,'sfeed and distributed under permit (No. 732) authorized by the Act of October 6,1917, & on file at the Post office of Calumet,Mich, By order of the President, A.S.Burieson.Postmaste SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D, Uspešen Za ogfaše* vanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best adver- tising: medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVERQZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K.P.IÌ121ZKL insko aibanie v Zdr- Državah in Evropi, -ba po Laie Superior skoro popolnoma ustavljena. mŠiki delavci zahtevajo večje plače. Vzrok štrajkov je večinoma velika draginja. Promet vsepovsod hudo oviran. j, Wis. — Prevažanja j rude po Lake Superior je ustavljeno vsled štrajka ulagače«, ki zahtevalo j odstotkov povišanja plače. J sedmih ladij je bil dan, 15 vlakov z rudo počiti njihovo inožtvo je bilo miljeno. Tudi pomohki delav-jEscanabi so zaštrajkali. Na ,;öooebic Iron Range je bilo poje rude danes popoldne Ejeiio. gijuette, -6. avg. — Tukajšni fai pomoli danes ne obratu-ker je zaštrajkalo Tt5 nalaga-srajk se je pričeiv torek ob Vsled teh štrajkov v n, Eseanabi in Marquettu (tudi železniški uslužbenci, «prenehalo vsako prevažanje rudnikov na ladije, Zna se i bo štrajk imel kaj vpii-ratovanje železnih jam. je, da bodo- rudniške ■ znižale produkcijo. ;»ik železniških delavcev. ago, 1. avg. — Splošen ; železniških delavcev po dritti je bil napovedan za 10. pri dop. Delavci ^3° povišanja plače in sicer W od 68 na 85 centov :t it njih pomagačih od 46 centov. Štrajk se najbolj j v srednjem zapadu in hodnih drža vab. Lokalne pdaštrajkale brez odobritve hui glavnih mednarodnih (a vodij, ki so prosili, da bi r9 Stavko vsaj toliko časa, 4 v'del rezultat pogajanj P1' in železniško upravo. f8#i 6. avg.—Vodje chic-pstriktnega odbora zveze F’h delavcev so nocoj Na Angleškehi. London, 4. avg. — Kurjači in strojevodje na londonski Southwestern železnici so stopili v stavko iz simpatij do štrajkujoeih polic.stov. Ves osobni m tovorni promet je ustavljen. Liverpool, Anglija, 4. avg. — Veliko pristaniščno mesto Liver, pool je danes oborožen tabor. V Trgovskem m industrijalneni delu mesta je razglašen prelci sod in vojaške čete z nasajenimi bajoneti stražijo ulice. Vsi delavci so se odzvali pozivu na generalni štrajk. Zadnja noč je potekla v krvavih spopadih med vojaki in delavci; eden delavec je smrtno in večje število lahko ranjenih. Izgredi se nadaljujejo. Sinoči je došlo v tijesto nadaljnih 2000 vojakov s strojnicami in “tenki’";, v. notranjem pristanišču je pripravljena drednatka z dvema ru-Šilcema za bombardiranje mesta. London, 8. avg. — V Liverpoolu so oiii v prejšnji noči večji izgre- dala “prava anarhija,” kakršne ni bilo na Anglešaetn. London. 4. avg. — Štrajk rudarjev v Yorkshlru še traja. Kakih 25,000 možje na štrajku. Te dni se vrši referendum med rudarji, da li nadaljnjo stavko ali sprejmejo vladni kompromis. London 4. avg. — Izgredi v Liverpoolu so dobili odmeve na Irskem. V nedeljo večer je 80 re-publičanov napadlo policijske barake v Broadfordu. Napadalci so streljali na barake več kot eno uro toda oganj policistov je bil močnejši in republičani sose u-maknili. di vsled policijske stavke. Mestni f ta je dosedaj po konser- p mnenju na stavki 275, fwenov in da se gibanje razširja. "Vodje so se P1*') da stavkarji ne bodo j,0^nega nasilstva. Post ni H1 j ° redno kakor prej. , ^ ravno teir. času je zelo f’ tar bo kmalu treba Ti poljske pridelke. [bo k stavka hitro končana. božanje silno, trpelo, ker hovalo vozov ali kar, K ae> da je že sedaj ^ tar v delavnicah, poprave. nad k» Francija. Berst, Francija, 8. avg.—Vsled stavke pristan.ičuih delavcev je prenehalo V36 delo v tukajšnjem pristanišču . Švica. London, 8. avg.—Iz Ženeve po ročajo o krvavem konfliktu med štrajkarji in vojaki v Bazlu, Švica. Vojaki so streljali m ubili devet delavcev in mnogo je ran je n'ih. naznanil, da bo vlada pričela proti - trustnimi tožbami proti veliki m mesarjem. To jo eden iz-,med korakov, ki jih bo vlada pod-vzela, da zniža ceno živilom. Veliki inesarji ali packerji, ki bodo postavljeni pred zvezino sodnijo so: Armour, Swift, Morris, Wil son in Cudihy. Preiskave zvezine komisije so dognale, da so se ti zvezkli v to, da kontrolirajo hrano. Zgod ovina peti nd va j setletn ih aiititrnstnih preganjanj kaže,Jda v vseh teh letih niti ena oseba ni/bila loslana v zapor, radi kršitve tega zakonu. Todavlaia upa, da se ji bo v slučaju mesarjev posrečilo spraviti krivce pod ključ, Vsi zve-zini (-.genti in pravdniki so dobili nalog, da po celi deželi iščejo prof ‘arje ter jih spravijo pred mora Rumu n-i j a ravnati jih premirja. Misu se sodnijo. po pogo-e izgovarjal, da Ruminici jeml jejo samo to nazaj, kar jim je feldmaršal Mackensen vzel. Toda naj višji svet je ostal pn svoji odločitvi. Budapešta, 4. avg.— Finančne je Ogrska popolnoma uničena, je dejal S. Kraus, vodilni ogrski finančnik. Produkcija največ trpi. Premoga primanjkuje. Delavsko vprašanje se mora takoj rešiti. Kodanj. 6. avg. — Iz Dunaja se poreča, da so včeraj prišle v Budapešto francoske, čete, angleške pod poveljstvom generala Borden in ameriške podpovelj-stvom stotnika Witts pa so dospele danes. Bazei, 2. avg. —Tukaj je gene- l železniške družbe so ; Uvažanje vseh tovorov [ta- Radi tega se je bati, mestih nastalo e „'«»Ogi!. premoga,, Kat1 bo i I P°sledico, da bodo tovar- 15prestati z delom. |:°višanja plače zahtevajo Me: lvci. da vlada obdrži »tov. z'iic in da ta poviša oro v v toliko, da bo- , Osigurane pravic ne V ta ^oče mogla lastnina L dobrem stanju, oben- župan j9 apeliral za vojaštvo in sinoči se je odpeljalo tja šest vozov vojakov. Sest oseb je bilo aretiranih. Župan je izdal poziv za prostovoljce, ki naj nadomestijo stavkajoče policiste. London, 3. avg. — V petek je nenadoma izbruhnila generalna stavka organiziranih policistov v Londonu in v vseh angleških deželah. V delavsKih krogih izjav-ljajo. da se je 65,000 policistov in jetničarjev odzvalo prvi dan pozivu za štrajk; na drugi strani je dejal Edward Shortt, tajnik notranjih zadev, da je atavica pov-sod izpodletela. Končno je moral Shortt priznati, da je samo v Liverpoolu zaštrajkalo 300 policistov. PolicijSKa stavka je naperjena proti nameravanemu novemu zakonu v parlamentu, s katerim 1*0-če vlada zabraniti policistom združenje z delavskimi organizacijami. s Liverpsol, Anglija, 4. avg. — Izgredi iu spopadi med vojaštvom in širajsarji v tem mestu, ki so trajali vss dan včeraj in vso zadnjo noč, so prenehali dones zjutraj. Vojaštvo, ki je bilo včeraj pojačano, je dobilo kontrolo nad mostom. Boložaj je kljub temu še vedno zelo kritičen in prelci sod je v moči v tagovskem in industri-jalnem delu Liverpoola. London, 4. avg. — Uslužbenci londonske predmetne železnice so zastavkali iz solidarnosti s štrajka joči mi policisti. ‘Daliy Herald’ organ Delavske stranice, naznanja, da se pridružijo sprevodniki, strojevodje in kurjači še na drugih železnicah. Stavka železničarjev je vrgla 200 mož z dela in ves osobni ter tovorni promet počiva. ralni štrajk. Mestna vlada je poklicala vojaštvo in včeraj so bili prvi spopadi z delavci. Na vseh glavnih uličnih vogalih stoje strojne puške. Bern, Švica 4 avg. —Švičar. slca socialistična stranka je izdala včeraj manifest, v katerem odobrava zahteve štrajlcarjev v Bazlu in Curili. Stranka zaiiteva, da vlada zapleni vse zaloge živil, obleke in čevljev in da se uvede^državni monopol uvoza in izvoza Ženeva, 4. avg. — Čete, lei jih je poslala vlada v Bazei in Curili, stražijo tovarne in banke. V sobotnih izgredih je bilo ubitih deset delavcev in večje število je bilo ranjenih. Vojaki so streljali iz strojnih pušk. V Bazlu so prenehali izhajati vsi časopisi in vse drugo delo počiva. Poročila se glase, da je izbruh v Bazlu boljše-viškega značaja, medtem ko so nemiri v (Juriliu nastali vsled dra-ginje. Vojaški upori y Sloveniji in Hrvaški. Jugoslovan- tado delničarji dobili '^vičen, delež. Časopisje je ebjavilo senzačne poročila o položaju v Liverpoolu. “Daily News” piše, da je v ve likam pristaniščuem mestu zavla Predsednik Wilson bo v petek iriščl v kongres in podal nekaj nasvfiov, kako priti v okom veliki draginji. Kaj da bo priporočal sicei^n znano, domneva se pa, da bo zahteval razširjenje Le vet je vega ? Tkona o kontroli živil, ki naj bi bil v moči tudi v miru in bi sa. raztezal tudi na obuvala, obleko in druge potrebščine. Dalje, naj bi se napravil zaicon. potom kterega bo mogoče doseči “male” kakor tudi ‘•-.velike” pro-fitarje. Kongres naj] bi dalje postavno določil, kaj da je“profiti-ranje,;- špekulacija naj bi bil ti'K°'4ha 8 p9trebšdu}*m^ naj bi se omejila. Chicago, 6. avg. —, Agenti justičnega oddelka so dokončali preiskovanja glede kopičenja žita in sladkorja in v najkrajšem času se pričaku je važnih aretaci j. Velika škoda vsled viharja. Cleveland, Ohio,6. aug.— Sko. da, ki so jo povzročiti dež in vihar, ki je obiskal severno Ohio včeraj popoldne in zvečer, na letini in posestvih se ceni na dva miljona dolarjev. Mali potoki so silno narasli in prestopili bregove in poplavili okolico. Obratovanje železnic, pouličnih kar, brzojavov in telefonov je bilo hudo prizadeto. Belgrad, 81. jul. ski polk v Mariboru se je vprl dne 22. julija in se pridružil nemškim vojakom in civilistom. Vstaja je bila potlačena po hudem boju, ki je trajal dve uri; ubitih je bilo šest upornikov in trije lojalni vojaki. Upor je nastal vsled slabe hrane in nizke plače. Naslednji dan se je uprl kava-Ieri j ski polk v Karaiti (popačeno krajevno ime) na severnozaprd-nem Hrvaškem. Uporni vojaki so pod vodstvom narednikov in kor-poralov udrli v orožarno in se oborožili s puškami in strojnicami nakar so okupirali pošto in trg Svobode, kjer so postavili strojni-ce. Uporniki so držali trg dvanajst ur in končno so jih nadvia-dale lojalne čete, katerim so pomagali civilisti, ki so streljali skozi okna in s hišnih streh na rebelne vojake. Uporaiiki so bili Slovenci in Hrvatje. Oblasti imajo dokaze, da zunanje sile hujskajo vojake k nemirom m uporom. Rumimci so zasedli pesto. Budapešta, 4. avg. — Buda- Vlada bo sodnijsko preganjala mesarje. Washington, 6. avg- — Generalni pravdniK Palmer je danes — Trideset tisoč rumunskih čet, vltevši in-fant erijo, konjenico in topništvo, je danes med glasom trompet prišlo v mesto. Pariz, 5. avg. — Člani ameriške mirovne delegacijo so se danes izrazili da bo vstop ruuiunskib čet v ogrsko glavno mesto močno oviral ako ne ‘ popolnoma onemogočil vsatnovitev stalne demokratske ogrske vlade. Pariz, 6. avg. — Rumunci so stavili ultimatum na ogrsko vlado, kakor je doznala mirovna konferenca. Zahteve ultimatuma so zelo stroge. Ogri morajo odgovoriti nanj do šeste ure danes večer. Mirovni delegati pravijo, da so Rumunci predaleč segli, ker ti pogoji Meksikanska propaganda^ New Yoric,6. avg.— Odbor-inozemskih - misijonov prezbiteri-janske cerkve je danes obdolžil amerikanske lastnike maksikanskih petrolejskih polj, da le ti s svojo propagando hočejo izsiliti vojno med Zdr. Državami in Meksiko. zadnjega tedna zelo poleglo, se vse euo sempatja pripetijo manjši požari sumljivega početka ižgredi in poboji in manjši Oblasti so prepričane, da bode moralo 10.000 vojakov, ki neprestano patrulirajo po “črnem pasu” ostati v mestu več tednov, da ae razburjenje popolnoma poleže. V mes tnem svetu je bila danes predložena rezolucija, ki zahteva popolno segregacijo ali ločitev čniopoltnih od belopoltnih. Črno-polttii aldertnani so hudo nasprotovali rezoluciji ali vkljub njihovemu naporu je bila sprejeta, in izročena posebnemu komiteju v razpravljanje. V chicaskih plemenskih bojih zadnjega tedna je bilo 32 oseb Bela Kun je končno resigni-ral. Kodanj, 3. — Iz Budapešte je prišlo uradno poročilo, da je Bela Kun, voditelj komunistične vlade resigniral v četrtek zvečer. Kun je zjutraj še konferiral z zastopniki zavežinijfov v B/ucku, ki so predlagali, da sedanja vlada odstopi v prid zmernim socialistom; Bela Kun je izjavil, da odgovori na predlog 5. avgusta. Pozneje je pa prejel ve3t, da so bile rdeče čete poražene na vzhodni strani Tise in da so Rumunci prekoračili reko. Nato je resigniral. Dunaj, 2. avg. — Socialistična vlada je na krmilu v Budapešti. Vlada je provizorična in ostane toliko časa dokler se ne izvrše volitve za nov parlament. Na čelu vlade je JTiles Reidll, po poklicu črkostavec. Vsi člani vlade so socialisti pripadajoči k desnemu krilu ogrske socialdemokratične stranke in nekateri so bili v Kunovem kabinetu. Sovjetski sistem vlage še ostane. Nova vlada se je takoj izrekla za mir s sosednjimi država-mi in z entento in Jacob Weltner, predsednik sovjetov, je prišel včeraj osebno na Dunaj, kjer je obiskal polkovnika Uunningliama, vodilnega zastopnika zaveznikov in ga prosil, da naj vporabi- svoj vpliv za dosego miru. Kapitan Thomas C. Gregory, ameriški ži-vilni upravitelj za Avštrijo in O-grsko, je takoj odredil, da se pošlje potreben živež iz Banata po Donavi v Budapešto. V Budapešti je mir. Vojni poverjenik Raubrieh je razglasil preki sod,]da prepreči eventuelne nemire. Bela Kun m ostali komunistični voditelji so ostali v Bu-dapešti in zavezniški zastopniki so baje izjavili, da "jim zajamčijo varstvo. ubitih, 18 Črncev in 14 belih ter nad 500 ranjenih. Nemški podjetniki kupujejo baker. New York, N. Y.— Nemški podjetniki so pričeli kupovati baker «Združenih državah. Baker so pričeli že tudi odpošiljati in pričakujejo, da kmalu dobe večja naročila. Nekaj bakra je bilo tudi prodanega na Angleško, v Francijo in Skandinavsko. Cestnoželezniška stavka končana. zahtevajo več, kakor pa so Ru- munci opravičani zahtevati po pogojih premirja. Tu prevladuje strafe, da bo vsled romunskega nastopaš trmoglavljena sedanja ogrska vlada. Pariz, 6. avg. — 31. Misu član rumunske mirovne delegacije je bil danes pozvan pred naj višji svet konference, kjer se mu je dopovedalo, da konferenca ne more priznati ultmatoma,. ki ga je Eumunska dala Ogrski i«, d« se Sodnijsko postopanje proti moriycem v chicaskih plemenskih bojih. Cbicage, 6. avg. — Državni jravdnik Hoyue je danes naznanil, da bo v oktoberskem zasedanju porote postavljenih pred sodnijo 50 izgrednikov, belili in črnih, pod obtožbo umorov, poskušanih umorov, zarote m nošenja skriteza orožja. Akoravno se jo vznemirjenje Chicago, III. — Cestnoželezniška stavka je bila končana v soboto zjutraj ob petih, ko je priče] normalen obrat na cestnih in nad-ulicmh želznicah. Predsednik organizacijo cestno-železniskih uslužbencev je proglasil stavko za končano, ko je bilo za kompromisni predlog oddanih 386 glasov večine, po katerem dobe uslužbenci 65—67 centov tnezde na uro. Od približno šestnajst tisoč članov se je udeležilo glasovanja 13,334, od katerih je glasovalo za kompromisni predlog 6,360, proti predlogu pa 5,977. Odstop jugoslovanskega kabineta. Belgrad, 3. avg. — Jugoslovan, ski kabinet je podal ostavko- Regent Aleksander je sprejel resig-nacijo ministrov. Liga Narodov. Resnična liga narodov je bila vstanovljena davno še pred svetovno, vojsko od ,onih ki rabijo Trrner-jevo GrenkoVino.Gorko hvaležna pisma pisana v 27 jezikih Angleškem Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvatskom. Slovenskem, Srbskem, Litvinskem, Francoskem Talijanskem, Španskem, Ruskem. Ukranjskim, itd, so prepričevalni dokazi da se nahaja naj večja sloga v pohvali Tinerjevega Grenkega Vina med vaimi narodi, ker vsakdo ve da Trinerjev« zdravilo je najboljša trdnjava proti napadom želodčnih neprilikah in vsih bolez-‘ n ih ki so spojene z želodčnimi naredi. Dobite ga pri Vašem lekarnarju ki ima tudi druga Trinerjeva zdravila pri rok*h, posebno Trinerjev Liniment, Tri-Horjevo Sedativo zoper Kašelj, Trinerjev Antiputin (ki je prav izvrsten ža izpiranje grla in ust ter čiščenje ran). Boljega ne morete zahtevati — Joseph Triner Company 1333 Ashland Ave. Chicago, 1343 S ril. Selanov Zet* Povest! spisal Slavoljub Dobravec. Gore in robovi oblakov so bili pozačeni s aolnčnimi žarki. Simen je zrl in zrl v preininjajoče se, podobe, kakor da vidi v njih odprt nov avet, dom vzorov, kraljestvo sreče. Bilo mu je nepopisno v srcu. Ko.bi ne bil Čutil v njem skeleče rane, rekel bi bil, da je prav srečen v božji prirodi. Zazvoni večerni zvon, pozdravljajoč najsvetjšo Mater, Mater prerojenega čiove-kega rodu. Št men je bil veren mladenič, odkril se je in molil. Nekaj lnpov pozneje začuje po stezi pofhseboj stopinje. Nekdo j’e stopal prav trdo, kakor da nosi teže na sebi. Z nasprotne strani izmed hiš je pa žvižgal nekdo bližje. Med gridovjem ni mogel Šiinen spoznati nikogar. “O, Anica, kaj je tako težko!” vpraša znani glas Tomažev, kateremu se dekle takoj odzove: ■‘Malo preveč sem naložila, a zdelo se mi je, da ne boš pozabil priti pomagat.” “I. kako bi zabil tebe! šel bi s teboj do konca svete.” “Vem, vem, toda tiho, da te kdo ne sliši. Mrak ima tudi ušesa” de ona, odloživša breme. Šimnu se je pa takoj stemnilo pred očni. Jeza ga je prijela, da bi zgrabil ptujega usiljenca, zgrabil in stresel pa mu povedal, kaj Be pravi zapeljavati domača dekleta. Neka-terikrat je sicer že govoril ž njim, zdel se mu ni napačen človek, toda nikakor ne nevaren tekmec. A sedaj, nocoj je spoznal, da se je motil, prav debelo motil o tem prilizovalcu. Hotel je že planiti kvišku ter ga odgnati s palico. Zmagala je previdnost. Tomaž je prijel breme zelja z jedno roko ter je nesel pred Anico Pogovora Šiinen sicer ni več tunel, poznal je pa vendar, da je občevanje med njima zaupno in domače, kakoršno je bilo nekdaj tned njim in Anico. In njo je štel za svoio nevesto, sedaj sepa vede tako! O časi! O goljufivi svet! Kako bi se bil mogel kaj takega nadejati! šaj je mislil vedno tako pošteno o njej in pošteno se je vedel tudi sam v vsaki družbi, v vas. kem kraju, z vsako osebo' Nikdar ni pozabil, kaj je dolžan svoji ne' vesti, in sedaj .... Odkar se je Simon sprl s Selanom ni več prihajal v hišo. Kako tudi! Ar.ica se mu je kazala vedno bolj hladno, dasi je bila ž njim še na videz prijazna, kadar je pot nanesla tako, da se mu ni mogla ogniti. Oblačen jesenski dan je bil, kakoršnili je mnogo v tem letnem času. Okoli Selanove hiše in po nji se je že polegel opoldan ji hrum. Hlapci so spali po vozeb in jaslih, vozniki so dremali za mizami, pustivši vino v kupicah in steklenicah, po krušnih in jednih ostankih so se pojale muhe ter sedale spečim gostom po laseh, potnih rokah in po ušesih kar jih pa ni vznemirjalo ni najmanje. Ta čas je uporabila Anica, kakor navadno vsak dan, za to, da je vzela škaf in šla na studenec po vode. To je bilo Šimnu, ki je odhajai istega dne dobro znano še iz prejšnih časov. Kakor se je jezil ha Anico, sa.n nase in na ves svet, vendar se je hotel ž njo Še poslednjič posloviti, saj morda vendar ni vse res, kar je povedala domišljija in ljubosumnost. Hotel je ž njo še govorici pametno besedo. Zato se je danes bližal z nasprotne strani studencu ob cesti. Dekle 3e ga je prav ustrašila. Najrajši bi vrgla posodo od sebe in zbežala domov, a bilo je prepozno. . Šimom je stal poleg nje in se ozrl vanjo, ona pa je zrla vtla, ni si upala pogledati ga. “Anica, saj nisi huda na nas in na—mene,” “O, zakaj bom neki huda! Težko mi je pa res, da ni miru, ko smo živeli toliko let edini. Anica say veš da mi nismo krivi, najbolj me pa teži, ko se mi dozdeva da tudi ti nisi več tako z nami kakor si bila nekaj. Bo voj,' Anica, ah ni res? tako!” “Ne vznemirjaj se vendar, Simen? Kaj neki misliš o meni?” Ih posilila se je, da ji je bilo lice prijazno, ustne pa so se nabrale na smehljaj. “Anica, ti imaš rada Tomaža!” Dekle se zgane, ne more prikriti, da je zadel Šimen resnico, ven-dar pa se odreže: Danes je Šimen zopet imel v rokah ta list in ga medpotoma ogledoval nekaj časa. Bo tein pa je vzel iz torbe zapisnik onih mladeničev, ki so v teh krajih ušli vojaški dolžnosti. i “Aha!” reče sam s seboj in se nasmehne, “imam te, nepovabljen ženin! Ne bodeš svatoval, ne za leto dnij in še poznej ne, kakor gotovo sem jaz tukaj. — Tomaž, lun! Mate Vrbica, begunec! Anica, še dalje boš čakala njega, kakor bi bila mene.” ' Zadovoljno vspodbobe konja, ozre se po tovariših-spremljeval-cih, ki niso bili daleč za njim, ter steče na rob. Tu pogleda ponosno okoli sebe, kakor pogleda general na svojo malo a hrabro četico, potem krene na večerno stran med nizkim grmovjem proti bližnji vasi, kjer ga je že čakalo Opravilo. Namenil se je naravnost k županu biriči pa so se razšli okrog vasi, da bi jim kdo ne ušel. Šimen izroči konja naj bližjemu služabniku ter mu naroči, da ga dene v hlev, sam pa stopi zopet na rob brega, da bi se naužil pogleda na kalno Kolpo m njeno livno okolico. N1 še prav stopil na vrh, ko vstane pred njim, kakor bi ga posadil z neba, visok mož z velikim z vožnjam na hrbtu—tihotapec. Težko nam je povedati, kdo izmed obeh se je ustrašil bolj. Doigi mož obstane in strmi, a tudi Šimen stoji in se čudi. Nekaj trenutkov se mu je zdelo, da je srečal samega vraga. Zveženj) katerega je imel ptujec na hrbtu, izginil je, da Šimen sam ni vedel, kako in kam. Imel ga je, a sedaj ga nima več. Tihotapec sppzna Sitrinovo zadrego, a tudi Šimen v tem hipu, spozna tihotapca Medliška. Vok. azal je dolgo vrsho belih zob razgrnil nerodne kocine z obraza, zasmejal se osorno in rekel: “Oprosti, gospod, saj midva se poznava! Kosila sva že skupaj. AH se več ne spominjaš, carissime “Šimen gleda, gleda in ne ve, ali bi se jezil ali smejal. “Vi tukaj?” “Kakor vidiš, amice, z dušo in telesom”, de Medlišek in stopi nekaj korakov naprej. Šimen se Rojaka sva, poznava so, in naposled, kje pa imaš pravico loviti mirne popotnike?” “Nesli ste tobak, kar je prepovedano”, ustavi ga Šimen jezno ih dela, kolikor more, uradnoresen obraz. “Toga že ne, domine. Gotovo nisi prav yidel.” “Kje pa je zveženj?” “Kakšen? Ljubi moj,ne huduj se! Jaz sem bil po svojih opravilih ta m-le doli v Granici, pokušal sem luk, vino in pečeno svinjino. To so boljša, lažja in manj nevarna opravila, Kakor tihotapstvo. Sicer pa veš kaj, amice, meni se danes mudi naprej, “Za sedaj ti tega ne moren potrditi, x'riiazen je z menoj, dober mladenič je; o tem, kar praviš pa vendar ne vem ničesar.” Šimen ni vedel, ali bi ja imel za nedolžno. ali tako premeteno, kakor je bil njen oce. Zato jo vpr-aša kar naravnost: “Anica, ali boš za, nekaj let moja žena?” “Ne prenagli se! Ne veš, da jd nasveta vse premenljivo: kaj, ko bi sepa res premislila?” Govorila je zadnje besede tako, kakor da jih ne govori samo za nagajanje. Šimen je vedel dovolj. Delal se je hladnokrvnega in rekel mrzlo, da je sam sebi čudil: “Bustiva to! Vidim, da se ti mudi, škaf je poln. Zdrava bodi, Anica! Ostaniva prijatelja! Z Bogom !” Zdrav, Šimen!” rekla je z zategnjenim glasom. Nekaj ji je reklo, da ni prav ravnala s Šimnom. Segla Um je v roko, zadela posodo na glavo in hitela proti domu. Ou je gledal še nekaj tre-mutkov za njo, potem je tudi sam gibanje. Ljudje si pripovedujejo o hudih časih, ki pridejo v deželo. Francozi so zopet po Koncu. Radec/d na Laškem težko uganja uporne Lahe m tildi sosednji Ogri se upirajo Avstriji. Na Dunaju so nemiri sleharni dan. Vlada birza vojake. Nekega dne potem je jahal mlad kresijski uradnik ob levem bregu Kolpe nazgor. Za njim je šlo nekoliko spremstva. Mladi mož je imel povelje, da poišče s svojimi ljudmi še nekoliko mladeničev, k j so se ali poakriii ali drugače poizgubili, ne da bj slušali glas vojaške oblasti. Sitno je bilo to biriško delo, h ker se ili rad zameril načelniku, šel je in le tihem nekoliko godrnjal. Ce pogledamo mladega moža natančneje, spoznamo nekdanjega Šimna Bajca izpod Bajških klancev^ Stefan Medlišek je bil naročil nekemu belokranjskemu beraču, Ki je bil jeseni na božji poti v vi pavskem Logu, naj pove njegovemu vrlemu znancu tam doli ob hrvaški meji, da ne bo Anica nikdar več njegova. Oni ptujec Tomaž, ali kako mu že pravijo, ki je nekoč obstreljen ostal pri fcšelauu, priljubil se ji je tako, da j je pozabila Šimna. Stari Selan, sicer ni posebno zadovoljen ž njim, tako ja dostavil poročevalec rajši bi imel imovile jšega zeta, a danes je že skoro vse v vojski. Hiteti je treba in le bolj po malem izbirati, ker sicer bi ne dobil niti izbirka. Selanu treba dobrega delavca bolj kakor gospodarja. On sam ni več za delo, gospodaril bi pa laliKo še več časa. Zato hiti z možitvijo da mu namenjenega zeta ne vzemo k vojakom. Talo ustno poročilo je bil dobil Šimen. Ba tudi pisemce mu je došlo od—Anice. Brosila ga je naj ji oprosti, ker ne more biti njegova. Srce ji je vedno pravilo, * Ali ste že zavarovani proti ognju? * J Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako sev preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Posebna zava rovalnina za Avtomobile. O: ? t i I t S. C. Ctivnowett) Insurance Agency 1 Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton INat’1 Bank Houghton, iVIicHig-an. krenil proti domu. V vrtu poleg i 11 * zanj: kaj bi se torej silila! "hyp,'Tièfcdttajemu znancu mu je tujitpisala,/ kako dober je njen Selanove hiše je pa Tomaž obiral jabelka. Javistno se je oziral k studencu, veter mu je prinašal na uho pretrgane glaove, ki mn niso bili nikakor prijetni. Želel si je v žep praprotnega semena, da bi bil neviden. Strl bi ya Šimna, strl.. IV. Ta vojaški boben Bode moj mrtvaški zvon. Narodna. Piibližalo se je viharno leto 18-48. Levi breg Kolpe se je že odkri-žal snega, ki mh je nekaj mesecev ležal na prsih. Iz zemlje že rine beli zvonček, gaščarica skače s skjile na skalo za oživelimi muhami. Tam-le iz goščavi se celo oglaša drozeg. Kmetič je obesil jopič na drevo, kar golorok snaži in obrezuje trte, čisti in trebi po senožetih. Vse je na novo prebujeno, le Kolpa, počasna Kolpa, jebnakomerno kakor po zimi žene svoje valove tje doli v bratovsko, sedaj toli nemirno zemljo hrvaško. Bo Granici se širi , neko nevarno umake m pravi: “Pa ne veste, da so tam-le v vasi naši ljudje, ki vas lahko ujamejo? Tudi jaz imam pravico, zgrabiti vas.” “Daj me! Ti me gotovo lože, kakor tvoji- hlapci, sicer pa ne vem. kako bi se izšlo.” To izgovorivši, stopica nekoliko sin terje, hoteč menda pokazati, kako lahko bi utekel. Šimen je bil v veliki zadregi, kaj naj 3tori z znanim tatom in tolovajem Res se ga je nekoliko bal tu na samem. Ge mu udide, smejali se mu bodo tovariši; če strelja on, trelja tudi Medlišek. o uspehu zopet ni dvomiti. Oni nua puško vsak dan vrbkah. Će ga odpravi z epa, da nikomur ne črhne ao njem in o sestanku ž njim bahal se bo tat po svetu, da se ga je bal cesarski uradnik, in služba mu bo potem prav sitna. Medlišek je spoznal, kaj se godi v Šimnu. “Bo pravici ti povem”, reče, “tvojih bi se morda še kaj bal, tebe pa, ne zameri, prav nič. Tdfnaž, ki se sicer, zove Mate. Doma je iz Bele Krajine, bogat mladenič, piše se pa za Vrbico. Z dekliško preprostostjo mu je Anico razodela to m še več. Imenovala je celo vas, kjer živita njegova roditelja. pusti me, da odidem v miru ali se pa sprimiva! V prvem slučaju ostaneva prijatelja, za nameček ti povem nekaj lepega iz tvoje domovine, v drugem slnčaju tudi ut bova sovražnika. Bog obvaruj, a kdo ve, ali sploh ostaneva. Drž im se svoje pfavice; oko, zob za zob in glavo za glavo. Ti si sam, jaz sem sam. Će se oglasiš na pomoč, tedaj bo to meni znamenje napada in orami se bom, tako mi rokovnjaškega poštenja. Pomisli, jaz ne mislim, kod, marveč kako udarim. Sicer ti mora biti znano, da moja hudodelstva do sedaj še niso smrpia. Ne verjam-en, da so ree tako žalostni časi na svetu- no, in če 30, naj me usmrte, do življenja mi ni bilo še nikoli mnogo, dan es mi pa ni prav nič.” (Dalje prihodnjič.) Nabavite si orodje za vrt, Ako hočet meti lep vrt, imeti morate dobro v narsko orodje. Nikar si ne lomiti hrbt_ z slabim izrabljenim orodjem z katerem se dela le površno. Pridite k nam ako potrebujete vrtnar* sko orodje in Vaše delo Vam bode igrača in Vaš vrt vspeh. mmmäsä KECKONENfHARDWARE GO. Telefon: 163t Peta cesta, Calumet, Mich. GALBRAITH & MCCORMICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske H stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. / ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovisene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Sincerity Clothes so povsod znane Obleke od $18.00 do $45.00 VERTIN BROS. & CO. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE / UNITED STATES GOVERNMENT Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*- S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko- Vaš^poštar, yaša banka, st in mnoga druga trgovška z*s topstva vam povedo.kako in k*i' ZGLASITE SE PRI LE-TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOSTI - TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj; Vi jih bor.te potrebovali po. vojn KUPUTJE \ vojne varčevalne znamke, ki'so obveznice vlade Zdr- drž*f nki prinašajo štirlodstotne estil ob* Lahko zanče-te Selanov Zet* povest; spisal Slavoljub Dobravec. Slednjič je spačil navihani fat (ako skesano svoj kosmaii obraz, Ikakor skesan grešnik. Ni mu bilo ?s dingo, kakor da je Simna zad-jjjjjl tukaj. Pregovoril je mlađega, da se je naslonil na bližnji |pS robe k in dejal: j ;ijja povejte, kaj je novega pri Ls, Že pet let nisem bil doma. Ì[’rosim, hitro, ker se mi mudi.” j idìm. meni se je pa doilej ; „mdilo” reče Mediišek in se vsede * Ujuui nasproti na debelo skalo 0r L začne: k-0 j i. Anica se ženi. Zvedela je, kje ‘Til kvaš in kaj si. Močno se je pre-l.irSgila, ne zastran tebe. marveč J^Lstran ; Tomaža, Iiekla je, da je llle]a zopet pisati, a zbala se te je ijiš, tako je z ženskami. Ti po-1 1,1 »jo, mene pa pusti, da grem ‘jprej!” Hotel je še nekaj reči, ja od vasi sem se je že razlegalo litje, žvižganje in klici: “Bajec, Ljec! kje sta? Tihotapci, tiho-,j!» Šimen ni prav vedel, kaj ai- f! hfCi toda spoznal je, da iščejo U. Takoj mu je bilo jasno, da r> L v tmn ooložaju in v ti družbi L smejo najti. Zato se obrne Loli svojemu znancu, hoteč mu • ernia reči tf A t^ga ni bilo treba “Štefan, beži, skrij Med li - bjni čakal dobrih svetov, mar-jeeje tilio umaknil v grmovje, podaje slišal biriče iz vasi. iter mačko 'na lahko in kakor iinevidno se je plazil naprej-. Sirici so prišli in dobili Šimna, t je stopal takd naglo, da ni tol nihče druguče misliti, kor da je ravnoitar pripihal čez Sreba et. j-Ali jih niste videli?” -Koga?” vpraša čudeč se. -Tihotapcev? Prav mimo vas so ada šli. Opazili smo jih že aia strani vasi in teki' za njimi”, joveduje uradni sluga. ■Ti ljudje hodijo po stranskih ih”, deje Šimen . malomarno, sin bilo prav, da so njemu ’•rejeni duhovi več vedeli kakor ara. iojdiino!” reče naglo in odlo-1 Videti je bilo, da bi s tern eta vil neprijetni pogovor, m več potem zinil -besedice Nera so stikali po hišah. Ren se je danes kesal, da je fUŽčfljN! to opravilo. Mari bi bil Roma prr zarjavelih pismih, *Ttn posel je bil siten. Vrh tu ulaf neprijetni spomini. Telo j!eoilo sicer v B*di Krajini, 5111 iB pa plaval tam r;ad udnosto ’■ICO ;<:ov° hišo. Hudo vasjo, nad očetovo in mn je bilo K- se bili po tem poslovniku, ravnali bi bile res tudi male države prišie do besede, vsaj v tistih, v katerih so direktno interessane. Toda zgodilo se je drugače. Zastopniki štirih velesil, Wilson, Lloyd George. Clemenceau in Orlando, so se konstituirali v “3vet štirih”, ki je zboroval in sklepal, kakor se mu je zdelo, ne da bi se bil oziral na želje ali zahteve in potrebe prizadetih narodov. Zastopniki naše delegacije na pr. so bili dosedaj le štirikrat povab-jeni, da pojasnijo resnični položaj m naše staližč« (po enkrat glede Banata, Koroške, Brekmirja in K )ke).Vsakikrat so gospodje naše stališče vzeli naznanje, a potem -odredili, kakor so mislili. Mi o s depili “ sveta Četvorice” nismo bili nikdar obveščeni. V"iri naših informacij so !e časopisi in pa nekateri znanci, ki so bližji “bogovom”. Prvetno je bilo namer-avano na pr. izročiti avstrijskim Nemcem mirovno pogodba v petek 6. junija, in to ne le v imemu velesil, ampak tudi v imenu onih malih držav, ki so nastopile ded-ščine Avstro - Ogrske (razven Nemcev in Madjarev seveda). A zastopnikom teh malih držav sklepi velesil glede Avstrije in Ogrske niso bili znani in zato se velesile sklenile, da se jim dan poprej popoldne ob 3. sporoči “vsebina’ mirovnih pogojev glede nemške Avstri je. Tako toraj! IN etnei, ki so sovražniki, imajo že nad mesec dui časa, da se izjavijo glede mir-rovnih pogojev, da se proti raznim določbam pritožijo in stavijo eventuelne proti predloge, mi prijatelji in zavezeniki pa nismo niti znali za točen tekst mirovnih pogojev ampak se nam je hotelo sporočiti le njih vsebina na kratko, a vendar naj bi bili ti pogoji predloženi Nemcem tudi v našem imenu, in tako, da bi tudi male države bile obvezane! .Vsled pritožbe zastopnikov vseli štirih malih sil še jim je potem dalo pogoje pa ne popolen tekst na vpogled, in prilika, da se v 24 urali o njih izjavijo ter stavijo eventuelne protipredloge. Sovražnik ima torej že doslej Jnad en mesec časa, da se izjavi, mi prijatelji smo nneli 24 ur. (Nemška vedela mirovne pogoje od mirovne konference šele zadnji pondeljek.) Pa to ni edini slučaj. Postopali je proti nam je temveč vedno tako, odkar traja konferenca. Zna-čilem je na pr. tudi način, kako se hoče rešiti vprašanje varstva žnost v? rstv a manjšin, to 1«- da bodo p r i paci nini drugih n a rodu osti V dotič ii d •žavi na pr. v Jugi slo- slavi ji S' en ci, Madžari, I ai J udje - — ti so gospodom jiosebno pri srt u — - imeli vso jed, iake pravice kal or pripadnik gta vrnili narodnosti v i juooslavi ji J igo- Slovani, na V v. . Češkem Cehi, itd. 1 Za- stopni ki n »lili držav so izjavili, da radi vsp rejemajo te ki avzu e in *.m m * ìaì —t au« ìm. -Um Hi 4.1 ^ It I Vestno zdravilo dela čudeže pravice da se enako obvežejo tudi velesile. Toda velesile na to nočejo slišati; tista morala, ni velja za male, "e velja za velike! To je zlasti važno na Jugoslovane. Mi bi morali priznati na svojem teritorijeve pravice onim tisočem Nemcev iu Madžarov, ki jih je stan avstrijski in ogrski režim spravil v naše kraje kot germaui-zatorje in madjarizatorje, in tud-i onemu pičlemu številu Italijanov, ki jih ho v naši državi, a ITALIJA BI PA N ASPRO IT NAD POL MILIJONA JUGQSLO-VANOM, ki «stanje pod njene oblastjo, NE BILA DOLŽNA IMETI V NARODNOSTNEM POGLEDU NOBENIH OBZIR-NOSTI. Nasprotno! Iz jako dobro podučenega vira izvem, da bo ITALIJI PRIZNANA PKA. VIOA, DA BO SMELA VSE ONEJJ UGOSLOVANE, “KI JI NE BODO LJUBL1”, ZAPODITI S SVOJEGA OZEMLJA IN NJIH PREMOŽENJE LIKVIDIRATI; Če se res zgodi, patemi to ne pomeni nič več manj, k akor da mirovna konferenca prilepenitn Itali janom, ki so se z zvijačo pri priklatili v našo zemljo iti ki jo sedaj z nasiljem držijo, proznav^a pravico, da nas, ki smo tisoč let to zemljo obdelovali, katera nas je redila, tako da smo mi njeni in ona naša, sme upati tega kar je Vsakemu živemu bitju naj mile je in najdražje - domovina! Ali gospodje, ki ukrepajo, naj vedo, da "brezdomovinci postajajo zločinci in naj bodo v naprej opozorjeni na svojo odgovornost za vse j)o-sledice, ki iz tega nastanejo! čisto enako postopajo vsi mogočneži v gospodarskih in financi-jainih vprašanjih. Avstrija in Ogrska sta bilo pred koncem vojne izključno v nemških in madžarskih rokah. Vojua gotove ni bila od Avstiije napovedna po naši volji in tudi ne v našem interesu. Tisoči in tisoč naših obešenih sestradanih, zatvorjenih in terni-su. Tisoči iu tisoči naših obešenih, sestradanih, zatvorjenih, interniranih med vojno so jasen dokaz za to. Sploh je vsa Avstro-Ogrska med vojno znala iu čutila, da je ta boj med Slovanstvom na eni strani m Germanatvon in Madjarstvom na drugi strani; kadar se je zdelo, da bo zmaga njihova, so tudi že pričeli kazati, kake bi bile posledice za nas, če bi oui zmagali. Njih zmaga bi bila naša smrt. In. sedaj bomo morali za ono vojno, katere nismo beteli, in med katere smo toliko trpeli, še participirati na delu vojnih dolgov. Pa to še ni vse! Vse ono državno imetje, ki se nahaja na našem teritoriju, ne pre:de kar ipso facto v načo posest, ampak morali ga bomo plačati - ententi; to bo znašalo nad 3 milijarde frankov. Tako je postopanje proti nam na vseh pol jih. Dalo se nam bo že v začetku postavljeno gospodarstva kod ogromna bremena. In vendar, kake protiraue zahteve smo mi stavili, da se z nami tako postopa? Mi smo v skladu z Wilsoiiovi principi zahtevali, da naj narodna volja odloči o njegovi usodi, in iojalno izjavili, da smo pripravljeni nositi pravična bremena, ki prijiadejo na nas kot delne naslednike Avstro - Ogrske. Če se primerja naše pravične zahteve s stališčem Entente v tem pogledu, ki bi mogel v nas povzročiti obup nad obstojem pravice m reaniGo, ni težko pogoditi, s kakimi občutki bomo zapustili Pariz in mirovno konferenco. Dr. Ivan Marija Čok, član narodnega predstavništva. Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. p0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. i0(ja oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri» silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja i/. . lodca. Trinarjev Elixir cisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki So vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče i„ sto vino. Trinerjevo Grenko Vino. Trinerjeva' zdravila se dobijo od danes naprej edino le p0 ekarnahin trgovinah ki prođavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skraja moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z naročili družil, irgovce zdravili in leka> ue geor želi kupiti Trinerjeva zdravila TR1NERJEV iLINIMENT 9 _ prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pti revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrpn jenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je , iz. vrsten pii izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudijivost. Naprodaj po vseh lekarnah. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi S6 po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1015 in 1916 so Urila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo JOSEPH TR1NER, 1,533 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHI C AG O TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM; IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 2H»7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA i •; , / ■ Calumet, Mich. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. Calumet, Lau ri am, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St. Pcdpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St., Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St......Calumet, 11. taj.: Jos R. Sedlar, Lindin LakeAveSt. Lauruuu Blagajnik; Jos. Seheringer. Oak St. .. .Calumet, Duhovnu vodja: Rev. L. Klopčič,.......Calumet, v NADZORNIKI: Mich. . . Calumet. Mich. )) !) John D. Puhek, 2140 LogSt....... John Gosenca, 4055 Klm St........ Matt Sustarich, Osceola St.........Lau ri u m ’ POROTNIJODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich Matt Straus, 2409 B St. Calumet ’ Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila ae dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so “Slov Novice.’ iirovine delovanje vone uprave. informacijski urad za bivše vojake. Colonel Aurthur Wood, Assis. Mt to the Secretary of War, ki jf na čelu delovanja za slnžbo-iiiije bivših vojakov, naznanja, kje War Department ustanovil «ben informacijski ura (Imor-ution Bureau), h kateremu naj «bivši vojaiti in mornarji obrne m vse informacije, ki jih nteg-?|ozauimeti, »apr. glede vojaška zavarovanja odškodnine, junsov, službe in dela, izšolanja iposeben poklic itd. Ta urad je paaovljen zlasti v srvho, da daje »ebne informacije tujerodnim mini vojakom, kateri ne_znajo !placi, ko jo vojna uprava mul puščenim vojakom. Vsa vprašanja treba naslovit) C Gol. Arthur Woods, War , Apartment, Washington D. C. Ho vsa pošiljal naprej na pris-• *]d urad in skrbel za hitro reši-* v vsakem slučaju. ^ '.oj n a npaava je s pomočjo . 'Ogih vladnih oddelkov vslnžbo-1 ,!lje odpuščenih vojakov. Ena p !sP'na potuje po vseh Združenih \ 4avak, da poizveduje o delav-^ razmerah in o možnosti vsluž-^ w*oja bivših vojakov; zainteresi-^lodajalce, da najdejo dela za 3 mož, ki jih vojna uprava obilizira vsak me3ec. Druga ,'ina se zlasti bavi s tem, da it* i!®psšuje razpisanje kontraktov }j. 'jaVna dela. po vseh Združenih !hvah morajo državne in občin- vF k uprave izvršiti gradnje I Nj 3 bilijone dolarjev, ■eli je bil trošek svoj čas dvol- za za 00 ■ & delo ni bilo še zapriceto. Sjena, skupina povspešuje 1 bitrejo razpisanje dotičnih Nktov in orzo znprič&tje dela. Nelovanje je bilo že dokaj Nnof Skupna svota kontraetovi ^anih dosedaj, znaša 117,338,- % ,8' oddelki fedralne vlade, in občinske oblasti in razne a lle korporacije so stavile vse % moči na razpolago vojne v svrho ’/službovanje biv->0jakov. V>ialo se je na podlagi prianja kvalifikacijski kart, da izmed odpuščenih vojakov kovalo telesno in duševno za Vpojne službe. Ti ljudje so opravičeni do boljših služb, 8° jih imeli pred vojno, in 8 uprava skrbi za to, da jih tudi dobijo. Bo poročilih| je že 60% teh mož dobilo boljše službe. Organizacija za vslužbovanje je tako obsežna, da izmed vsakega tncata vojakov, odpuščenih venem mecsu je vojna uprava odredi^ po enega, ki naj poišče sl viž be za druge- Na tak način je bila mobilizirana vojska od 24,000 izurje nili mož ki pomagajo za vslužbo-vanje odpuščenih vojakov in mornarjev. Ko vojak zapusti svoj tabor, ime pustiti del svoje gotovine v taboru, od koder mn jo pošljejo na njegovo domačo banko. lokalni Clearing Houses blizu 23 demobi-lizacijskih taborov so si nastavili uradnike za manipolacijo tega denarja in brezplača pošiljanje na BaDlto, ki jo vojak izbere. 1'oleg vsega tega bo vlada kmalu pričela organizirano kampanjo v svrho podbujenja ameriških podjetniov, da se lotijo rekonstrukcijskega dela. Pričakuje se, da bo ta kampanja imela na posledico delo za tisočero bivših vojakov. V pomoč slovenskim prostovoljcem iz Amerike! Slovenska Narodna Zveza in z njo vred Sveza Jug. Zen Deklet si je vedno štela v dolžnost, po-špeševati stremljenja celokupnega naroda ter podpirati moralno in materijalno one, ki so vodili in sodelovali v borbi za narodno o-svoboditev. Za lastno propagando je porabila le neznatno sredstva, tem več pa v dejansko pomoč ,res. ničnim voditeljem in borcem za svobodo Jugoslovanov. V tem se ona ravno razlikuje od S. R. Z., ki je in še bo nabrane prispevke porabilo edinole za svojo propagando, nobenega centa pa še ne za dosego politične svobode Slovencev, kakor se glasi njega ponosni program. Zavedajoča se, da se more svoboda priboriti le z orožjem v roki,, je S. N. Z. pospeševala tudi ackijo za nabiranje jugoslovanskih prostovoljcev v Ameriki-Vsled strastnih napadov naših nasprotnikov, ki so trdili, da m svoboda Slovencev vredna niti ene kaplje krvi slovenskega delavca iz Amerike, se je oglasilo za vojno službo iih »olunski fronti v primeri s Hrvati *n Srbi le malo Slovencev, toda oni, ki so obšli na solunsko bo išče bodo delali čast slov.delu naroda ia z njimi se sme S. N. Z. najbolj ponašati. Zarodi tega je ona tudi smatrala za svoje dolžnost, olajšat. Jim z gmotno pobporo njihovo, staile in omiliti trpljenje, kateremu so se ’prostovoljno podvrgli, zavedojoč se potrebe naj večje požrtvovalnosti. v Gospodarsko stanje v jug. kra-ih tekom vojne, tudi neugodhi politični položajveta trpljenje jug-prostovoljcev le še bolj povečala. Oni bo stoiili v polnem obsegu svojo dolžnost: postavili so svoja življenja na kocko za svobodo domovine, prelivali svojo kri m ee podvrgli vsem težkoćam vojevanja. Nekoliko njih je bilo ranjenih na solunski fronti, dva slovenska prostovoljca, Josip Modic in Karl Piškur, pa sta bila ubita od bajonetov madžarskih bol jševikov. Ta požrtvovalnost je bila slov. prostovoljcem le slabo poplačana. S. N . /. jih je podpirala s pomočjo Z. J. Z. 1. D., v kolikor so ji dopuščala sredstva; spominjala se jih je z denarnimi prispevki tekom vojne, spominja se jih sedaj, k o so izpolnili svojo dolžnost ter so na lastnih domovih izpostavljeni bedi in pomanjkanju, ker brez sredstev in pemoči, skrbet’ sami za svojo prehrano. Narod, gospodarsko skoro uničen in pred finančno krizo, k čemur se prid-raužuje še zmedenost političnega položaja, ki so jim obljubovali vse mogoče, ko, kakor se zdi, popolnoma pozabili nanje. Urad S. N . Z- le že prejel nekoliko pisem od slov. prostovoljcev s prošnjani za pomoč. Ro možnosti se je Zveza tem ■prošnjam vedno odzvala, ker je prepričana, da je ta pomoč v resnici potrebna in tudi zaslužena- Njena sredstva pa ji ne dovoljujejo, da bi nudila jvsein in vsakemu posamezniku tako pomoč, da bi jim mogla odvzeti skrb za vsakdanje življenje. Prostovoljec Josip Kuntanič, sedaj na dopustu v Sutni pri Sv. Križu na Doljenjskem, piše; “ Ko sem prišel domov, msem imel icaj obleči, sedaj se trudim in mučim za obleko in vsakdanje življenje. MI LEGI JON AliJI, ZLASTI Slovenci, Smo brez SREDSTEV, in ako se nas ne us-milite Vi. slov, ameriški rojaki) ne vem, kaj bomo začeli/’ Slično se glaBe tudi pisma o-s tal ih prostovoljcev, ki pričakujejo za sedaj edino podporo od ameriških Slovencev. Da so pomoči v resnici potrebni, je razvidno tudi iz pisma polkovnika Rribičevi-ča, v katerem pravi; “Ako pošljete kotr.u podporo, pošljite jo našim prostovoljcem, katere so zapustili oni, ki bi morali zanje skrbeti.” Zaradi tega se obrača S.N.Z. na vse rodoljube, ki upoštevajo požrtvovalnost ameriških prostovoljcev, da se jih spomnijo s kakšnim prispevkom. Oni so zapustili dobra mesta v Ameriki in stalno delo ter *e odpovedali vsem ugodnostim, da so se šli dejansko borit za našo svobodo. Naša dolžnost je torej, da jim pomagamo v sedanjem njih težkem položaju- S. N. Z. jim je tekom zadnjih dveh mesecev že dvaktat priskočijo lana pomoč z znatnimi prispevki, da bo v stano še nadalje podpira ti prostovoljce. Predvsem pa naj bi podružnice B. N. Z., ki imajo še večje ali imanjše zneske v svojih blagajnak ta denar na glavni urad S. N. Z., ter priredile v ta namen še posebne kolekte med člani in drugim’ rodoljubnimi rojaki. Vsi prispev-ki naj se pošljeio na, finančnega tajnika S.N. Z., Fr. Hudovernika, ki jih bo izkazol v slov- listih in jih odposlal po odreditvi gl. odbora na podlagi prihajajočih prošenj dotičnim prosilcem. .Prostovoljci v prvi vrsti so zaslužili našo podporo, in na nas je, da jim vsaj deloma poplačamo njih požrtvovalnost. DRUŠTVENI G G HA'S I, Slov, Am. Kat. Dr. Sv. Družine S. K. P. D. na CALU1VIETU, Uradniki za leto 1919. Predsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam, St. Tàj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.2811 Co Road Blagajnik, JohnShutte Odborniki za 2 leti: Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek. Odborniki za eno leto: J'ohn Gosenca. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so-Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda. Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown: Matt Strauss, Za Swedetov?n:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip; Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F. Kobe. V slučaju bolezni plača društvo svojim članom 120.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezeji traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj. nih 6 mesecev po$20.00 na mesec V sa .< član se lahko zavaruje pri B. K. P. Družbi, za posmertnino za 1400.00 ali 800.00 ob enem je zavarovan za izgubo roke, ali noge za 55300, za izgubo enega oka, treh prstov na roki ali na nogi $150.00 in mesečni' bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. ed 1. do se razreda, od 70e do $1.10 na me-5e. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preda.,tajn. ali blag. Sggp PGS E B N OST : Z» dobo oieseoev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino. K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor. Slovensko katoliško društvo podporn0 SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druäty« na Laurium. Ima svoje redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne •’ dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 J*akob Vei ti n, Josip Režek Jos R. Sedlar John Šuštarič, predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, AntonU-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA 2 LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium : za Raymbaultown in okolico Martin Strans za Red Jacket In okolico Jos. R. Sadler Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo O mesecev in nadalnlh 6 mesecev plačuje Družba poj $20.00 na mesec Cela smrtniria ie $800.00 oziroma $400 kakor se hode kdo zavarovati, Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vam Odbor- Pismo slovenskega prostovoljca iz domovine. Finančni tajnik S. N- Z., Fr-Hudovernik, je prejel od prostolj ca Josipa Kuntariča sledeče pismo, iz katerega je razvidno, v kakšni potrebi se nahajajo oni, ki so zastavili svoje življenje za svodobo našega naròda. Dragi rojak: Pošiljam Vam to pismo iz naše lepe slovenske domovine. Sprejemite ga, razveseli naj Vas, kakor tudi mene razveseli vsak glas iz svobodne Amerike. Prošnjo imam do Vas, ki naj bo ako Vam je mogoče, uslišana. Kakor vam znano, sem prišel domov na popust, kjer sem še sedaj, toda revščina je tu. kakorš-ne še nisem videl, da ne vem, kakor in kam. Prosim pomoči od Vas in naših cenj. slov. trgovcev in rojakov v Ameriki. Mislim, da Vam ni treba še posebej opisovati bodo, kajti narod, ki je toliko trpel v vojni, veste da je skoraj popadel {vsaj gospodarsko in finančno. ) Pomislite: ko sem prišel domov, nisem imel kaj oble-či, in' senaj se trudim in mučim za obleko in vsakdanje življenje. Cene so tako visoke, da si ne morete predstavil. Prosim Va8 torej,.ako Vam je mogoče nabrati par dolarjev pi'j dobrih jugoslovanskih patriotih, ji S. N. Z. mu je zadnje dni posh . ia $20.00|! Mi legionarji, zlasti pa Slovenci, smo brez sredstev, in in če se nas ne nas ne usmilite Vi, slovenski ameriški rojaki, ne vem, kaj bomo začeli. Da Vam odkrito povem, naša gospoda, pa tubi vladajoča gospoda slovenska se ne briga za nas absolutno nič. izgleda mi, da še vse diši po avst-ro-madžaiskem režimu. Naznanjam Vam, da sta naša rojaka Karl Piškur in Josip Modic poginila od bajonetov madžarskih boijševikov, in sicer aprila meseca t. 1. Pisal bi Vam še marsikaj drugega, toda za sedaj še ne smem in si morate torej zadovoljiti s L malenkostjo- Upam da se vidimo samo to ne vem, kedaj. Z odličnim spoštovanjem. Josip Kuntarič, Šutua pošta Sv. Križ pri Koštan, je vici, Dolenjsko. DRUŠTVO SV. PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss ÒDBORNIRI ZA 2. LETI. John Musič, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. maršal, Peter Hrebec. Vratar, Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaul-town Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Math O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno društvo podporno Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maži v cerkveni dvoian URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Alojs Šimec Tajnik, And. Gombach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blagamik; John Gosema ODBORNIKI: ITAlojs Lavrič, John Kolbuchar Arito Muhič,Alojs Jenič, Jos. KUbuotar John Murn. Frank Šuštaršič. Louis Gazvoda Vratar.n maršal, Jos,Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, L Gazvoda Oak St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown' in’ Osceola in okolico; Alois Laurich To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 ua mesec bolniške podoore. Vsmrtnine plača ver» član I.oo za pokojnikom, toraj c’ več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen I znižalo pristopnino na S3.00 Fosili* se te prilike ter pristop te k društvu K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društva sv. Cirila Id Metoda št- 9. v Calamet. Mich. Spadajoče r J. S. K. J. ima svote redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv.. Jožefa. Uradniki društva za let« 1919 so Pred. Jos.Platitz Podpre*. Math Strauss Prvi taj. in zastop. Johu D. Zunick Zapisnikar: John Ilenich.' Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO Mihael Sunič Jr, John Gosenca in John Ilenich Odborniki za DVE leti Frank Paulich Martin Straus; Johu Starte Maršalin Poslanec: Math Kobe ml. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200. za izgubo (obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni člani pa zamorelo evfl jo bolezen pismeno naznaniti isti d&e ko zbolijo. K. obilnem pristopu rabi ODBOR. USTAJSO VAJ JEVA. LETA 1 Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se, plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del, vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET IZKUŠNJE v BANČNEM POSLOVANJU. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, bias:, namestnik. Stari pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro m Kje da se dobi.Morate poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k-Muvrinu in nebode Vam žal, Peninsula Meat Market VOGAL 6 IN ELAL CESTE. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. U SLOVENSKE 'NOVICE >> Ust /a Stovance » Držav, Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTOV na Oatumetu, Mici). NAHOCMÌMA ZA AMERIKO: C«l0 lOtO .................... ^ fa pollata....................... ®1'M Za EVROPO IN I>RUOO INOZEMSTVO. S» celo leto ...........! * 3 0C: al' 15 fa pol leti .............. $ 1.50 ali & Ki Posamezni'lutisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. HOKOPISI ee n» vračalo. DOPISI brez podpisa sit ne sprejmejo., j slučaju preselitve Iz jedneaa v dragi krft5 »je* natu blagovoli naznaniti staro bivali» seilnar lo naroćilalnaj se dopoàlljajo pod •istovom : Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet, Mich. u SLOVENIAN NEWS. >> Publiebed every Friday at Calumet, Mich, by -he-Slovenian” Publishing Co., 211 7tl> St aluraet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern nart of the U. S. of America. SUBSClUt "'ON $2.00 per year. The beet advertising medium for Michigan lnneeota and other Western States. Advertising rat.ee sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich * second class matter. Telelott 0*1. 3g!—i ■ a CALUMET IN OKULICA. | '-®^iÄ1l!liiB(l!i!l|((i);',til$RINj|||Htiiü(ll!.'i!liP*g|NWi IMÄftlSHI'iWtiellHiii'' — Velika Susa vlada po cele o bakrenem okrožju. Ze cel mesec t« pol ni bilo nobenega dežja do -erede zvečer, ko je nekoliko poškropilo in vsaj pri vrhu ohladilo razgreto zemljo. Da ne bodo vsi poljski pridelki uničeni, je pa potreba še veliko več mokrote in Bog daj, da bi se vroče želje vseh kmalu izpolnile. ,— Rev. John Plevnik, župnik slovenske cerkve av. Jožefa v Jolietn, 111. se je mudil v četrtek popoldne na kratkem obisku pri našem g. župniku. Za par dnj ostane 'na Houghtonu kot gost Father Režeka, na kar se bo vrnil v svojo župni i o. — Par ur po rojstvu umrlo je' novorojeno dete Petra Gašperich iz Osceole. Pokopano je bilo v sredo popoldne. — V torek zvečer odšla je iz (Jalumeta s svojo hčerko Miss "Frances obcespoštovana gospa Agnes B. Wertin iz Pine ceste. Ustavila se bo v Clevelandu. Ohio kjer biva večina njenih otrok. Z odhodom Mrs. Wertin je calu-metska slovenska naselbina izgu-(pdaeno svojih najbolj čislanih osebi Na Calumet« j6 bivala nad 40 let. Znana je bila v društvenih in družabnih krogih, ki jo bodo tsžko pogrešali. Naša farna cerkev izgubi v njej močen steber. Želimo ji srečno pot na njen novi dom, kjer upa v bližini svoje M ruži ne preživet) svoje stare dni. Od številne družine pok. Math. B. Wertina ostane sedaj na Cahi. metu samo še najstareji sin John B , ki bo upravljal posestvo. — Iz Detroita so se tudi počasi začeli vračati. Zadnji teilen sta dospela nazaj Geo. Hrvat Jr. iz Osceole in John Rožič Jr. iz Lauriuma. Ta zadnji je nastopil službo klerka v Plnllipsovi prodajami oblek na Houghtonu. — Zveselili smo se povratka RI r. Math Kobe - ta Jr., ki je prišel tedni iz Detroita. Bival je tam dva-mešeca, poskusil razna de'a, a končno je spoznal da se na Cai utrneta ravno tako lahko živi kot v Detroitu. Na povratku ga je spremljala njegova gospa soproga, ki se je,mudila tam zadnja dva tedna na obisku. Dobrošel Matija! — jz Manistique, Mich, se je vrnil Mr. Geo Kocjan, Tudi njemu se ua Calumetu bolj dopade kot pa po “Icontri.” — Mestni blagajnik, Math. F. Kolte nam nazivanja, da so davčne knjige sedaj izgotovljene in da je. čas. da se plača tax. Uradne ure so od 9. zjutraj do 5. popoldne v mestni dvorani. — Nadzorni odbor S. K. P. Družbe je imel te dni pregled šestmesečnih računov. Iz sklepa računov je razvidno, da je Družba v finančnem stanju napredovala. Gotovina znaša $6,728.15, Obširneje poročilo pride v prihodnji številki ‘-Novic'’. — Iz Douglas, Arizona je prišel nà Calumet Mr. John Lakner ua obisk »vojih sester Mrs. Mary Mežnar in Mrs. Louis Srebrna k. Tu ostane par tednov, potem se bo pa podal na pot v staro domovino na Vrh pri Vinici. — Na obisk svoje matere, Mrs. Mary Mežnar je prišla iz D ululila. Mirni, njena hči Annie. — Po dvatedenskih počitnicah pri svojih stariših Mr. in Mrs-Mike Sunich. sedma cesta, se je vrnila Miss Catherine Sunich nazaj v Chicago. — Mr. John Gosenca iz Yellow Jackets, tudi eden starejih naseljencev, je tudi dobil potovalno mrzlico. V torek dopodne je odrini' k svojemu sorodniku Math Spraj-čarju v Alleghen v spodnjem Michiganu,od tam jo bo pa mahnil v Detroit, kjer bo poskusil svojo srečo z delam v tovarnah.Spremljal ga je njegov najstareji sin John. A ko se mu bo dopadlo v Detroitu, bo spomladi vzel celo družino tja. —Iz Milwankee, Wis. so se tedni vrnili sledeči bivši Calumet-čani: John Gršič, znan posvojili dopisih v raznih listih, John Stariha, J os. Vogrin in Math Saje.Tem bo baje sledilo še več drugih Calumetčanov, ki sedaj bivajo v Milwaukee. — Mali in veliki slovensk’ ce-kveni pevski zbor sta imela v torek izlet na Eagle Harbor. Vreme je bilo krasno in cela družba se je ob skalnati, obali Gorenjega Jezera imenitno zabavala. Izleta se je udeležil tudi g. župnik. — Gost dim se je valil v pon-deljek nad celo calumetsko okolico. Okrog Rice Lake-a, '9 milj proč od Lake Lindena so namreč divjali šutnsk požari in vzhodni veter je pihal ves dim proti Calumet». Proti večeru pa se je vendar ozračje izčistilo. Ti požari sicer niso bili zelo nevarni, ker so se raztezali večinoma po močvirju in ni nobenih farm v neposredni bližini. Nevarneji pa je/bil ogenj ki je divjal po Keweenaw okraju in sicer severovzhodno od Mountain Lookout blizu Eagle Harb-orja. Tam so namreč gosti lesni gozdi in povzročena bi bila lahko velika škoda, aito bi se prostovol-nim gasilcem ne bi bilo posrečilo ognja omejiti. Naliv v sredo večer pa je baje pogasil ogenj vsepovsod Da je letos toliko gozdnih požarov je pripisovati največ brezskrbnost kemparjev in nabiralcev jagod. Na pravijo ogenj a ko gredo proč ne gledajo nato, da bi ga pogasili in ker je vse tako suho, se ogenj razširi. Malo več pazljivosti ođ strani izletnikov t)U .odstranila lahko veliko nevaariostin škodo, ki jo-povzrocäjo taki gozdni požari. — Dejstvo, da so požari.iia Laurinm in Red Jacketu sedaj skoro na dnevnem redu, je dalo ob laslem povod sumiti, da se nahaja v okolici oseba, k> nalašč zažiga ali kakor pravi Amerikaee, da imamo med nami nekega “Fire V soboto popoldne okrog je ogenj skoro popolnoma -Unga' dveh uničil staro takozvano Witmersovo dvorano na šesti cesti. Naporu vseh šestih požarnih hramb se je posrečilo, da so ogenj omejili samo na to poslopje. Goreti je pričelo v notranjščini poslopja, a kako in na kak način, pa nihče ne zna. Poslopje je bilo že skoro leto dan prazno. J a dvorana je vsem Sloveucem dobru znana, ker so skoro vsa slovenska društva obdrževala tam svoje društvene seje dokler se niso preselila v pritličje slovenske cerkve, /.lasti pa je dvorana zaslovela za časa rudarskega štrajka na Calumetu v leta 1913-14, ker tam se je nahajal glavni stan in urad unije Western Federation of Miners. Up ognju povzročena ško. da se ceni na $5,700, ki je le deloma pokrita z zavarovalnino Uoslopje je last Urve narodne banke. Ni verjetno, da bi bilo po slopje popravljeno in pozidano. V pondeljek popoldne okrog 2. ure je požarna hramba iz Red Jacketa hitro zadušila ogenj, ki je nastal vsled eksplozije gasoli-novega kotla v čistilnici oblek na peti cesti poleg 5 & 10c proda- tel j. Spisal je več knjig o matematiki m tej sorodnih predmetih. F’apušća enega sina na Tamraku in eno hčet, Mrs. Baudeu na Lake Lindenu. V soboto jutro je vsled srčne hibe preminula Mrs. John Mantz. South Rocitland cesta. Stara je bila 65 let'. Rojena je bila v Lukaenburgu na Nemškem. Preživijo jo njen soprog, pet hčera in štirje sinovi. Bila je verna članica cerkve Srca Jezusovega. — V soboto jutro je po daljši bolezni umrl na svojem domu na Yellow Jacketu 65 let stari Charles Andrews. Za C. & H. družbo je delal 44 let in je bil odlikovan z zlato kolajno. — O krm/ 40 mladeničev med 14 in 18 letom iz Kansas City in drugih zapadnih meat seje mudilo ta* teden na Calumetu. Svojo kempo imajo na Huron Mountain ob Lake Superior, od tam so šli z ladijo na Lake Linden, od tu pa z avtomobili na Calumet. Ogledali so si rudnike,malnice in tojiilnice m vse zanimivosti Keweenaw o kraja. Na prodaj! Mali čekovni promoti Ker verjujemo da naj bi imel posameznik ravn0 priložnosti pri čekovnem promotu kakor velike trg0v°>* hiše in Cooperaci je, zato vabima male ravno tako jJ/* večje čekovne uloge, veselilo nas bode izkazati je(}n vspešno uljudnost VSIM našim ulagalcem v trg0Vs}f;(J bančnem oddelku. Plačujte Vaše račune z čeki, in Vaš podpisani č Vam ga vrnemo na prvega, vsacega mesca Vam bod bolja pobotnica- Vse potrebščine k temu preskrbimo prosto. Jaj. Prva Narodna Banka je j ud jalne. Lastnik čistilnice Pintar Levitt. — Okrog 11. ure zvečer je bil zopet dan splošen alarm. Z gorela je dotal hiša na Isle Royalö cesti, Laurium, last Ed. La Mire. Tudi to poslopje je bilo že nekaj časa prazno, ked se je lastnik preseli! v Detroit. Vzrok ognja neznan. Škoda se ceni na g3.500. Vkljub močnemu vetru so gasilci obvarovali sosedna poslopja. —Večina Calumetčanov ježe spalo spanje pravičnih v torek opolnoči, ko jih zopet prebudi alarm iz sladkega Bpanja. To pot se je rodeči petelin poaazal zopet nit Red Jacketu in sicer v dvonadstropni, tudi prazni hiši v sredi med Elm in Pine cesto, k1 je last Jacka Estate-a. Predno so prišli gasilci, ki so bili većinom8 sami novinci, ker so redni gasilci odšli popoldne na Firemens Tour, nament v Iron River, na lice mesta, je bila skoro vsa notranjost poslopja že uničena. Ogen j se je prijel tudi sosedne hiše, v kteri biva družina Bianchi, ki se je komaj rešila iz gorečega poslopja Veni uri seje gasilcem postecilo, da so preprečili vsako nevarnost nadaljnega razširjenja °gnja. Jackovo poslopje ni bilo nič zavarovano proti ognju. Krava in dvoje jirašičev, zaradi odhoda od tukaj. Oglasite se pri. Paul Madroniči), 18 Walnut St. Tamarack NA LAURIUM Škoda na tem poslopju znaša $2.500, na Bianchi jevem pa okrog $750. — Iz teh slučajev ee vidi, da ima “Eire Bug”, ako je sploh kateri tu, posebno piko na poslop-ja v katerih nihče ne stanuje. Bog in sv. Florijan naj nas občil vata še nadaljnih požarov. — Rev. Fatiier Alban, ki je skozi štirinajst let obiskoval misijonske cerkve v Keweenaw okraju je v pondeljek zapustil Calumet in se preselil v Louisville, Ky. kjer bo imel službo duhovnega vod’ je v kolegu Ksaverij. Za časa svojega pasti rovanja v bakrenem okrožju je preskrbel cerkev ka. tolicanoni na Mobawku in Ah-nieeku, sezidal je nuvo hišo božjo na Gay, popravil in olepšal je staro, zgodovinsko svetišče na Eagle Harüorju in ono na Fhpenixu Med katoličani Keweruaw ©kraja, jebil zelo priljubljen in vsi opžalu jejo njegov odhod. Nasledoval mu bo Father Boniface, ki je bil do-sedaj kaplan v Srca Jezusovega cerkvi, tega pa bo namestil Father Paul, ki pride sem iz Chatam, Ontario. Poziv! Stem poživljam vse tiste kateri imajo kako terjatev ali plačilo k zapuščini umerlega FRANC BRUDER, da se zglasijo pri meni nižje podpisanem, naj kasneje do 1- Sept. 1919* Math F. Kobe 420 -- 7th St. Calumet, Mich. Oskrbnik zapuščine Fr. Bruder * a> SPverova ztirnvsiii. v? O *■/-.< j ..-to zdravje v družina©. F Driska je poletna potožba, ki izhaja iz raznih vzrokov. Mnogokrat ima svoje vzroke vsled vživanja nezrelega sadja ali zelenjave. V vsakem slučaju je to znak mizerije, ki je bolestna in ne prijetna. Ustavite jo. Rabite Several Diarrhoea Remedy (Severovo Zdravilo zoper drisko). Njena vrednost je preiskuiena v zdravljenju driske, colice, poletnih potožb, želodčnih krčev in raznih notranjih neredov. Dobro je za o-troke in odrasle. Cena $0c in Sc davka. Naprodaj v vseh lekarnah. Odklonite imitacije. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Važno Naznanje! Denar je sedaj mogoče slati v stari v kraj po stalni ceni, hitro in sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A- 1 Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se* odio čite.preden idete,oglasite se osobno ali pismeno vmoj urod za važna pojasnila. Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich. Presto! Mladem Možemil Mi Vam pošljemo popolnoma prosto slike krasnih in znamenitih žensk Pošl jite samo znanko za poštnino na Americam Novelty Supply Co. 'Box 1034 New York N.Y. SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih p0irchj Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani. ■ 415 Šesta cesta PETER MADRONJCH. Phone[;Štev. 313. Calumet. f ***4-********************** *4 '1 **»H4 M<'H4 V Tej Inštituciji ULJUDNOST - Naša želja je izkazovati najprijaznejšo pri vsem poslu in delovanju. COOPERACIJA - Mi se neprestano mujamo do najbljižjega zd: pri vsakem promotu. USLUGA- Naš cilj je podati pravilno postrežbo vsacemu uia r galcu — naj si bode potem svota mala ali velika. Mi uljudno vabimo nove ulagalce. Sil ll lani CALUMET STATE BANK* Calumet^ Mich. »i« ira* H+fWHttM+m Na Calumetu 24 let W. E. Steckbauer Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor-5in Oak cesta Dajte Vaše slike v okvirje pb JARVIS STUDI Fina izbirka po zmirnih cen* Pogrebni zavod JOHN R. RYAN- i ter * h bi! io* "9, Phone 678-J Calumet. Mich — Smrt je pobrala v soboto popoldne enega najstareji h Galu-meteanov, J. W. Rawlingsa, starega 93 let. Bival je pri svojem sinu na Tamracku. Ne bakreno okrožje je prišel 1. 1850 in je živel po raznih rudniških naselbinah sko zi vseh 69 let. Bil je mehanični inženir ter je znan tudi kot piša- j PETA CESTA, Posebna zaloga pomoranč in Lemon ta teden Popolna zaloga sadja in sočivja. Vse vedno sveže. Calumet Fruit Store CALUMET Chicago Hat Cleaning Shop. 4031 Peta Cesta Nasproti Savings Bank Proda-jlne. Čedi, lik* urejuje in barva klobuke nislamnike za mali debar taka da so kakor novi« je največji na Calumetu bro znan med Slovenci- Pr'P° ^ y se v slučaju potrebe, »stotak krste in ženitnine- 201-- 6- cesta Calumet Mich Tel I-J* Lično urejen« Palm Gard«11 »ste l!M u Na razpolago veti»0 candy, fine smodke, praV9 ^ ropejska kava, raz«10 pijače ,in lahekjluncli- f Priporočani se roja*'0” obilen obisk. 1*61 2a! h K Peter Calumet, os d8* (ei<"