Hladnikia 5: 19-23 (1995) 25 Notulae ad floram Sloveniae 24. Ranunculus parviflorus L. Prva potrditev pojavljanja v Sloveniji v 20. stoletju. First confirmation of occurrence in Slovenia in the 20th century. 0548/1 Slovenija, Istra: In colle Sv. Štefan prope vicum Dragonja in valle fluvii Dragonja, herba inutilis in agris Medicaginis sativae, solo flyscheo, 30 m s. m., 27. 4. 1995. Leg. & det. T. WRABER, LJU 125993. ŠTEFANI (1895: 70) te sredozemske zlatice za ozemlje današnje Slovenije ne navaja, pozna pa jo (na območju tedanje piranske občine) v Kaštelu (seveda po podatkih LOSERJA 1860: 274) in Plovaniji, danes v hrvaški Istri. Tudi POSPICHAL (1898: 95-96) nima nobenega nahajališča z ozemlja današnje Slovenije, pač pa jo navaja MARCHESETTI (1896-1997: 11) za Piran in Sečovlje. V herbariju LJU ni primerkov drobnocvetne zlatice z ozemlja Slovenije. Zaradi nepotrjenosti pojavljanja v tem stoletju, toda ob hkratni majhni verjetnosti, da bi vrsta v Sloveniji izumrla, sta jo WRABER & SKOBERNE (1989: 34) uvrstila med nezadostno poznane vrste. Drobnocvetna zlatica je bila v času najdbe na griču z razvalino cerkvice sv. Štefana zelo pogostna ("v tisočih"!), kot "plevel" na njivi z gojeno lucerno (Medicago sativa), manj v obliki zelo majhnih in nizkih, mnogo več pa v obliki pokončnih ter bolj ali manj razraslih primerkov. Po izjavi dveh domačinov iz bližnjih Krkavč naj bi bila v dolini Dragonje pogostna, o čemer pa se bo treba šele prepričati. Čeprav ni izključeno, da bo na opisanem nahajališču zaradi spremembe kulture kmalu spet izginila, lahko ugotovimo, da gre za stalno prebivalko v najjužnejšem delu slovenske Istre in eno tistih rastlin, ki floristično diferencirajo topli koprski flišni okoliš /območje oljke, "regione dell'olivo" MARCHESETTI (1896-1897)/ prav izločeni, a floristično neprimerno označeni koprsko-šavrinski distrikt severnoprimorskega sektoija jadranske province po ZUPANČIČ-U & al. (1987: 97) od široko zajetega submediteranskega fitogeografskega območja po M. WRABRU (1969). Literatura: LOSER, A., 1860: Specielles Verzeichniss der in der Umgebung von Capodistria in Istrien einheimischen Pflanzen. Österr. Bot. Zeitschr. 10: 273-301. MARCHESETTI, C., 1896-1897: Flora di Trieste e de' suoi dintorni. POSPICHAL, E., 1898: Flora des oesterreichischen Küstenlandes 2(1). ŠTEFANI, A., 1895: La Flora di Pirano. Rovereto. WRABER, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. WRABER, T. & P. SKOBERNE, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15. 26 Notulae ad floram Sloveniae ZUPANČIČ, M., L. MARINČEK, A. SELIŠKAR & I. PUNCER, 1989: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia, n. s. 13: 89-98. Tone Wraber 25. Symphytum bulbosum C. Schimper Novo nahajališče redke in malo znane vrste. A new locality of a rare and little known species. "Bil je tako navdušen botanik, da ga ni motilo niti nabiranje na pokopališčih." (PRAPROTNIK o V. PLEMLU, Scopolia 27: 11, 1992) 0448/3 Slovenija, Istra: Koper, herba inutilis in coemeterio urbano, cum in tumulis recentibus turn in neglectis. Solo flyscheo. 10 m s. m. 27. 4. 1995. Leg. & det. T. WRABER. LJU 125992. S. bulbosum spada med redke vrste (WRABER & SKOBERNE 1989: 311), saj je edine nove podatke v 20. stoletju objavil KALIGARIČ (1987: 24), ki ob dveh nahajališčih z ozemlja slovenske Istre navaja tudi dve iz neposredne soseščine v hrvaški Istri. Opazili smo, da se ta lahko prepoznavni gabez pojavlja tudi na koprskem pokopališču, kjer raste bodisi na neoskrbovanih kakor tudi na sveže nasutih grobovih. Zunaj pokopališča ga nismo našli. Kaže, da je njegovo sinantropno pojavljanje del njegovih rastiščnih lastnosti. Kljub čas- ovno redko posejanim najdbam je veijetno, da na flišnem Koprskem vendarle ni zelo redek. Literatura: KALIGARIČ, M., 1987: Floristične novosti iz slovenske Istre. Biol. vestn. 35(2): 19-26. WRABER, T. & P. SKOBERNE, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15. Tone Wraber itmimmitmiimsm-