 2. člen S sredstvi iz prvega člena tega odloka upravlja komisija za stanovanjska vprašanja borcev NOV pri solidarnostnem stanovanjskem slda-du občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje občinski odbor ZB Ribnica. Ta sredstva se uporabljajo ta. reševanje stanovanjskih vprašanj naslednjih upravičencev: a) za udeležence NOV, katerim se čas udeležbe v NOV po predpisih šteje dvojno (v nadaljnjem besedilu: udeležencev NOV); b) vdov padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV; c) za pridobitno delo nesposobnih otrok padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV. 3. člen Sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV se lahko porabijo le za nakup stanovanj ali pa za neposredno dodelitev posojil za adaptacijo oziroma dograditev stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ribnica za upravičence NOV po tem odloku. Razporeditev sredstev za posamezne namene po prvem odstavku tega člena določi solidarnostni stanovanjski sklad občine Ribnica na predlog komisije z vsakoletnim finančnim načrtom. Odplačilna doba posojila ne more biti daljša od 20 let, obrestna mera pa ne manjša od 2%. 4. člen Prednost pri dodelitvi stanovanja ozirdma pri najetju posojila imajo udeleženci NOV, ki a) imajo daljšo udeležbo v revolucionarnem delu v NOV; b) nimajo stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje. Pri določanju prednosti za dodelitev stanovanj oziroma posojil se upošteva tudi zdravstveno stanje upravičenca in njegovih ožjih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. 5. člen Komisija mora pri reševanju stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV sodelovati z organizacijami ZZB NOV in jih sproti obveščati o svojih sklepih. 6. člen Razpolagalno pravico nad stanovanji v družbeni lasti, ki so bila ozi- roma bodo pridobljena z nakupom iz sredstev ukinjenega sklada, ima občinski odbor ZZB NOV Ribnica, 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. StevUka 402-10-73-01 Datum: 12. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r. 325. Na podlagi 139. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) in v skladu z 3. in 4. členom družbenega dogovora o osnovah za nadomestilo odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem (prečiščeno besedilo), je občinska skupščina Ribnica na s^i občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 10. 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila osebnih dohodkov in potnih stroškov predsedniku občinske skupščine Ribnica, odbornikom ter drugim voljenim in imenovanim funkcionaijem 1. člen Na koncu 2. odst. 1. člena odloka o višini nadomestila osebnih dohodkov in potnih stroškov predsedniku občinske skupščine Ribnica, odbornikom ter drugim voljenim in imenovanim funkcionarjem (Skupščinski Dolenjski list št. 7/72) se doda besedilo „predstojnikom upravnih organov uprave skupščine občine Ribnica ter sodniku za prekrške". 2. člen V 1, odst. 2. člena v prvem členu naveden^a odloka se številki 4.000 do 4.500 din nadomestita s številkami 4.200 do 4.700 din. Za prvim odstavkom 2. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Mesečno nadomestilo osebnega dohodka, ki bo določen v skladu s prvim odstavkom tega člena in v skladu s 3. členom družbenega dogovora o osnovah za nadomestilo odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem (prečiščeno besedilo), se poveča g^ede na delovne izkušnje od 10 - 14 let delov, izkušenj 2 % od 15 - 20 let delov, izkušenj 4 % od 20 - 25 let delov, izkušenj 6 % od 25 - 30 let delov, izkušenj 8 % nad 30 let 10 % Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. StevUka: 113-9-73-01 Datum: 12. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r. 326. Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 105. člena zakona o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v SRS (Uradni list SRS št. 9/61), 99. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi v SRS (Uradni list SRS, št. 14/65) ter 140. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12.10. 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Ribnica 1. člen Deseti člen odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju skupščine občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 12/72 in 4/73) se spremeni tako, da se glasi: „V kolikor bi vojna pošta Ribnica smeti in odpadne snovi odvažala na javno odlagališče z lastnim prevozom, je dolžna Komunalnemu pod-' jetju plačati 50 % od cene za storitve, ki jo le-ta zaračunava v gospodinjstvu po osebi, kot stroške vzdrževanja smetišča in zimskega pluženja proti odlagališču”. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o spremembi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Ribnica. Številka: 420-17-73-01 Datum: 12. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l,r. 327. Na podlagi 139. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 10. 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o temeljni organizaciji upravnih organov občinske skupščine Ribnica. 1. člen 1. člen odloka o temeljni organizaciji upravnih organov občinske skupščine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 1/69) se spremeni in dopolni tako, da se v 3. točki alineje b. nadomesti beseda „Odsek" z besedo „Oddelek** in za 4. točko alineje b. doda 5. točka, ki se glasi „5. Oddelek za notranje zadeve**. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dopolnitvi odloka o temeljni organizaciji upravnih organov občinske skupščine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 16/73). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 0249-73-01 Datum: 15. 10, 1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r. 328. Na podlagi 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. 1. SRS št. 10/63 in 16/67) in 139. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti kot enotnega zbora dne 12.10, 1973 sprejela ODLOK o popravku odloka o spremembah in dopcdnitvah statuta občine RIBNICA 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/73) se besedilo (dikcija) „odsek za notranje zadeve** in „odsek za narodno obrambo** nadomesti z besedilom: „Oddelek za notranje zadeve** in „Oddelek za narodno obrambo**. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. StevUka: 011-5-73-01 Datum. 15. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r. 329. Na podlagi 12. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 10. 1973 sprejela / SKLEP o pooblastitvi oddelka za go-sp(^arstvo in finance kot upravnega organa za sprejemanje in o^očanje o ponudbah za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega mora lastnik ponuditi v nakup občini Ribnica I. Pooblasti se oddelek za gospodarstvo in finance, da sprejema ponudbe za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, kater^a mora lastnik po 12. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72 ponuditi v nakup občini in da odloči o nakupu tega zemljišča. II. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. Stevflka: 464-3-73-01 Datum: 12. 10. 1973 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r. 330. POROČILO občinske voUlne komisije v Ribnici o izidu glasovanja na referendumu v Krajevni 'skupnosti Dolenji Lazi z dne 30. 9. 1973. Krajevna skupnost Dolenji Lazi je s sklepom št. 014-1-73-01 z dne 1, septembra 1973 (Ur. 1. SRS, št. 31/73) razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa modernizacije ceste Breg-Dolenji Lazi. Referendum je bil razpisan za del naselij Dolenji Lazi, Breg in Zapuže. Referendum je bil izveden dne 30. septembra 1973, Izid glasovanja je takle: vpisanih volilnih upravičencev v volilnem imeniku: 176 upravičencev — odsotnih s potrdili: 7 dejanskih upravičencev: 169 glasovalo upravičencev: 163 odstotek glasovanja: 96,45 glasovalo ZA: 156 glasovalo PROTI: ^ 6 neveljavnih glasovnic: odstotek upravičencev, ki so glasovali ZA: 92,30 Glede na izid glasovanja lahko krajevna skupnost Dolenji Lazi predpiše krajevni samoprispevek posameznim gospodinjstvom v višini, kot je navedena / glasovnici. Št.: 014-1-73-01 Datum: 30. 9. 1973 Predsednik občinske volilne komisije: sodnik IVAN ŽUŽEK, l.r. OBČINA TREBNJE OBČINA NOVO MESTO 331. Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS. št. 51/71) in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. 9. 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o upravljanju, uporabi in varstvu lokalnOi in nekategoriziranih javnih cest na območju občine TREBNJE 1. člen Spremeni še prvi odstavek 7. člena odloka o upravdjanju, uporabi in varstvu lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/72) io sicer tako, da se glasi: „Ob lokalnih cestah je varovalni pas širok 30 m za indu strijske, rudarske in druge go spodarske objekte in naprave 10 m za stanovanjske, poslovne pomožne in podobne objekte ter 3 m za ograje, razen tistih ki so postavljene na vrhu opor nega ali podpornega zidu. Za nekategorizirane javne ceste v' občini je varovalni pas širok 3 m. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 34-017/72-1 Datum: 27. 9.1973 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, l.r. 332. Na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. 1. SRS št. 42/66 in št. 20/71) ter 14. in 15. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 10/68) RAZPISUJE Podjede Dominvest Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč pri svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Sob Novo mesto z dne 5. 10. 1973 JAVNI NATECAJ I. Za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo individualnih stanpvanjs^ hik: a) v Mimi peči ob cesti proti Ivanji vasi: — pare. št. 610/10 njiva v izmeri 494 m2, ki je označena z lokacgo št. 31; — pare. št. 610/9 njiva v izmeri 555 m2, ki je označena z lokacijo št. 32; — pare. Št. 610/11 njiva v izmeri 629 m2, ki je označena z. lokacijo št. 36; — pare. št. 610/12 njiva v izmeri 568 m2, ki je označena z lokacgo št. 37; — pare. št. 410/13 njiva v izmeri 563 m2, ki je označena z lokacijo št. 38; b) v Mimi peči pri železniški postaji: — pare. št. 957/8 gozd v izmeri 803 m2, kije označena z lokacijo št. 43; — pare. št. 533/80 gozd v izmeri 600 m2, Hi je označena z lokacijo št. 22; c) v Žužemberku na predelu bivšega sejmišča: — pare. št. 314/9 travnik v izmeri 389 m2 in pare št. 313/9 travnik v izmeri 242 m2, ki je označena z lokacijo št. 6; n. Za oddajo urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo trgovine dnevne preskrbe v Novem mestu, Pod Trško goro. Pogoji natečaja: 1. Odškodnina znaša za stavbno zemljišče pod točko I. a po 20.— din za 1 m2, pod točko I.b in c. ter točko II. po 15,75 din za 1 m2; 2. stroški priprave stavbnega zemljišča za posamezno lokacijo pod točko I. a in b. znašajo 5.071,00 din, stroški priprave za lokacijo pod točko I. c. znašajo 8.774,00 din in stroški celotne komunalne ureditve za lokacijo pod točko II. znašajo 300.000,0b din; 3. odškodnino za zemljišče ^in stroške komunalne ureditve morajo plačati najugodnejši ponudniki takoj ob podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča; 4. gradnja objektov na pred-videnSi lokacijah je možna takoj; - 5. najugodnejši ponudniki morajo stanovanjske hiše zgraditi vsaj do tretje gradbene faze v roku petih let po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča; 6. varščžfia, ki jo mora položiti ponudnik h krati s ponudbo, znaša: a) za lokacije pod točko I. a, b in c 2.000,00 din. b) za lokacije trgovine za dnevno preskrbo pa 10.000,00 din. 7. Varščino mora ponudnik nakazati na račun 2100-781-71005 (sredstva za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč pri Podjedu Dominvest Novo mesto). Izka-zilo o vplačilu varščine mora biti ponudbi priloženo; 8. v odškodnino za zemljišče ni vračunan prometni davek, katerega mora plačati najugod-ngši ponudnik; 9. predmet natečaja so stroški komunalnega urlanja in stroški priprave stavbnega zemljišča, ne pa odškodnina za stavbno zemljišče; 10: rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Dolenjskem listu, oziroma v skupščinski prilogi; 11. odpiranje ponudb bo 19. dan ob 7. uri po objavi v prostorih podjela Dominvest Novo mesto, kjer lahko prisostvujejo tudi vlagatelji ponudb; 12. ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „Javni natečaj**. Ponudbe pošljite na naslov: Podjetje Etominvest Novo mesto; 13. vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja so interesentom na razpolago pri Podjedu Dominvest Novo mesto. Podje^ Dominvest Novo mesto M S r Eo H I k* §• 3 NO IGNORANTIA LEGIS NEMINEM EXCUSAT so rekli že stari Rimljani, pri nas pa velja: NEPOZNAVANJE ZAKONA NIKOGAR NEOPRAVIČUJE!