UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica §1. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke bo od 101 do 11 dopoldne in od 5. do 6. noroldne vsak dan raten nedelj In
praznikov. Rokopisi »e nc vračajo. Nefrankirana pisma se ne :	sprejemajo '	:	:	:
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s poSiljanjein na dom za Avstr o-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10”80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; /a Nemčijo celoletno K 2G‘40;
; :	cslato	inozemstvo	in Ameriko celoletno K	—.
Posamezne številke po 8 vin.
rARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznlko^ .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	*.	\
OPRAVNISTVO «e nahaja v Selenburpovi n lici Stev. 6, IL, iaf uraduje m stranke od S. do J2. dopoldne in od 3. tlo l. 2vočer| Imerati: enostopnn pelitvrstica 30 vin., popojen prostor poalanal
:::	in reklan e 40 vin. — Inscul« sprejema upiavniStvo. )
y
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■.......— Reklamacije Hsta so požlnine proatc.	— »■ — —■
Slev. 771.
V Ljubljani, v sredo dne 31. decembra 1913,
Leto III.
§ 14. brez potrebe.
Ali ve pač grof Stiirgkh satn, kaj,da pravzaprav hoče ? Kamorkoli se človek ozira po naših političnih poljanah, nikjer ne najde tiste nujne sile, ki bi zapirala vse izhode tako, da bi bila poraba § 14. neizogibna. To so dejali grofu Stiirgkhu celo gospodje v gosposki zbornici. In kdor le količkaj pozna sestavo tega vrhovnega parlamenta, pač ve, da ni v njem doma ustavni radikalizem. Če ne bi imel absolutizem nobenega drtizega nasprotnika kakor gosposko zbornico, se mu ne bi bilo treba preveč bati. Med člani te visoke družbe Je dosti takih, ki so bili ekscelence še pred grofom Stiirgkhom in so sami podpisavali naredbe po § 14. Kljub temu so zelo zmerni, previdni gospodje kakor Grab-niayr in Plener svarili pred absolutističnim eksperimentom in izjavljali, da ne spoznavajo nobene potrebe zanj.
Grof Stiirgkh je odgovarjal gosposki zbornici. Način njegovih govorov je znan. Besedni zaklad, iz katerega zajema, je bogat: izraze in figure siplje poslušalcem v ušesa, da se človek čudi temu jezikovnemu pogumu, ki se ne ustraši niti slovničnih zahtev. Ali preden se predrami iz začudenja, je reka besed že odšumela in poslušalec dolži samega sebe, da ni vjel zmisla. Ki se mora skrivati v teh neskončnih nališpa-nih periodah. Toda poslušalec se dolži po krivem: kajti navadno je že tako, da v Stiirgkho-vih govorih res ni nič ali pa vsaj ne veliko zmisla.
Ali če se s primerno potrpežljivostjo razbere njegov zadnji govor v gosposki zbornici, tedaj spozna, da je v vsej negotovosti eno gotovo: Grof Stiirgkh komaj čaka na to, da prekrši ustavo. Rad ne stori tega na noben način bognedaj! Grof Stiirgkh je star liberalec, vsaj nekdaj je bil liberalec, četudi ga je »Neue Fr. Presse« zatajila, ko je bil imenovan za ministrskega predsednika; in to nekdanje liberal-stvo se mora vendar smatrati za ščit, ki odbija protiustavne namene. Kaj ni storil grof Stiirgkh vsega, da bi ohranil parlamentu zdravje in življenje? On namreč vprašuje, če ni storil vsega, in kdor ga vidi in sliši, bi mislil, da se res zaveda velikanskega dela, ki ga je storil v svoji iluziji.
Kliuh obrazu nedolžnosti, ki *a kaže Krof stiirgkh, se nam pa vendar zdi. da res ni storil vsega, pač pa da ni storil ničesar, ampak da je z vsakim korakom, z vsako kretnjo pomagal izpodkopavati temelje parlamenta. Pred očmi prebivalstva je prišel državni zbor ob veljavo. Vse nade, ki jih je polagalo vanj, so ostale neizpolnjene, dannadan se v njem odigravajo burke
—	kdo bi se čudil, da to ne povečava simpatij jn zaupanja?
Ali ministrski predsednik, če mu je kaj do ustavnosti in parlamentarizma, se ne sme veseliti takega pojava. Če izgubi državni zbor kredit pri ljudstvu, more biti to le absolutistu všeč, ki špekulira, da se bodo narodi tem manj jokali za parlamentom, čim bolj jih je razočaral. Zato je gotovo, da bo konstitucionalen vodja političnega dela pazil na državni zbor kakor na punčiko v svojem očesu in pravočasno gledal, da odvrne vsako nevarnost od njega.
Take brige pa ni imel grof Stiirgkh nikdar |n njegova duša se je na tihem le veselila, ko Je opazoval, kako pojema med ljudstvom zanimanje za parlament. Kajti § 14. ga je vedno tiščal v žepu In državni zbor mu je bil vedno na poti. Sedaj je parlament resnično v zagati. Po zadnjih dogodkih je skoraj gotovo, da ne bo do novega leta ne proračunski provizorij ne fi-
nančni načrt pod streho in dne 1. januarja bomo na vask način imeli nepostavno stanje v državi.
Ali če grof Stiirgkh obtožuje državni zbor, tedaj jc neodkritosrčen, tudi če se ne zaveda tega. Zakaj parlament ne bi bil nikakor moral priti v tako stisko, če bi bil ministrski predsednik po leti dovolil zborovanje. Takrat je že hote! vzeti finančni načrt v razpravo; ali grof Stiirgkh ga je šiloma pognal domov in odgodil delo, katero so poslanci hoteli opraviti začetkom poletja, na pozno jesen. To pa ni mogel biti razlog za odgoditev, ampak za pospešitev dela. Kajti če je grof Stiirgkh opazil, da Je položaj kritičen, ni stnel odmakniti krize v tako dobo, da Lahko postane prepozno, temveč se je moral polotiti rešitve takoj. Jasno je, da ni mogla postati obstrukcija meseca julija nikakor tako nevarna kakor obstrukcija o božiču.
Če je ministrski predsednik res vodja, tedaj mora imeti tudi začrtano pot, po kateri hoče voditi, in kadar se pojavijo zapreke, se mora znati odločiti. V parlamentu je obstrukcija. Osupniti ne bi smelo to v Avstriji nikogar več, kajti od Badenijevih časov smo doživeli že toliko obstrukcij od nemške do rusinske, da bi si lahko uredili celo zbirko. Rusinska ni v nobenem oziru nova. In ko je prišel njen blagoslov nad parlament, ne bi bil smel grof Stiirgkh sesti na streho kakor legendarni starec, ampak bi se bil moral odločiti: Ali se pobota z Rusini, ali pa napove obstrukciji boj. Eno in drugo je bilo mogoče. Poljsko kolo stoji preblizu dispozicij-skemu fondu, da ne bi mogla vlada z njim pametno govoriti, če bi hotela. Gališka volilna reforma bi bila že davno lahko zakon in bi morala biti izvedena tudi brez obzira na obstrukcijo.
Pa tudi boj bi bil opravičen, kajti ne glede na to, kako kdo sodi o obstrukciji sploh, je rusinska obstrukcija nezmiselna, ker šikanira parlament, ki ie popolnoma nedolžen v vprašanju gališkega deželnega zbora. In boj proti obstrukciji. katero vodi trideset ljudi v parlamentu. ki šteje 516 članov, bi bil mogoč in uspešen. ako bi vdihnila vlada svojim strankam le nekoliko eneržije. In če bi bilo treba enkrat ves teden prirejati nočne seje. bi bila ta »žrtev« •ttit.ihnn v primeri 7. uspehom.
Ako bi bila obstrukcija poleti odpravljena, tedaj ne bi bila mogla nastati nobena nevarnost za tiste zakone, ki morajo biti v določenem času gotovi. Niti proračunskega provizorija ne bi bilo treba, ker bi se lahko rešil redni proračun, in potem bi bilo parlamentu še vedno ostalo dovolj časa za druge, za socialne, pravne, gospodarske in kulturne naloge.
Ne! Grof Stiirgkh ni ničesar storil za ozdravljenje parlamenta, ampak še sam ga je pehal v brezdno. In kljub temu ne opravičuje položaj absolutizma. Kajti le zaradi dveh nujnosti bi mogla vlada segati po § 14; nikakor pa ni zaradi njih prisiljena, da se posluži tega bodala. Službeno pragmatiko lahko uveljavi z novim letom, kajti načeloma je finančni načrt sprejet v poslanski in v gosposki zbornici. Kar pa se tiče proračuna, je res manjše zlo, če preživi država teden dni brez njega, kakor če se uveljavlja absolutistično.
Ako potegne grof Stiirgkh S 14. iz žepa, ga ne prisili nobena državna potreba na to, ampak lc njegova neustavna volia. Tedaj pa ie vsaj upati, da spozna ljudstvo nevarnost, v kateri so vse naše ustavne svobode in se otrese one brezbrižnosti, ki daje absolutizmu pogum.
Ljubljanski občinski svet.
V	Ljubljani, 30. dec. 1913.
Zupan dr. Ivan Tavčar otvarja ob 6. zvečer javno sejo, konštatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika obč. svetnika Ružičko in Srebota. Zapisnik zadnje seje Je odobren.
poročilo finančnega odseka o mestnem proračun« za leto 1914.
Poročevalec dr. Triller: Ob pravični presoji ne more nihče odrekati letošnjemu proračunu dve lastnosti: L)a je skrajno vesten in da je glede potrebščin skoraj asketičen. Ne zahteva nobenih novih kreditov. Gospod župan se je#lržal skrajne mere varčnosti in nam predolžil še dve drugi poročili, namreč o stanju mestnih financ in o stabiliziranju teh financ. Ti dve poročili sta bolj jasni sliki kakor jih more podat vsaka revizija. Iz teh poročil pa se zrcali tudi finančna politika prejšnjih let, katere posledice čutijo današnji gospodarji v mestni občini.
Gmotni položaj mestne občine je pa tak, da ni bilo mogoče spraviti v ravnovesje potrebščine in dohodke. Temu ni krivo naše gospodarstvo, temveč ona komunalna mizerija, ki jo prenašaja vsa avtonomna mesta v Avstriji. Mestna uprava poje eno tretjino vseh dohodkov in temu je kriva vlada, ki naprtuje občini agende prenešega delokroga. Tudi vsleg tega je proračun neugoden, ker smo lani uradniške plače preustrojili in so se izdatki povišali. 5 Jo
mestnih doklad absolvirajo stroški za ljudsko šolstvo. Za državno obrtno šolo je izdala obema 1 in eno tretjino miljonov kron. Potrebščina Za k? vS*n' -'ce^ zna^a 70.000 K. A vse te potrebščine bi morala po vsej pravici nositi vlada.^ I udi po vseh načelih pravičnosti bi morala vaoa nosti breme za državno realko, a tudi to breme je naprtila občini. To so v glavnem one potrebščine, ki jih mora občina prenašati vsied naklonjenosti vlade avtonomnim občinam.
Drugi razlog, da se nahaja mestna občina v slabem gmotnem položaju, je pa splošna gospodarska in politična kriza. Mestna občina je zgradila v zadnjem času več stavb in naprav, katerih dobrote bodo uživali še pozni rodovi in zato bi bilo pravično, da bi bremena za to nosili tudi poznejši rodovi. Ali za vse to ni mogla dobiti dolgoletnega posojila, ki bi bilo pravično razdeljeno na daljšo dobo. Dalje ima mestna občina ob Dunajski cesti stavbišča, katerih ni bilo mogoče prodati kakor je upala občina. Iz proračuna smo črtali zadnjo postavko, ki je imela nekak efektiven značaj, namreč 150.000 K, ker ni upati, da bi leta 1914. prodali stavbišča. S pogrebnimi zavodi pa upa dobiti občina nekaj novih dohodkov. Ogromna dela, ki jih je morala občina graditi zadnja leta, so težko obremenila proračun: Osuševanje barja in kanalizacija. Ta dela so zahtevala tudi večje tehnično osobje in tudi to obtežuje proračun. Ne smemo pozabiti, da mestna občina ni deležna tiste naklonjenosti dežele, kakor bi zahte-
vali lehko. Dežela je odrekla mestni občini vsak prispevek h kanalizaciji iz melioracijskega fonda, vsak prispevek k državni obrtni šoli itd. in jej sploh dela zapreke povsod. — Izrekam sedaj tudi željo, da bi se nehale pritožba-rije, ki so se udomačila v mestnem svetu, ker to silno ovira redno gospodarstvo. Saj ni zaradi tega še rešen proračun za leto 1913. Končno še eno besedo na nemško opozicijo. Član kluba nemških obč. svetovalcev je na seji finančnega odseka zahteval, da se črtajo vse subvencije v kulturne namene, ker ni denarja. Ali tako izstradane niso še naše finance, da ne bi prenesle teh izdatkov. — Predlagam, da preidete v specialno debato.
Zupan otvarja splošno debato.
Obč. svet. P a m m e r pravi, da so že večkrat pokazali nemški obč. svetovalci, da niso proti proračunu. Priznava, da je proračun vestno sestavljen in pravi, da je gospodarstvo v preteklosti mnogo zakrivilo sedanje neugodno stanje mestnih financ, ki se spravijo v dober tir le z najširšim »Sparsistcmom«. Govori nato proti zvišanju gostaščine. Pravi, da bodo nemški obč, svetovalci dovolili to, kar se jim zdi potrebno.
Obč. svet. Kregar pravi, da izkazuje proračun take dohodke, ki so neverjetno visoko računjeni. Za primanjkljaj ni navedenega pokritja. Klub občinskih svetovalcev S. L. S. bo torej glasoval proti proračunu.
Obč. svet. sodrug E. K r i s t a n : Gola resnica jc, da pritiska na nas preteklost kakor mora. Poročili župana izpričujeta to. Globoko sem prepričan, da bi sedanja večina teh težav ne imela, ako se ne bi bila nekdanja večina tako odločno upirala vstopu vsake opozicije v občinski zastop. Takrat so hlasteli pri mestnem gospodarstvu za efekti, posledice nosimo mi. Poročila županova opravičujejo boj, ki smo ga vodili proti nekdanji večini. Ali napačno se mi za stališče, da se mora storjeni greh maščevati na sedmerih rodovih, če smo res prišli v težak položaj, tedaj ni naša naloga, da bi ta položaj še otežčali. Sedanji občinski svet ni nekdanji občinski svet in ne presojam letošnjega proračuna s pogledom v preteklost. Strinjam se z gospodom poročevalcem, da je avtonomija občin le fikcija, če bi tega ne bilo, tedaj bi moje stališče zahtevalo, da odklanjam proračun. Resnica pa jc, da občina nima svobodnih rok in da kadar hoče vsaj nekoliko ustreči modernim socialnim zahtevam, tedaj pride nadzorovalna oblast in prekriža njene račune. Spominjam le na predlogo o gostaščinl, ki jo je zavrgel deželni odbor. Če se na ta način ovira vsako delo v občini tedaj je to zame najmočnejši moment, da poiščem sredstvo, kako bi demonstriral proti onim, ki ovirajo redno gospodarstvo. Mesto ima naloge, ki bodo tem težje, čim dlje se zavlačujejo. Socialne naloge niso zadnje. Socialne dolžnosti ne prihajajo v korist le takozva-nim nižjim slojem, temveč vsemu prebivalstvu. Soglašam s poročevalcem, da jc postavljena vsa avtonomija mest na zgrešeno podlago od strani vlade in ozkosrčnost nadzorovalne oblasti, deželnega odbora, pa ovira delo po drugi strani. Občina ima tudi kulturne naloge in slišali smo, da naj se črtajo izdatki za kulturne namene. Če bi bili ti kulturni nameni luksus, tedaj bi bil odločno proti njim. Ali kulturne naloge so tudi socialne naloge in mestna občina še premalo stori za kulturne namene, kj bi prihajali najširšim slojem v korist. Domače gledališče nam jc deželni odbor preprečil in če je še nekaj izdatkov za nakup slik, tedaj je to vse razmetavanje za kulturne namene. Naša stranka je bila vedno na stališču, da naj nosi stroške za šolstvo država. Ali taka mala občina mora vzdrževati šolstvo in nima toliko vpliva manj, da bi smela učiteljstvu izboljšati njegove stanje, ker jej tega deželni odbor ne dovoli, če je sedanje gospodarstvo težavno, tedaj je to zakrivila visoka nadzorovalna oblast. Presojati imam ta proračun s stališča, kaj je v njem za tiste sloje, ki jih v prvi vrsti zastopam in ki so bili leta in leta zanemarjeni. Vse premalo je storjeno za delavske sloje; ali nočem biti krivičen in priznavam, da se je v zadnjih dveh letih marsikaj storilo za delavstvo in da sc še marsikaj pripravlja, kar bo v korist delavskim slojem. Akcija »Del. hiš« bo menda vstala in v nadi, da se uresniči predlog, ki ie za ljubljansko delavstvo življenskega pomena in v nadi, da se bo skušal pokriti deficit po načelih socialne pravičnosti, bom glasoval za to, da se preide v specialno debato.
Župan da na glasovanje predlog za prehod v specialno debato. — Sprejeto.
Poročevalec dr. Triller :
Uprava v obče izkazuje
potrebščin 519.480 K in pokritja 27.275 K, deficit znaša 492.205 K. Sprejeto brez debate.
Uprava mestne imovine izkazuje potrebščin 72.267 K, pokritja 522.732 K, prebitek znaša 450.465 K.
Obč. svet. P a m m e r vprašuje, kaj da je s predlogom glede posebnega proračuna hotela »Tivoli« in s pobiranjem tržnih pristojbin.
Župan dr. Tavčar pove, da je sestavljen posebni proračun hotela »Tivoli« in da se tržne pristojbine pobirajo v stari odmeri, da pa se izdeluje nov predlog za odmero tržnih pristojbin. — Sprejeto.
Ceste, ulice, trgi la Izpreliajallšča izkazu-
jejo potreben 215.300 K, pokritja pa 116.900 kron, deficit znaša torej 98.4000 K. — Sprejeto.
Zdravstvo in blagotvornl nameni izkazujejo potrebščin 144.167 K in pokritja 9600 K, primanjkljaj znaša 134.567 K. — Sprejeto.
Šolstvo, znanost In umetnost izkazuje potrebščin 190.531 K in pokritja 46.616 K, primanjkljaj znaša terej 143.915 K. Izdatki za ljudsko šolstvo znašajo 62.242 K, za realko 11.916 K.
Obč. svet. P a m m e r vprašuje čemu je namenjen znesek 12.000 K pri raznih stroških.
—	Z u p a n pojasnjuje, da jc ta znesek namenjen za gledališčne izdatke razen dolga. —* Sprejeto.
Vojaška nastanitev izkazuje potrebščin 2914 K in pokritja 4402 K, prebitek znaša 1490 kron.
Raznoterosti izkazujejo potrebščin 7160 K, pokritja 350 K, primanjkljaj znaša 6810 K.
Izrednih potrebščin izkazuje proračun kron 513.484.
Obč svei. sodrug E. Krista” :	W>r
opazuje gospodarsko življenje v naši državi, vidi povsod velikansko stagnacijo. Po \wz. r-žavi, v vseh strokah vlada velika nezaposlenost. Tudi med delavstvom v Ljubljani je taka brezposelnost, kakor že dolgo let ne. Zbral sem podatke naših večjih organizacij o nezaposlenosti.
I.	Nezaposlenih organiziranih delavcev le
bilo:
Tiskarjev : Leta 1912. vse leto 31. — Leta 1913. v 9 mesecih 30. — Mizarjev; Leta 1913. v 11 mesecih 108. — Pekov: Leta 1913. v 11 mesecih 130. — Kovinarjev: Leta 1913. v 11 mesecih 70.
H. Izplačana podpora leta 1913:
Tiskarji: v 9 mesecih 2776 K (lani vse leto 3327 K 50 v). — M i z a r j i: v 11 mesecih 1056 K 76 v. — Peki: v 11 mesecih 837 K 50 v. — Kovinarji: v 11 mesecih 368 K. — K r o j a č i : v 9 mesecih 39 K. Skupaj 5073 K 26 v.
Vpoštevati je: a) Da so to le največje organizirane stroke; b) da mnogo organiziranih delavcev ni obseženih v teh številkah, ker še niso dosegli pravicc do podpore; c) da mnogo delavcev, če izgube delo, ne čaka v mestu, temveč gredo drugam iskat dela, pa dobivajo od organizacij v tem slučaju potovalno podporo.
Te so izplačali: Mizarji v 11 mesecih 451 K 16 v. — P e k i vil mesecih 59 K 56 v. Kovinarji vil mcsecih 455 K. — Krojači v 9 niesccih 115 K 20 v. — d) Tudi kratkotrajna brezposelnost .ni šteta, ker nobena organizacija ne izplačuje podpore od tistega trenotka, ko je član izgubil delo, ampak večinoma šele po 1 tednu; e) kolikor je bilo mogoče poizvedeti, je bilo število nezaposlenih neorganiziranih delavcev kvalificiranih strok razmeroma še večje; o nekvalificiranih neorganiziranih delavcih pa je skoraj nemogoče dobiti pregled.
Da je za delavce, ki jih nenadoma zadene brezposelnost, to strašen udarec, o tem nihče ne dvomi. Brezposelnost pa vpliva tudi demo-raliznjoče na delavce. Problem brezposelnosti zanima vse, ki se bavijo s soc. problemom. Vem, da v današnji družbi ni mogoče odpraviti brezposelnosti, ampak ublažiti se da. Za ublažitev brezposelnosti se merodajni faktorji poslužujejo dveh zistemov, namreč kelinorajn-skega in gentskega. Za Ljubliano bi bil priporočljiv gentski zistem in predlagam za izplačevanje mestnih podpor brezposelnim naslednji
regulativ:
za občinsko podporo, določeno brezposelnim delavcem In delavkam v Ljubljani
§ 1. V Ljubljani stanujoči delavci obojega spola itnajo v slučaju nezaposlenosti pravico do podpore iz občinskih sredstev:
a) Če prebivajo do dneva, ko izgube delo, vsaj leto dni v Ljubljani;
b) če dobivajo podporo brezposelnih tudi kot upravičeni člani kakšnega društva svoje stroke.
S 2. Občinska podpora znaša polovico podpore. ki jo dobiva delavec od svojega strokovnega društva in se izplačuje pod enakimi pogoji.
S 3. Delavec, ki želi podporo iz občinskih sredstev, se mora takoj, ko izgubi delo, zglasiti pri posredovalnici za delo, bodisi pri občini ali pa pri svojem strokovnem društvu, in Če se mu tukaj nakaže primerno delo, ga mora sprejeti.
Primerno je delo takrat, kadar spada v stroko nezaposlenega delavca in če_ sc pogoji vjemajo z mezdnimi tarifi, ki so bili sklenjen med strokovnimi društvi ali pomočniškimi zbori na eni in podjetniki na drugi strani. Kjer ni takih tarifov, je za primerne smatrati tis*-e tarife, ki so v Ljubljani običajni v dotični stroki.
Nobenega nezaposlenega ni dovolieno siliti. da bi spreiel kakšno delo, ki je prosto vsled stavke ali izpora.
§ 4. Podpora brezposelnih se ne izplačuje:
a) če je brezposelnost povzročila stavka ali izpor;
b) če je brezposelnost posledica trajne nesposobnosti za delo;
c) kadar dobiva nezaposleni delavec bol-niščino na podlagi zakona z dne 30. maTca 1888, drž. z. 1. 33;
s
m
Kino-Ideal. Soboto dne 3. do četrtka dne /. januvarja 1914
\71	J ^	^ 0 Tki il A 44 P° izreku strokovnjakov največje umetniško delo
•• V laOaFlCa lMla kinematografij ki se je a^cdaj videlo 15.000 '7	sodelujočih, 5 delov, 2 uri predvajanja. Predstave
ob 3., 5., 7., 9., v nedeljo ob 10l|a. Mladini dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu", veselo-• igra, dva dela.
č) če se nc izpolnjujejo pogoji § 3.
S 5. Podporo izplačuje občina potom društev. navedenih v S 1. al. b). V ta namen mora vsako tako društvo voditi seznam, iz katerega ie razvideti:
a)	imena članov, ki so dobili podporo brezposelnih :
h) koliko znaša podpora na dan in v celoti;
c) kdaj je član izgubil delo in kdaj se je pri-iela pravica do podpore;
č) koliko dni je bil član brez dela in koliko dni je bil upravičen dobivati podporo;
d) pri kateri bolniški blagajni Je član zavarovan in če ie dobival v času nezaposlenosti' bolniščino;
c)	pri kateri posredovalnici za delo je bil vpisan;
f) čc ie bil v času brezposelnosti v stavki ali v izporu.
Mestni magistrat ima vsak' čas pravico vpogleda v ta seznam in lahko zahteva, da mu društvo predloži pobotnice članov, katerim }e izplačalo podporo iz svojih in občinskih sredstev.
§ 6. Društva, ki izplačujejo podporo, morajo predlagati mesečne prepise seznama, in sicer vsakega najkasneje tekom prihodnjega mescca. Štirinajst dni nato jiin povrne mestni magistrat odobreno, na račun občine izplačano podpora.
§ 7. Podpore brezposelnih ni smatrati za nbožnino; komur se izplača, ne izgubi zaradi tega nobene javne pravice.
§ 8. Ako nastane zaradi pravice do podpore brezposelnih spor, odločuje komisija, v katero imenuje občinski 'svet tri člane, podpore izplačujoča društva pa skupaj tri. Deželna vlada se naprosi, da imenuje sedmega kot predsednika. Ta komisija odločuje brez priziva z absolutno večino glasov.
Med Izredne potrebščine pa naj se vpostavl vsota 5000 K za podpore brezposelnim.
Ob j. svet. dr. N o v a k : V kolikor so številke o brezposelnosti točne ali netočne tega ne morem presoditi. Brezposelnost narašča. Ali temu niso krive žalostne socialne razmere, ampak nesrečna Berchtoldova politika. Zato bi bila v prvi vrsti poklicana vlada, da bi skrbela zanje. Ker se zaveda večina, da mora skrbeti tudi za delavsko prebivalstvo v Ljubljani, zato izjavljam, da bomo glasovali v principu za ta predlog, ampak regulativ naj sc izroči odseku v pretres.
Obč. svet. P a m mer: Ne čudim se, da je gosp. Kristan kot zastopnik delavstva prišel s tem predlogom, čudim se le izjavi večine, da
bo glasovala za ta predlog. Ali ste premislili pomen tega predloga? Organiziranemu delavstvu hočete Izplačati podpore! To je grozno!
Še bridko se boste kesali, da ste glasovali za predlog, ki ni nič drugega, kakor demonstracija.
Obč. svet. E. Kristan: Zavračam prav odločno trditev g. Pammerja, da Je moj predlog demonstrativen. Ce bi mi šlo za demonstracije in za demagogijo, bi prihajal na vsaki seji z demagogičuimi predlogi. Ali v sedanjem času, očitati mojemu predlogu demonstrativen značaj, to je absurdno. O. Paminer vidi v besedi organiziran že rdečo ruto. Brez sodelovanja organizacij pa je nemogoče pravilno postopati pri razdeljevanju teh podpor. To so spoznali v mestih, kjer tudi ni socialno demokratične večine. Podpore naj bi dobival le oni, ki je resnično brezposeln, ne po oni, ki se nalašč ogiba delu. Ne gre ml prav nič za strankarstvo, kar je razvidno iz regulativa, kjer sem označil, da naj daje občina prispevek vsem organizacijam, ki podpirajo svoje člane v brezposelnosti.
Poročevalec dr. Triller:	Predlagam,
da se upostavi med izredne ptorebščine vsota 5000 K za izplačevanje mestne podpore brezposelnim delavcem in delavkam. Regulativ naj se izroči pravnemu in personalnemu odseku.
—	Sprejeto soglasno.
Glavni pregled proračuna:
Redne potrebščine: 1,151.817 K. Izredne potrebščine: 506.185 K. Redno pokritje: 727.666 kron. Primanjkljaj: 930.336. K.
V	pokritje primanjkljaja predlaga finančni odsek: 1. Proračun se odobri.
2. Za pokritje primanjkljaja se dovoli
a) pobiranje 35% doklade na vse direktne državne davke izvzemši osebne doliodarine. To znaša 510.000 K;
b) pobiranje gostaščine v sedanji visokosti. To znaša 132.000;
c) pobiranje povišane gostaščine po sklepu obč. sveta z dne 16. septembra 1913. To znaša 140.000 K;
d) 148.336 K se pokrije iz rezervnega sklada mestnega vodovoda proti brezobrestnemu refundirauju.
3. Magistratu se dovoli virma.
4. Magistratu se naroča, da izdela zakonski načrt za pobiranje veseličnega davka po predlogu obč. svet. btefeta.
Obč. svet. P a m m c r pravi, da soglašajo nemški občinski svetovalci z vsemi predlogi, razen 7. onimi glede povišani«« «o«ila5U*iue. ki
zadene trgovce.
Pri glasovanju sprejme obč. svet vse predloge finančnega odseka. Ob četrt na devet zaključuje župan sejo.
Iz tiskarskega boja.
Drobiž iz tiskarskega mezdnega gibanja.
Gospod Bamberg v Ljubljani uporablja na stavnih strojih dve gospodični kot stavko-kazkl. Častno opravilo ni. opravljati dela namesto Izprtih tiskarskih pomočnikov: ml pač ue razumemo značaja teh »inteligentnih« gospodičen. Pa to ravnanje še ni vse, kar ni prav; gospod Bamberg krši s to uredbo tudi ministrsko odredbo z dne 23. avgusta 1911, po kateri ni dopustno, da delajo žene na stavnih strojih. Gospod Bamberg krši torej tudi postavne določbe in mislimo, da za tako ravnanje ne zasluži viteškega odlikovanja, ki ga ima. — Enako porabliaio v Katoliški tiskarni in pri Blasniku nekvalificirano delavstvo pri tiskarskih strojih protipostavno in kdo bo kriv. če se zgode nezgode, kdo bo prenašal žrtve? Tukaj blagovoli obrtna oblast povedati gospodom, da se je treba ozirati na postavne predpise in da ni za tako ravnanje nobene opravtčbe. ker so tiskar-narii sami odslovili kvalificirano delavstvo. — Delodajalci še vedno odklanjajo posredovanje vlade, dasi je med njimi mnogo nesoglasja.
Izprtl tiskarji — kidajo v Ljubljani sneg.
Okolo trideset tiskarjev se je včeraj javilo pri ljubljanskem magistratu, da hočejo kidati sneg, in sicer včeraj popoldne in danes ves dan. Mesto ;il> !e sprejelo in so včeraj ves popoldan delali prav pridno v Selenburgovi ulici in na Dunajski cesti. Enako store danes. Ves zaslužek, ki ea dobe za to svoje delo, odstopijo mestnemu ubožnemu skladu. Pridne izprte tiskarje je občinstvo burno pozdravljalo ves popoldan. Tiskarji so sklenili, delati samo dva dni, ker ne marajo škodovati drugemu delavstvu, a pokazati so hoteli, da se ne sramujejo dela in da so
tudi marljivi pri delu. ki ga niso vajeni. Ta izredni dogodek je dal povod živahnim debatam med ljubljanskim občinstvom, in odkritosrčno moramo priznati, da so Ljubljančani kljub vsem lažem tiskarnarjev prišli do prepričanja, da je boi, ki so ga delodajalci usilili tiskarjem, popolnoma opravičena obramba, s katero mora simpatizirati vsak pošten človek.
Z druge strani nam pišejo:
Izprti tiskarski pomočniki v Ljubljani so včeraj kidali sneg. Opremljeni s popolnoma novimi lopatami, so z velikansko vnemo prekldali Šelenburgovo ulico in del Dunajske ceste. Gledalcev so imeli ob obeh straneh obilo, zakaj vsakdo ie osupel obstal, ker so se mu zdeli ti delavci vendar preelegantni. Pri svojem novem poslu so se vedli prav ročno in okretno in gledalci so jim glasno izražali svoje odobravanie. Znani turist med tiskarji G. je bii v popolni športni obleki kakor bi sekal stopinje tam kje po Grintovcu. Tudi »Prijatelj prirode« sodrug J. se ie ročno sukal z lopato in pridno žulil zraven svojo neizogibno pipico. Najnovejši mestni delavci so bili polni humorja in s šaljivimi besedami so drug drugega priganjali k delu.
Poročajo nam še. da včerajšnta »Slovenčeva« notica o tem Izjemnem delu ni v popolnem skladu z resnico. Tiskarji namreč niso šli na magls/rat Iskat nedoločenega dela, kar bi bilo napotilo župana, da bi jim bil dejal: Drugega dela nimam, kakor kidanie snega. Pesnica je namreč, da so se sami oglasili prav za to zimsko delo. Dokazali so. da ne mrzijo dela, kakor bi nekateri podietniki radi sugerirali občinstvu. Pri kidanju je prišel tudi gospod Bamberg pogledat svoje bivše pomočnike, in baje mu nenavadni pogled ni provzročil prevelikega veselja.
Dnevne beležke.
~ Dr. Šušteršič je zopet imenovan za deželnega glavaria. Gladko to imenovanje sicer ni Slo. ampak zdi se. da je gospod glavar postal nekoliko skromnejši, pa je že zadovoljen, da ostane sploh na tem mestu, katero je včasi smatral le za kratko prehodnjo stopnjo, da poskoči z nje v tiste višave, v katerih postane človek ekscelenca. Te sanje so očividno že precej pobledele, in zdaj že pojemo Te deuin lau-damus. da smo sploh Landeshauptmann in Kraln. Prijetno ni bilo to čakanje, zakaj do zadnjega trcnotka je bila stvar dvomljiva. Boj sicer ni bil javen, hud pa je bil vendar, in borili so ,se zelo različni vplivi. No. sedaj je to nerodno vprašanje rešeno, nade drugih pretendentov »o
pokopane in na zunaj bodo klerikalni gospodje kazali, kakor da je med njimi najlepša sloga, zavisti pa nič. Treba je igrati komedijo pred javnostjo. kajti mundus vult decipi — svet hoče biti varan. Le da se tudi pri nas polagoma drami ta svet, pa se bo naveličal.
—	5<'00 K za brezposelne delavce je včeraj dovolil ljubljanski občinski svet. Dne 9. januarja pa se snide deželni Zbor vojvodine Kranjske in radovedni smo. če bo imela njegova večina vsaj toliko socialnega čuta. kolikor ga ie pokazal mestni zastop. Predlog so-druga Kristana je bil snoči soglasno sprejet — to je bila sploh edina postavka proračuna, ki je bila soglasno sklenjena. Tudi klerikalci so glasovali zanjo. Po tem bi bilo soditi, da se njih stranka tudi v deželnem zboru ne bi mogla »pi-
rati taki socialni pomoči. Povoda bi imela pač dovolj, da dovoli v razmerju proračunov primeren znesek za ta namen, zakaj doslej so delavci kranjskemu deželnemu zboru skoraj neznano ljudstvo. Brezposelnost pa ni le mora ljubljanskega delavstva, ampak se širi tudi po deželi, zlasti v industrialnih krajih. Res je sicer, da dežela nima zastopnika v deželnem zboru, ki bi mogel predlagati tako subvencijo in natančneje poučiti gospode poslance o položaju. Toda po našem mnenju bi se že deželni odbor sam lahko ozrl malo na to stran, pa sprejel iniciativo, tudi če prihaja izven deželnega zbora. Žitna je. in sicer letos ne le v pratiki. Ta čas je za ljudi, ki nimajo zaslužka, najhujši, v tem položaju je pomoč najnujnejša. Zato pričakujemo, da se spomni deželni zbor na to nalogo in določi poštenim brezposelnim delavcem podporo, ki jih reši materialne in moralne bede.
—	Dr. Lampe je pogorel. Včeraj je bila pri deželnem sodišču vzklicna obravnava, ker se je državno pravdništvo pritožilo zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil sodrug Etbin Kristan kot odgovorni urednik »Zarje« oproščen prestopka po § 21. tisk. zakona. Kakor je znano, je tožil sodruga Kristana deželni odbor, ker je odklonil dva Lam-petova popravka: prvi sodnik pa se ni mogel prepričati, da je bila ta odklonitev neopravičena in posledica je bila oprostitev. Dr. Lampe ni zahteval takrat nič več in nič manj, kakor da naj se »Zarja« zaradi njegovih v košu ležečih popravkov — ustavi. Pri včerajšnji obravnavi je sodr. Kristan poudarjal, da sta bila oba popravka že zaraditega neutemeljena, ker nista spadala v kompetenco deželnega odbora. Oba sta se namreč bavila s poročili o shoditi, prvi z referatom o socialno demokratičnem shodu pri »Levu«, drugi z notico o liberalnem shodu v »Mestnem domu.'. Zakon dovoljuje prizadetim faktorjem »činjenic« — »Tatsachen«. V obeh slučajih je bila taka »Tatsache«, da je bil shod in da se Je na shodu to govorilo, kar je »Zarja; poročala. S tem pa nima deželni odbor nič opraviti. Ce bi bila »Zarja>< poročala, ker se na shodu ni govorilo, tedaj bi bil v prvem slučaju sodr. Kristan, v drugem dr. Triller upravičen za popravek, nikakor pa ne doktor Lampe. — Sodrug Kristan je tudi upozarjal, kakšne absurdnosti iK>raja popravkarska praksa, katero si dovoljuje dr. Lampe. Ze davno
ie bilo v. »Slov. Narodu« nitann. tla ie za
popravo Susteršičevega stanovanja v deželnem dvorcu izdalo 60.000 K. Meseci so minili in deželni odbor ni popravil tega. Tedaj je Kristan na shodu omenil to trditev. Tudi takrat je dr. Lampe molčal. Potem se je sešel deželni zbor. v katerem se je poročalo, da ie veljala poprava glavarjevega stanovanja 24.600 K. To je poročala tudi »Zarja« in je tako že popravila dikcijo o 60.000 K. Dva meseca pozneje pa prihaia Lampe, pa zahteva uradno, naj se popravi, kar je že list sam popravil! — Sodišče je ugodilo predlogu sodruga Kristana in zavrnilo vzklic državnega pravdništva kot neutemeljen. in sicer iz razlogov, ki jih je navajal obtoženec:	V obeh poročilih je tista »Tat-
sache«, o kateri govori zakon, to, da je bil shod in da se je na shodu govorilo to. kar je »Zarja« poročala. Nikjer ni razvidno, da se je list identificiral z govori, le v tem slučaju pa bi bil deželni odbor eventualno kompetenten za popravek. — Ta razsodba je principielno važna, kajti če bi obveljalo drugo načelo, nego ga je sprejelo sodišče, bi lahko postala časopisju vsa poročila o debatah v parlamentarnih in upravnih korporacijah, o javnih priredbah, izpred sodišča itd. nevarna. Dr. Lampetu pa svetujemo, naj bo v bodoče previdnejši s svojimi popravki. Kakor v teh dveh slučajih, tako so namreč tudi v mnogih drugih njegovi popravki neutemeljeni
—	iz različnih razlogov.
— Pri sprejemanju bolnikov v deželni bolnišnici v Ljubljani vladajo kaj čudne manire. Uradnika, ki opravljata ta posel, menda mislita, da prihajajo bolniki zaradi kratkočasja v bolnišnico in sc obnašata nasproti bolnikom tako sirovo, da ui ade bolnikom vse pogum že vstopu v bolnišnico in da si vsakdo misli, kaj bo šele notri, če je že pri vratih tako ljubezniv sprejem. Zdravniki najbrže vedo, zakaj da napišejo na sprejemni listek, naj se bolnik takoj sprejme, ali gospodje uradniki vpijejo: »Kaj nam mari zdravnik.* Ravno sprejemanju bolnikov bi morali biti zaposleni obzirni in taktni ljudje, ne pa ljudje z rovtarskim vedenjem. Naš slavni deželni odbor, ki vtika nos tudi v zadeve, ki ga nič ne brigajo, naj poskrbi, da prenehajo že večne tožbe o deželni bolnišnici in njenemu osobju.
— »Slovenec« se silno zgraža nad nemškim »Volksratom«, ker je ta poslal nekega nemškega suplenta s Koroškega na ljubljansko
II.	državno gimnazijo, da bi se priučil slovenščine. Pravi dalje tudi, da je koroški deželni odbor napravil velike ustanove za suplente, ki se nauče slovenščine in ki naj bi izpodrinili vse slovenske profesorje iz koroških srednjih šol. čemu se neki »Slovenec« zgraža nad »Volksratom« in koroškim deželnim odborom?
( Ali mar Slomškari a in kranjski deželni odbor manj predrzno nastopata? Kar je grdo na Koroškem. je grdo tudi na Kranjskem. Ali ni tudi kranjski deželni odbor napravil ustanove z dra-ginjskimi dokladami? Ali mar ne bi rad naš deželni odbor nastavil na vseh šolah samo kle rikalce kakor koroški deželni odbor Nemce?
Kdaj se bo pričel »Slovenec« zgražati nad domačim hlevom in kdaj bo obsojal »nepopisno predrznost« naših deželnih kristjanov?
— 6100 metrov. Iz Pariza poročajo, da so je dvignil francoski aviatik Legagneiu v soboto v Cannesu 6100 metrov visoko, torej v višino, kakor doslej še noben letalec. Doslej je znašal višinski rekord 5880 metrov, ki ga je bil dosegel tudi francoski letalec in sicer Perro-yon, ki pa je pred kratkim ponesrečil.
— Grozno dejanje blaznika. V noči od svetega večera na sveti dan je v mali švabski vasici Oberstenfeld izvršil kmet Kimmerlen grozno dejanje. Bil je strasten pijanec. Med
3.	in 4. uro zjutraj je prišel v hišo svojega tasta, kjer prebiva tudi njegova žena. Tasta je udaril s kladivom po glavi, ženo je zabodel v spodnji del telesa. Nato je tekel v hišo svojega svaka. Ker je svak bežal pred njim, je streljal Kimmerlen z lovsko puško za njim in ga smrtnone-varno ranil v hrbet. Tudi svakinjo je zadel. Vsled strelov so se prebudili vaščani in gledali so skozi okna. Kmet pa je streljal kmetom kar v obraz in dva nevarno ranil. Zbesneli Kimmerlen je ranil težko osem oseb. lehko pa pet. Ko so ga hoteli aretirati se je ustreli in je bil takoj mrtev.
— Železničarski shod bo v nedeljo 4. ja-nduarja ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma t. Na shodu poroča državni poslanec sodrug Tomschik z Dunaja.
— Ljubljanski mizarji prirede nocoj zelo zabavno Silvestrovo veselico v hotelu »Tivoli«. Začetek ob 8. zvečer. Nihče naj ne izostane od te veselice, ker bo res zelo zanimiva. Tudi plesalci in plesalke pridejo na svoj račun.
— Sodrugi in sodružice Iz Spodnje In Zgornje Šiške pridejo nocoj vsi h »Kankertu«. kjer bo nad vse zanimiva Silvestrova veselica šišenske podružnice »Svobode* in železničarske organizacije. Začetek ob 8. zvečer.
— Aretirali so v soboto bivšega mestnega policijskega nadzornika Jurka .lavernika. Državno pravdništvo ga obtožuje hudodelstva goljufije.
— Umrli so v Ljubljani: Eran Zajec, rejenec, 1 mesec. — Ivan R; * kaznilničnl paznik v pok.. 72 let. — Roz uhiers. stotnikova vdova. 86 let.	_____
—	»Markuš Antonius in Kleopatra« ali »Vladarica Nila«. O tem senzacijonelnem filmu piše »Neues Wienor Tagblatt« med drugim tudi: »Slednjič praznoval je tudi Shakespeare svoj vstop v film. Kar se je dozdevalo nemogočno, to je izpeljala rimska tovarna »Cines«. Uprizorila je v živi sliki tragedijo egiptovske kraljice Kleopatre, in to v občudovanja vredni popolnosti. V slavo tovarne Cines bodi še omenjeno, da kljub neprekosljive krasote živi v vsej igri Shakespearjev duh. Gotovo bo vsakogar zanimala statistika. Ta film je bil posnet deloma v Siciliji in slike ob Nilu in Kairn. Dve ladji sta bili najeti za prevažanje iz Sicilije v Egipt. Kedive Abbas iz Egipta je dal tovarni Cines nasvete in jo podpiral z zanimivimi historičnimi oblekami, katere je dal na razpolago. Tako n. pr. je obleka Kleopatre ukrojena po originalni obleki, ki se nahaja v muzeju. Tudi sveti krokodili so iz vrtov kediva. Posnetki v Afriki so trajali štiri mesece in jc bilo pri tem uslužbenih 16.000 oseb. Stroški za ta film presegajo mnogo nad 1 miljon kron.« — Danes in jutri predvaia se še krasen smešen spored. »Radost rezervnih vaj« je res krasna humoreska. Tudi Maks in Moric nas prisilita k smehu tako, da nam pridejo res solze v oči.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne ir. stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna................................K	21 60
polletna....................................1080
četrtletna  ............................... 540
mesečna...................................180
Za Nemčijo:
celoletna................................K	2640
polletna.................................  13-20
četrtletna .  ...........................  ,	660
mesečna...................................2 20
Za ostalo Inozemstvo celoletna 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na« ročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. r administracij; in tobakamah:
Naročnina se pošilja pod naslovom U p ra v-ništvo .Zarje* v Ljubljani.
SILVESTROV VEČER KOVINARJEV
je danes ob 8. zvečer v salonu »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Kdor želi prijetne zabave. ____________________pridi	tja!____________
Štajersko.
—	Farškl recept zoper ogenl. (Dopis iz St. Petra v Savinjski dolini.) Na božični praznik zjutraj Je gorelo na Petelinleku posestvo gospoda Martinca. Pogoreli sta dve posestvi. Le mirnemu vremenu in trudapolnemu delu požarnih bramb se je zahvaliti, da se ogeni m razšv-ril do cerkve. Omeniti pa moram, da j« požarna bramba pred kratkim prosila ct»«xi.iski odbor (seveda klerikalni) za podporo z* r.a-
bavo novih cevi. V odboru pa se je oglasil župnik dr. Jančič in dejal:	»Požarni	hrambi ku-
pimo samo nekaj žemelj in klobas, saj drugega ne potrebuje.« Ko se je pa pri tem požaru prikazal tudi župnik, ga je vprašal g. Šlibar: »No. g. župnik, s čim pa gasi požarna bramba? Ali s cevmi, ali z žemljami in klobasami?« Župnik ga je samo debelo pogledal in jo odkuril v svoj brlog. Tudi na Štefanovo ponoči je gorelo na Grobli. zopet v fari. kjer gospoduje župnik Jančič in kjer naj gasi požarna bramba z žemljami in klobasami.
Žepni koledar
za delavce in prometne uslužbence je izšel.
Zadn|e vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 30. Predsednik dr. Sylvesier izjavlja začetkom seje. da odkaže včerajšnje sklepe gosposke zbornice, ako ni ugovora, odsekom. Ždi se, da so Rusini preslišali to izjavo. Šele ko so tekom seje dobili člani odsekov vabila na sejo. so Rusini izvedeli, za kaj da gre, pa so napravili silen hrup, ki je trajal tako dolgo, da je predsednik prekinil sejo za pol ure.
Na dnevnem redu je bilo drugo čitanje zakona o preodkazih. Po kratkem zaključnem govoru poročevalca Steinwenderja je bil načrt v drugem in tretjem čitauju neizpretnenjen sprejet, vsi predlogi pa odklonjeni.
Potem je govoril Vrstovšek kot generalni govornik o Pacherjevem predpotopnem »nujnem« predlogu.
Posl. Ološnickij protestira v imenu Rusi-nov. da se je iz gosposke zbornice vrnjeni zakon o osebni dohodarini odkazal odseku in zaideva prvo čitanje. Rusini spremljajo to izjavo z velikim hrupom. Podpredsednik Jukel odgovarja. da je bil zakon pravilno brez ugovora od-kazan odseku. Nato prekine sejo za pol ure. Potem predlaga prihodnjo sejo za pol 5. popoldne. Fink predlaga, naj se naloži finančnemu odseku, da poroča zbornici v treh urah o sklepih gosposke zbornice. Rušiti Okunijevskij protestira. predlog se pa sprejme in seja zaključi.
Odgoditev do 7. zvečer.
Ob pol 5. sklene zbornica.na željo finančnega odseka, cta se prične seja Šele ob 7. zvečer.
Ob 7. zvečer predlaga finančni odsek, da
se ngodi zahtevam gosposke zbornice in zniža eksistenčni minimum
na 1200 K. Nekateri drugi sklepi gosposke zbornice se odklonijo.	_____________
O porocmi ftnancnejra odseka Se razvije dolga debata. (Zaradi pomanjkanja prostora poročamo o tem prihodnjič, ker je treba o tel klavrni kapitulaciji večine obširneje govoriti.)
Prihodnja seja bo 7. januarja.
En glas vladne večine!
Predlog socialnih demokratov, naj vzdrži poslanska zbornica vse svoje sklepe, je bil odklonjen z 226 glasovi proti 174; predlog, naj ostane 1600 K za eksistenčni minimum, je bil odklonjen z 1 glasom večine. Zanj je glasovalo 195, proti 196 poslancev.
GOSPOSPA ZBORNICA.
Dunaj, 31. Gosposka zbornica je včeraj sprejela davek o žganju, kakor je bil sklenjen v poslanski zbornici, davek o konjskih stavah pa ie vrnila na predlog grofa Hardegga komisiji.
HRVAŠKI SABOR.
Zagreb, 30. Posl. Radič nujno predlaga, naj se določi z zakonom, da teko davki v hrvaško deželno, ne pa v ogrsko državno blagajno. Pod-preds. Magdič pravi, da se bo o predlogu razpravljalo koncem seje. Opozicija protestira. Razvija se hrupna debata.
KINEMATOGRAFSKA ŽALITEV VELIČANSTVA.
Budimpešta, 31. Lastnik kinematografa Viktor Bechtlich z Reke je bil pred tukajšnjim kazenskim sodiščem obsojen na osem dni državnega zapora, ker je državno pravdništvo označilo neki film, da obsega žalitev veličanstva.
PAŠIC DEMISIONIRA.
Belgrad, 31. Kralj je sprejel demisijo Pa-šičevega kabineta in pozval predsedništvo skupščine na posvetovanje. »Balkan« pravi, da so resnični razlogi demisije v zunanjih težavah.
V	političnih krogih sodijo, da se sestavi koalicijsko ministrstvo iz starih in mladih radikalcev tako da bi se dale nove volitve odgoditi še do jeseni. Za rešitev krize bo treba nekoliko dni. Razun Pašiča najbrže tudi finančni minister Paču in notranji minister Protič ne vstopita v novi kabinet. Ktalj ponudi sestavo vlade predsedniku skupščine Andri Nikoliču.
MAJORESCU PODA DEMISIJO.
Bukarešt, 31. V poučenih krogih zagotavljajo, da je v kratkem, vsekakor pa tekom januarja pričakovati demisijo sedanjega rumun-skega kabineta.
ŠTIRI OSEBE UTONILE.
Berlin, 30. Iz Ahlbecka brzojavljajo: Sno-či ob 6. je vihar razdejal neki ribiški čoln ob ko-pelji. Štirje možje, vsi očetje rodbin, so utonili. Truplo enega, ki zapušča 13 otrok, so ponoči dobili. Klici ponesrečenih so se slišali do mesta, pa jim ni mogel nihče več pomagati.
STOTNIK IN DRŽAVNI PRAVDNIK.
Pariz, 31. V Lille je prišlo v neki kavarni do prepira med državnim pravdnikom Bouvi-erom in nekim stotnikom, ker je drž. pravdnik žalil francosko armado. V prepiru je vrgel stotniku vrček v glavo. Občinstvo je nastopilo proti državnemu pravdniku, ki je moral naposled zapustiti lokal. Pravijo, da bo moral izstopiti iz službe.
MEHIKO.
Npada na vlak.
Novi Jork, 30. Vstaši so pri Pini napadli železniški vlak. V boju je padlo 30 mož iz čete, ki je spremljala vlak. 18 jih pogrešajo.
Prekoračena meja.
Novi Jork, 30. Iz Presidio del Norte brzojavljajo, da je več sto mož mehikanske vladne armade prekoračilo Rio Grande in stopilo na ameriške tla. Ameriške čete so jih razorožile in prisilile, da so se vrnili na mehikansko ozem-lje.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Učiteljska tiskarna* v LjufiHani.
Kavarna „EGIA“
veselo in srečno novo leto 1914!
želiva vsem obiskovalcem svoje kavarne kakor tudi vsem pri:ateljem in znancem ter se priporočava z odi. spoštovanjem
Josip in Ana Čufer.
Vse prijatelje plesa se najvljudneje vabi na
= velik ples =
ki se vrši na Silvestrov večer pri „Anžoku“ v Spodnji Šiški.	Vstopnina	prosta.
■
■
■
■
H
strokovni zdravnik za ženske bolezni,
Mestni trg štev. 3,
ne ordinira
do 7. januarja.
■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Kavarna,Prešern*
kliče cenj. gostom, prijateljem in znancem
srečno in veselo
novo leto!
•#
Karol Polajnar, kavarnar.
Vsako sredo in soboto
prodaja razne ostanke blaga za obleke in perilo za skoro polovične cene, podjetje zvezdnih tkanin
„Hermes“
brata Wokač
v Ljubljani, Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju.
Kupujte »Zarjo*.
m
f
1
prijatelj moj,
Cre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam!
Najboljše krepčilo želodca!
Sladki in grenki.
Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih!
1 /V:",A- -
..	*	?j4
’ *,T. 1 <" v’ • :>r
Poslavno varovano.
Dobi se fino kranjsko
po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani
Izplačane škode ena. milijarda in sto milijonov kron!
Naj večja zavarovalnica avstro* ogrske države
C. kr. ^ priv.
n
ustanovljena leta 1831.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje In za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. seje zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 182 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1100 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 440 milijonov kron.
Naznanilo.
Radi obilega poslovanja prve dni po novem letu ne bodo se
Mr od 2.—10. januvarfa 1914
odpirali domači hranilniki in iz niih sešteval denar, vendar se bodo izplačevale uloge na kniižice, ki so v zvezi z domačimi hranilniki.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice lIMsuske.
Vsem cenjenim trgovcem in odjemalcem
aaaaa»a«aaaaaaaaaaaaaaaaaaa|
Kolinske kavne primesi
■i
želi
srečno in veselo novo leto 1914
Kolinska tovarna za kavno primes v Ljubljani.
Srečno in veselo novo Leto 1914!
želi
fotografični atelje „Viktor“.
Veselo novo leto
želiva vsem cenjenim gostom
»KAVARNA VOSPERNIG*
kakor tudi vsein prijateljem in znancem ter se priporočava nadaljnl naklonjenosti s spoštovanjem
Jakob in Marija Vospernig
Sv. Jakoba trg štev. 2.
Srečno in veselo novo leto 1914!
želi vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem
JAKOB TRAUN,
===== gostilničar na Glicah. =====
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem ter se nadalje priporoča
Rozalija Maver
Jernejeva cesta št. 205. Spod. Šiška.
Srečno novo leto
Želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se še za nadalje priporoča
Sitar Franc
zastopnik zaloge pivovarne GOss Spodnja Šiška, Franc Jožefa cesta.
Veselo in srečno novo leto
želi vsem gostom in se priporoča v naprej za naklonjenost z odličnim spoštovanjem
Josipina Križ
gostilničarka pri TeliČarju, Spodnja Šiška, Celovška cesta 49.
Restavracija »Narodni dom4
srečno in veselo novo leto 1914!
M. Kržišnik.
Srečno in veselo novo leto 1914
želim vsem svojim cenj. obiskovalcem
JANKO MAROVŠEK
brivec
  Zagorje ob Savi. --------
Kavarna ,Central‘
Vsem cenjenim gostom prijateljem in znancem
srečno novo leto 1914
Štefan Mlholic, kavamar.
Josip Breskvar
Čevljarski obrt, Sodna ulica št. 3
želi cenjenim naročnikom in odjemalcem
srečno novo leto!
Zahvaljuje se za sedanje zaupanje in se najtopleje priporoča za nadaljne naročbe.
ANTON MAVER
založnik mengeškega piva Ljubljana, Metelkova ulica štev. 19
želi vsem cenjenim naročnikom, prija-jateljem in znancem srečno in veselo
novo leto 1914.
Veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. naročnikom, prijateljem in znancem ter se priporoča v bodeče
Josip Pospešil,
stavbni in ornamentalni kleparski :: mo ster, Zaloška cesta št. 6. ::
Veselo novo leto
želim vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem. Priporočam se jim ter beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Simončič,
špecerijska trgovina na Celovški cesti in Jernejevi cesti v Spodnji Šiški.
Marija Kavčič,
gostilna pri „D1MU“, Novi Vodmat
želi vsem gostom, prijateljem in znancem
srečno novo leto
r—r ter se nadalje priporoča, rrrr
mmn r«i^wianiir*frfMii
SREČNO NOVO LETO
želi vsem svojini odjemalcem, prijateljem in znancem ter se za nadalje priporoča
Sitar Franc,
Sp. Šiška, Franc Jožefa c. zastopnik zaloge pivovarne GOss
Li i
1914
1914
Srečno novo leto
želim vsem velecenj. naročnikom, prijateljem in znancem ter se vljndno pripo-:: roča m tudi v bodoče
IV. BRESKVAR
ključavničarski mojster Sv. Petra nasip št. 25.
Andrej Marčan
ir mesarija
Prešernova ul. št. 16 in Rimska c. št. 21
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
veselo novo leto
proseč jih nadaljne naklonjenosti.
Vsem velecenjenim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem želi prav
veselo novo leto
ter se priporoča
Alojzij Kobal
gostilničar in vinotržec v Idriji.
Srečno in vese o novo ieto
želi vsem svojim velecenjenim odjemalcem in se zahvaljuje vsem za dosedanje zaupanje.
Tvrdka Buzzolini
trgovina z delikatesami Ljubljana, Stritarjeva ulica.
KAVARNA „EUR0PA . SREČNO IN VESELO
NOVO LETO 1914!
ANTON IN TEREZIJA TONEJC.
Vsem velecenjenim gostom in odjemalcem, prijateljem in znancem želiva
SREČNO NOVO LETO 1914
proseč za nadaljno blagonaklonjenost.
Restamci a Pri novem svelu
Ivanka in Ar.ton Gcrše.
IDEAL
Vsem cenjenim obiskovalcem se zahvaljuje za izkazano prijaznost ter jim želi
SREČNO NOVO LETO
na mnoga leta.
dellkateHnii trgovina
F. Kham, f;
Miklošičeva c., nasproti hotela ,Union*
se toplo zahvaljuje cenjenim odjemalcem za vse obiitio izkazano zaupanje ter se pri poreč*	n&kSo:	/ ti že K č jim prav
srečno in veselo novo leto!
Veselo in srečno = = novo leto 1914
želim vsem aim sodrugom ter se priporočam tudi v nadalje.
S spoštovanjem
Ivan Miklauc
Komenskega ulica St. 36.
1
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi tem potom
srečno ,« veselo novo leto 1914
ANTON TAUSCH,
izdelovalec soda vode
: Sp. Šiška pri Ljubljani. :
VESELO MOVO LETO
želita vsem svojim cenjenim gostom, znancem in prijateljem ter se priporočata
Iv. in Ros. Pavšek
restavracija na Martinovi cesti.
Srečno in veselo novo ieto
želita vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih prijazne naklonjenosti tud v bodoče.
Z velespoštovanjem
Josip in Josipina Podkov
mesar.
Sv. Petra cesta št. 7 (hotel Lloyd).
Srečno in veselo s== novo leto h==
želi vsem svojim gost:m zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča tudi za nadaljni obi>k ter beleži m s spoštovanjem
Valentin Skander, gSaiTiZ}
Spodnia »Siska, Celovška cesta.
Srečno novo leto
ielint cenjenim obiskovalcem, gostom, prijateljem in znancem ter se jim priporočam tudi v nadalje.
ANTON STEINER,
gostilničar, Opekarska cesta 31.
Lekarna pri ,ZSalem orlu‘
Ph. Mr. Vinko Proch&zka
Ljubljana, Jurčičev trg štev 2.
V selo novo lato!
Podpisani želim tem potom vsem cenjenim gostom, odjemalcem prijateljem in znancem
veselo in srečno novo ===== ieto 1914 =====
zahvaljujoč se jim za dosedanjo naklonjenost in prosim zaupanja i vbodoče.
m. soktie,
Pred konjo&nico v Trn«HctO —