Inserati so sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., že se tiska lkrat, 12 ,, ,, ,, ,. 2 „ ,, ,, ,, 3 „ Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša. Rokopis ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ckspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — Za polleta . . 5 „ — Za četrt leta . 2 ,, 50 kr. Političen list zisltrnrtl narod. V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kC*^^ Za pol leta . 4 „ 20 Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljali velja 60 kr. več na leto. ' ...., Vredništvo je Florijanske ulice^-*^*^ štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Narodna zmaga v Ljubljani. ni. V drugem razredu srn« pridobili mimo lani nad 70 glasov, med tem, ko smo v prvem razredu letošnje leto samo za malo glasov na boljem od lani, dasi smo pred nekterimi leti mislili, prvi razred prej si osvojiti nego druzega. Ali tukaj narodna stvar le počasi napreduje. Vendar z veseljem napredek konšta-tiramo. Volilci prvega razreda so mirni, zna-čajoi možje, ne omahujejo sem ter tje kakor mnogi drugi, ki morda letos volijo narodnjake, drugo leto pa nemškutar;e, ako od druge strani veter potegne. Od tod naše napredovanje tako počasno. Ti ljudje so neodvisni in ne menjujejo svojega političnega prepričanja vsako leto kakor lisjak dlako. Mnogi so nemškutarji in hočejo kakor nemškutarji umreti; drugi so zopet narodnjaki, inkot n arod n j ak a j ih s„p r a v i smrt pod zemljo. Ravno ta značajnost se ne more trditi, da bi ne bila v nekterih obzirih hvale vredna. Ravno radi tega bo mora narodna stranka na vse kr pije prizadevati, da dobi večino v tem razredu. Ako se to zgodi, kar bode drugo leto pospe šil prav zelo novi hišni davek, vsled kterega pride mncgo hišnih posestnikov iz druzega v prvj razred, je narodna večina v mestnim odboru stalno zagotovljena, ker se volilci ne bedo tako hitro izneverili, naj že vladajo na Dunaji liberalci ali konservativci. Ker je tudi v teh slojih občinstva mladi naraščaj večidel naroden, smemo v kratkem čaiu tudi v tem raeredu popolne zmage pričakovati. Zdaj pa malo natanjčneje poglejmo, kako so letošnje volitve v tem razredu izišle. Raz- lika glasov na obeh straneh je jako majhna. Od narodne stranke sta voljena dr. Moše in trgovec Kušar, od nasprotne pa trgovec Luk-mun io dr. Zupan. Izvoljena t,ta tedaj dva trgovca, ki sta ob enem hišna posestnika. Gospod Kušar je znan kakor dober narodnjak in je ob enem tudi trgovec in predsednik kup-čijske zbornice, in je že tudi pokazal, da mu !e za koristi kranjske dežele in ljubljanskega mesta mar. Poleg tega pozna vse zadeve in potrebe ljubi anakega mesta, ker je kot trgovec v dotiki z velikim delom ljubljanskega prebivalstva. Firma Lukman je že davno dobro znana in spoštovana po LjubljaD). Od teh dveh mož, ki sta izurjena v gospodarskih zadevah, pričakujejo volilci, da bosta dobro gospodarila z mestnim premoženjem, in ker sta trgovca, tuii ai prizadevala povzdigniti našo trgovino. Druga dva izvoljena sta advokata. Dr. Moše velja za izvrstnega zastopnika v pravnih zadevah, osobito v kazenskih pravdah mu ga ni para. Poleg lega je dr. Moše narodnjak in na pripada k onej vrsti advokatov, ki farno "dirajo ljudstvo. Za svoje stranke pr dobro poteguje in zahteva za svoje delo zmerno plačilo. Zraven tega je še jako prijazen mož, s temi lastnostmi si je pridobil zaupanje ljubljanskega prebivalstva. V njem vidijo volilci d: brega vestnega zastopnika. Dr. Suppan ie pristaš nemškutarske stranke. On ima baje največ zaslug, da je Ljubljana dobila tisti poldrugi miljon pod kolikor toliko ugodnimi po-' goji na posodo. Ta njegova zasluga mu je zopet pomogla k mandatu, zlasti ker so jo nemškutarji poslednji čas djali na veliki zvon. Padla kandidata narodne stranke, dr. Pa Okrožnica Strosmayerjeva o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. (Dalje.) III. Kdor zna brez predsodkov brati v sv. pismu in v zgodovini cerkveni, lahko mu bode odgovoriti na omenjeno vprašanje: ni mogoče; a jasno je kakor solnce božje, ki nam sveti, da je Jezus osnoval cerkev Bvojo ne na mertvi kaki abstrakciji^- (misli), nego na živi moči in osebi, ktero je postavil na čelo zboru apostolskemu, tako: da ona živi od veka do veka ter ostane do konca dni. Vsako mesto sv. pisma, v kterem je govor o sv. Petru, nam to jaano in nedvomno potrjuje. Tako pravi pri bv. Mateji v poglavji XVI. Jezus Petru: „Ti si Peter, to je skala in ua tebi kakor skali sezidal bodem svojo cerkev in vrata peklenska jo ne bodo premagala. Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva in kar boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih, in kar boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih". Jaz ne vem, da bi mogel GoBpod kje bolj jasno in odločno govoriti, kakor govoril tukaj. Jaz bi glede jasnosti in odločnosti besed Jezusovih to mesto mogel primerjati samo še z mestom pri sv. Ivauu v VI. poglavji, kjer govori Jezus nehvaležni množici o največi skrivnosti telesa in krvi svoje, ktero poklanja vsemu človeštvu v večno življenje. Žalibog, da so protestanti gluhi za vae te jasne in odločne besede ter se odvračajo od skrivnosti življenja; mi pa katoliki in hvala Bogu tudi pravoslavni sledimo v tem sv. Petru, ki je v imenu celega zbora apostolskega, to je v imenu cele cerkveinjvseh časov rekel: „Gospod, ksm hočemo iti; ti imaš besede večnega življenja". Skrivnost pri sv. Ivanu je večni vir notranjega življenja cerkve in nas vseh; skrivnost pri sv. Mateji je večni vir zunanjega življenja, ki je v nerazrešeni zvezi z notranjim. Oboje pa je osnoval Jezus na trdni podlagi jasne in nedvomne besede svoje; ker se toraj v prvem zlagamo s cerkvijo pravoslavno, dati hoče božja milost, da so enkrat tudi v drugem ž njo združimo in zjedinimo. Kar Be pa tiče zgornjih besedi in prispodob, moram reči, da bo tako jasne in odločne, da jih nikdo ne more krivo umeti, ki pež in Vil ar bosta drupo leto pri novih volitvah gotovo prodrla. Oba sta odlična narodnjaka, prvi je pri volitva h z agitiranjem mnogo storil za narodno Btvar, za kar mu bo slovenski narod hvaležen. Iz povedanega je razvidno, da volilci v prvem razredu ne gledajo samo na politično prepričanje, temuč tudi ne osebo kandidata, in vse njegove zasluge in sposobnosti za gospodarstvo z mestnim premoženjem in za pospeševanje blagostanja ljubljanskega prebivalstva pretehtajo. Da večine volilcev prvega razreda na vodi politično prepričanje, je jasno iz tega, da sta padla dva slovenska in dva nemčurska kandidata. Ko bi večina volilcev bila odločno narodna bi biii vsi štirje narodni kandidati izvoljeni. Ko bi pa bila nemčurska, bi pa tudi ne bili pustili pasti člena ljubljanskega nem-čurskega triumvirata dr. Schreija. Naši protivniki so to sami dobro znali, zato so izdali tisto brošuro, v katerej se ba-hajo, kaj eo storili za ljubljansko mesto. Pri agitac ji so vedno trobili volilcem, da tu ne gre za nob*n politični princip, a le za dobro mestno gospodarstvo. Strašili bo volilce , da sedanji župan odstopi, če pride na rotovž narodna stranka, in poveljevali njegove zasluge za ljubljansko meeto. Gospod Lašan je sicer pri oekter h ljubljanskih prijateljih osebno priljubljen in je že tudi nekaj Btoril za olepšanje mesta, da si tudi ne toliko , kakor nemčurji trdijo. Gotovo bi bili postavili za kandidate samo najizbornejše gospodarsfcveoe moči in mestnemu prebivalstvu najpriljubnejše može, ko bi jih imeli, ali njim je šlo trdo za kandidate in morah so z vsem zadovoljni biti. sodi z zdravim umom. Sv. Peter priznava prvi v imenu vse cerkve in vseh časov božanstvo Jezusovo, na ktero se snuje vera, upanje in uaše rešenje. Ti si Kristus sin živega Boga. Tej izvanredni izpovedi, ktero Jezus imenuje neposredni dar večnega Očeta, odgovarja tudi vsem izvanredna Jezusova nagrada. Z neko posebno močjo pravi Jezus Petru: jaz pa tebi rečem: „Ti si Peter". Menja Jezus ime Simona sinu Jonovega v Petra; a on ga ne menja slučajno, marveč z namenom, ker mu je vže takrat, ko ga je z bratom Andrejem pozval k delovanju apostolskemu, naznanil, da se bode imenoval Kefas, to je Peter. Iv, I. 42. Kar je tedaj obljubil, to sedaj vrši Jezus. Menjanje imena pa je vedno znak posebne časti in veljave, a tudi izvanredne pravice; kaka pa je to čast, veljava in pravo, označuje nam skala, ki pomenja stalnost, nespremenljivost in nepremagljivost. Zato besedam: ti si Peter dodaja: in na tebi, kakor skali, sezidal bom svojo cerkev, ktere ne premorejo peklenska vrata. Gospod izroči toraj Petru novo vrhovno in vzvišeno pravo, a zatrdi tudi cerkvi svoji nepremagljivost'na veke, ker jo nasloni Narodnjaki bodo tedaj |>ri prihodnjih volitvah morali gledati, da postavijo za prvi razred kandidate, ki niso samo narodnjaki, ampak tudi osebuo priljubljeni pri meHtneui jire-bivalatvu, in ki ho lu kaj Htorili za mesto, da njim bodo volilci zaupali, da ho bodo trudili zboljšati (udi materijaluo Hlanje našega mesta. Glavna Htvur je pa, da bo narodua večina vestno gospodarila z mostnini premoženjem in Hkrbela za (»lepšanje in zboljšanje Htanja unšegu mestu. S tem hi bo zagotovila večino v mestnem odboru. Čo bodo ljudje videli, du narodnjaki boljo Hkrho za m«Hto nego nemškutarji, bodo poslednjim hrbet obrnili. Razjasnilo k novemu zemljiškemu davku. Zemljiški davek za I. 1HH1 je bil le za-čamio umerjen, tudi za I. 1882 je bil lu začasno predpisan, še le, ko bodo pritožbe vae rešene, nastopi Htalno umerjenje (BeroeHBUng) od dne 1. januarja 1881, a med tem He bode pa poravnal razloček (D.ftVrenz), ki nastane med začasnim in stalnim umerjanjem od l. januarja IHHI. Ako ima gospodur po stalnem umerjenji plačevati manj davka, kukor gu je odrajtal po začasnem umorjen)i, potem m> mu na izbero dii, hoče li da ne mu denar, kolikor da je od I. januarja 1881 do čuhii, ko jo bil davek vravnan, preveč odrujtal, nazaj odšteje, ali za naprej k dobremu vpišo. Začasni gruntni davek znaša 22 V,% °d čiHtcgu znesku, ki ho je izvedel pri novi vce-nitvi zemljiškega prihodka. Državne dokludo so pri novem zemljiškem duvku rie pobirajo. Stur zemljiški duvek je bil 26% odstotkov čistega doneska, štelo se je pa tako: čistemu davku (Grundsteuer Ordinarium) je bilo 10%; potem je bilo tretjina priklade z />'/.,% iu fie 2'/i7o 'zvnrireiliie priklade. Ko hiiio povedali te date, bode morda VHtreženo zemljiškim poaeHtnlkom, ako jim razjasnimo lako Imenovane prehodne določbe k poRtavi 7. junija 1881 drž. zak. št. 4!). Pre-hodne določbe imajo namen, polii|šati odrajtn-vanje tiitim gospodarjem, ki imajo vsled no vega čistega dohodku žit od I. 1881 plačevati veče davke muno prejšnjih let, tuko, du bodo plačevali ta viši davek v celem zuesku fte le nu njen temeljni kumen, to jo ua Petra. Kes je, Jezus je nevidni m pravi vogelni kumen cerkvi; todu kur je on po ovojem bistvu m h hvojo vsemogočnostjo, to hoče, da bode tudi po ceni trpljenju tu svete smrti hvojo tudi Peter, kur krasno uči in razpravlja hv. llu/.ilij v homiliji svoji, o pokori. — Ne koristi reči: Jezus ne zida tu cerkve na Petra, marveč nu izpoved Petrovo o božaustvu svojem; ker Hitu razlaga protivl naravnemu smislu izreka Jezusovega in Hveti prednji. — Izhaja pu tu kriva razlngu besed Jezusovih iz Hlabcgu iu nezanesljivega prevoda istih besedi v latinski in grški jezik, jio kterem se beseda skalo sklanja tako, da kudiir se odnaša mi Petra, ondu ho reče ,,1'etrus", a kudur pomenja temelj cerkve, ouda ne reče ,,petru"; drugače pa je v resnici, ker vemo, du je Jezus vedno v življenji govoril urimajskl, po kterem jeziku akalii ostane; uaj pomenju osebo Petrovo uli (tu temelj cerkve ; podobno, kakor če preložim latinski stavek i tu oh Petru« et super lin ne, petrmn acdilicabo tcclesiam meiim, v f rune,o fičino: tu os Pierro et hiir cetto plcrro jo ba-tirai mon rglise. Tudi hv, AvgiiNtin, kakor nam priča v knjigi svoji: (ldu retractatlone" v v desetih letih pričenfti od tega leta, v katerem iuia zvršeno bili stalno umrjenje. Postavne določbe velevajo v tej zadevi naslednje: Ako je posestniku po novem pre-p su davek od zemljišča zvišan več kukor za deset, odstotkov v primeru s tem , kar je zu I IhHO dolžan bil plačati, tako ima plačati 1. Zu čas od 1. jaiiuitrija 1881 do tega leta, v katerem bode davek stalno umerjen, vsako leto le mimo to, kur je bil dolžan od-rujtovati za I. 1880 (sedaj Htarih 2Cu/3%) zraven tegu ho davek še povikšn zu 10 odstotkov, in 2. zuČenti ud leta, v kterem jo duvek stalno umerjen, ima plačati vsako leto davku, kolikor I. 1880 iu 10% povikšanja, zraven pa Se neko svoto ali del te povrhnine (Ueberschms), ta sveta se leto za letom polugomu zn deseti del povikšu, izhaja pa od tod, ako se primeri nek danji za 10% zvišani davek I. 1880. h čistim dohodkom Htalno umerjenega davku. Te postavne določbe hočemo pojusniti r izgledom. Recimo, du poseatnlkje plačeval tu le davek: Pravega davka . • . . . .'tO gld. »/a priklatili......10 „ izvanredne prikludo ... 10 „ Skupili . r>0 gul. Po novem bi imel po 22'/,,% od čistega dohodka z a č a h n o plačati plačati hc-demdeset goldinarjev, koliko bode plačeval tu gospodar, uko hii no spretni.ni ničeni pri njegovem poscHtvu od t. januarija 1881 dotlej, du ne gruutni duvek Htalno umeri. Ou plača za I. 1880 . . . 60 gld. iii povišnnjii dcHi-t odstot. . . 6 „ tedaj skupu) . 66 gul. oh tu oe še 16 gld. po novo umerjenim duvku 7() gl., a teh 16 gl. ho odpuščeni za zmiroin. Kicimo, da je I. 188.'). davek stalno uravnali, taki/ ima to ffoapoiiar plačati br> tfUi. /n I. IHHI in 1882. Ako ho ho vrtlod pritožbo začasni duvek oil 70 gl. zniža na šestdeset goldinarjev h t, a I u i h v h a k o leto, to ue Hprcminju davku vplačanega 1. 1880. m 1882. po 65 gld.; vendar se davku predpiše ud I. 18HII do vštetvn 1802 tuko-lu : Za 1. 1883: a) zemljiški davek 1. 1880 10% priklada 65 gld., b) desetina povrhnine 5 gld., ki izhaja, uko ho 65 gld. primerja h Htalno umerjenim davkom GO gld., ki znaša 60 kr., Hkupuj tedaj 56 gld. 60 kr. Vsako prihodnje leto do 1892 narašča davek zu 60 kr. Tedaj bodo I. 1884 že 6G gl., 1. 1886 pa 60 gld. 60 kr. itd. tako, (la bode 1. 1892 plačati v s i-h šestdeset gold. Mislimo, da bodo vnuk posestnik potem mogel preručuniti, koliko bode davka unel plačevati prihodnja leta. Politični pregled. V l.| ii lil) iiii; 21. aprila. Avstrijske dežele. Poročali smo zadnjič, kako ho nekteri nemškolibcraJci na Dunaji sklicali volilen nhod zoper poslanca dr. liroiiiiwHlr», pri kterem Hhodn ho imeli pristop le miHprotiuki omenjenega poslancu. Nu tak način je bilo lahko mogoče, izreči mu nezaupnico. Krona-wetter pa no jo vrlo maščeval. Sklical jo v ravni tisti goatilui drug volilni shod, b kateremu je povabil vne hvojo volilce, naj bodo že njegovi pristaši nli no. Prišlo jo en pur tisoč ljudi, v« činoma volilcev in nhod ju bil juko buren. Nasprotniki Kronuivcttrovi so najeli judovsko študente in drugo drtihul, katera |e viiich vpilti m nered delala, da In bil Hliod rardružen. Pa ho jim m posrečilo, ker ho je dr. Kronn\vutter jako taktno obiuišul. Če je kuk nasprotnik govoril, hoteli ho gu Krona-\vottrovci kar z odra doli vreči, jui Kronavvetter so je vselej za njegu potegnil iu mu pustil govoriti. Kronawi!tter hiiiu pa jo dve uri govoril, je .ovrgel vho obdolženju zoper sebe, ter UHtavovcrno nli ucmškoliberulno stranko, posebno dr. Uerlntii iii nemške Pemce tuko zdelal in raztrgal, da je njih upliv na Duuajl za vHeloj uničen. Pošteni mož se je izrekel zu ravnopravnost vneli narodov in jo rekel, da Dunaj un more živeti in cveteli od Humih Nemcev, unipiik od vhcIi narodov, znto ho dtugi nnrodi ue Hinejo zamČevuti. Nemško občinstvo mu je pritrdilo. Ko je nek nasproten govornik rekel, du ho čehi in Slovenci burban (divjaki), n li ho ljudje juko nezadovoljni iii ho začeli tuko v|iiti, da ni mogel dalje govoriti, To je dokuz, du ho Duiiajčuin že siti fičuvunja zoper na-rodnoHti slovaiiHkegu pokolenjit in dn bi že rudi videli Hpruvo med narodi. Kronavvetter pogl. 21. /uvozil je z omenjeno razlago, ker je iiuhIiI, ne znujši urumiijskegu jezika, tlu hi ho sicer moral glasiti „prcvri" latinuki: tu ch1 petra et, super liuiic petnim ncdilicuhn eccle-hiiiiii niouiii. SIcer pu hv. Agustin vedno tako mitingu te besede Jezusove, da no moremo dvomiti o njegovi trdni veri o pravem prvenstvu iii vrhovni cerkveni obliiHti hv. Petru. Glede omenjenih Jezusovih besed lo šo eno. DiiHi obiiiHt zve ruti Id razvezatl ne le Petru tliiiia, nego pozneje tudi vhciii drugim apostolom, vendar ni bilo rečeno ostalim apostolom, kur jo rekel Jezus tukaj hv. Petru: „Tebi bom dni ključe nebeškega kraljestva", kur pri vseh narodih tudi Se (IiiiiiIiiiioh, jio sobno Se na vzhodu, označuje neomejeno muč m obiiiHt. Priltčno mi bode Se enkrat o teh beseduh v tem Hjiisu govoriti; zu hoiIiij dovo Ijeno mi bodi opomniti: da bi ne zavijal lo besed Jezusovih, nego da hi ne onečastil tu I .lo/.unu, kdor bi rekel: da ho zgornie bost do Jezusove le goli naslov in prazna čust, brez kulie pOHchnn pruvice. Vže huiiio misliti o Jozimu, da bi bil dal Petru lo zunanjo čiihI zu nagrado, menim, tla bi bil smrtni greh Kur velja u teui mestu, tu velja tudi o poglavji XXII hv. Luku in o pogluvji XXI. sv. Ivana. Na prvem mestu prerokuje Jezus apostolom, da ho bodo vni pohujšiili ob čuhu njegovo muke in smrti: Simon, Simon, glej nitmi vun jo poidtul, da vas prereftetu, kukor ho refteta pšenica. Gospod govori o vseh, ker bodo vsi padli; toda na cukrut,, kukor hi po-zubil iiii vho ostalo, obrne ho uu edinega Petru u veli: todu juz sem molil zu tebe, da v veri un oHlubiš; ti pu kudur ne spreobrneš, potrdi brate svoje". V Petru kakor v glavi ho vsi drugI, Po trdni iu krepki veri Petrovi ho vhi potrjeni v veri iu osvobojeni od vnuke nevur-noHti. Gčivldno je, dn hii tu govori o prednosti, dani Petru, ki hi nu veko živela v cerkvi božji. — Pri hv. Ivanu pa v poglavji XXI. ho pričiliočl tinti I vin n, Jakob, Andrej in drugi, todu tudi tu vpraša Jezus In Petra trikrat: „Piter, uli me ljubiš?1 In mi trojno izpoved ljubezni Petrovo trikrat ponavlja: „pasl moja jugiijetn, pusi moje ovco I", to pa v nedvomno znamenje one moči, lit ko ne razprostirn lo uu vso ljudstvo krščuiiHko, marveč tudi na vho pastirje v cerkvi božji; to pu tudi naklada po ri novem pregledu olnih tarifov vstreglo tej želji, ako bi ho že sedaj ne moglo. Za enakopravnost slovenskega jezika pri sodnijah m za vstanovitev višje sodnije v Ljubljani posilila je tudi občina Si. Martin pri Litiji prošnjo do državnega zboru, ktero ju g. Kluu danes izročil. V „N fr, ProHso se je pa že pričela vojska zoper nameravano Dadsodnijo v Ljubljani. Tu list je namreč poročal, da hoče varčna komisija nasvetovati vladi, mi) se opusti nadsodmju v Gradcu, in uuj se slovenski okraji odmenijo nadHodiiiji Ttstu, gorenje otajarski niulsoduiji na Dunaji, Tirolski in solnograjski pu nadsodniji v luš|iiuku. Ni mi treba povdarjati, da se viirčim komisija s to rečjo še ni pečala, in da je omenjeno naznanilo „N. fr. Presso" v tn namen izmišljeno, du bi so po časnikih zagnal hrup zoper razrešitev nadsodnije v Gradcu in zoper vstanovitev posebno nadsodnijo v L ubijam za okrnjo in dežele slovenske. Varčna komiHijii svojih sklepov no devlje na veliki boben in zlasti njen predsednik grof Ilohenvvart ui mož, ki bi tajne obravnavo v javnost spravljal. V a rč 11 u komi Hi j a je pač ros pričela svoje delovanje, vendar ji pa vlada ni predložila nobenih nasvetov, ampak le posamezni udje so Hjirož li to iu uno, kur ho bode v eni prihodnjih sej natančni j ' pretresalo, (lališkun ist.om so poroča, da ho ima zlasti skrčiti število okrajnih glavarstev. Nam se pa dozdeva, iu v ,,Slovencu" smo o tej reči že večkrat obširneje pisali, da okrajnih giuvarstev šo prav iiič ni treba, in da ho zu dotične opravilu prav Inliko pri okrajnih sodnijah nastavi vradnik, ki bi jih opravljal, kar bi bilo primerneje za občinstvo, pa tudi /ti državo ceneje. 'Mi Diiiiujii, 20 aprila. (Volilna p r e m e m b a v g o s p o d s k i zbornici Sklep d r ž a v n e ga i bo ra. P rešuje za h I o v e ii š č i ii o.) Volilna komisija goHpodskc zbornice je iiOHprenieiiieuo sprejela postavo o premembi voliluegu redu, kakor jo jo »klonilo zbornica poslancev, Ni toraj dvomu, dn jo bodo sprejela tudi večina v zbornic. Coskim listom ho poroča, da ima državni /bor prenehati šo lo sredi meseca junija Opraviti bo iim I šo mnogo, ker iliia pred raz hodom rešiti fto čolni tarif, kongruo, šolsko vprašanje in železuičiio predlogo. Itu/un tega pu mnogi poslanci prav o iločuo zahtevajo, naj se reši (udi postava o borzijuiiskem davku, ker je denarni minister že oddal novo posojilo m toraj odpadejo razlogi, zarad kterih ne jo pre-tresanje te poHlavo toliko časa odkladalo. Po državnem zboru ae precej anide ga-liški deželni zbor, ako bodo deželni poslanci želeli v poletnem času zborovati. Za ravnopravnoHt slovenskega jezika pri sodnijah in za vstanovitev višje deželne sodnije Liubljani izročil je g Klun državnemu zboru zopet več prošenj, ki no mu jih poslale občine: Polhov gradeč, Orni vrh, llreuovice, Praproče, Stehanja vuh in Vače. Ob enem je izročil tudi prošnjo kupčijsko zbornice v Ljub-Ijaui, v kteri se podplrti peticija fužinuke bar-vrnske tovarne, da bi ho colniua barvenega lesa od 50 kr. povikšala na 1 gld. G kr, od ini tričuega centa. 'Mi Itimujn, 20. aprila. (VValterskir-chen, Poš, Wurmbrand in Kronavvetter obso-jujejo zedinjene levičarje I) Ubogi levičarji I Kuj je pač poHtulo iz nekdanje tolikanj pouoHiiu iu mogočne stranke, ki je na vse Htrani milosti delila in si bila h tem pridobila tolikanj veljave iu moči / Klaveruo sedč v zbornici in pobešajo glave kakor ljudje, ki so prišli ob vse, pa hi no vedo pomagati in obupujejo, ker jdi skrbi prihodnoHt. Že IIohen\vartov govor [ired prazniki je bil sajio zaprl zudinjenim levičarjem , govor Walterskirchenov pa jim je polomil kosti. Noben list Hi ne upa trditi, da bi VValterskirchen prav ue iiuel, in kar je še bolj pomenljivo, levičarji Humi hi tega ue upajo. Pač ho ae bili zbrali te dni in uo imeli klu-hovo hojo, v kteri ho hotli predrznega barona VValterskircheiia v „pano" dejati, ker je trdil, da levičarji ne razumejo ljudstva, ljudstvo |ia ue razume njih, toda predHodništvo Hi ui ujuilo te reči priporočiti v obravnavo, ampak je klu-boviin udom svetovalo, naj h« to opusti, ker bi ho utegnili sicer žaliti VVnlterskirchenovi prijatelji, ki ho fio udje levičarskega kluba. Predsedništvo je Hjirevidelo, da hi se needinost in rasdvojenost levičarjev pred celim nvotoiu v svoji nagoti pokazala, ako bi se pričela obravnava o političnih načelih, zato )o za zdaj to razpravo vab ranilo. Prej nli poznej ho bo to vendar lo na dau prišlo, iu nvet bo strmel, kako jo mogla tako spridena iu Huma v sobi razjedena stranka diugo narode strahovati Hkoz 20 leti Tudi štajarski kmečki poslanic Poš, ki se je vedno držal levičarjev, je Htopil iz levičarskega kluba m v upravičenje svoje je rekel svojim volilcem, da je to Btoril, ker ho mu je zdelo nedostojno, da bi zopet na konja pomagal stranki, ktero je pomagal prej h konja vreči, lu volilci njegovi ho 11111 prav dali. Ob onem h Po Se m su je klubu levičarjev odtegnil tudi grof \V u r 111 b r a n d , in tudi njegovi volilci ho odobrili njegovo ravnanje. Tako io tedaj nemško občinstvo odobravšl ravnanje poslancev \Valterskirehena, Poša in \Yurmbriiuda jnko ojslro obsodilo ravnanje ze-dinjenih levičarskih poslancev. Se ojstreja pn jo bila obsodba, ki so jo včeraj zvečer izrekli dunajski volilci Jožefovega mesta iinil vstiivoverno stranko. Pisal nem zadnjič, du so Krouawettrovi nasprotniki njomu v ponedeljek sklenili nezaupiiulco. Kronavvuttor |o vsled tega za sinoči v gostilno „vum grtluen Thor" sklical splošen volilen shod, ki ho se Kii vdeležili tudi njegovi nasprotniki. Najeli so bili pa tudi nemško-narodnih dijakov, du bi tem Itiglje zabranili shod in Kronawettra pogubili. Pu tudi prijateljev njegovih bilo ne je zbralo prav mnogo. Zborovanje je bilo vsled trgu silno burno, fto pri volitvi predsednikovi jo misliti velik krik, kur ho nasprotniki zahtevali, da mora biti eden njihove stranke predsednik. Olasovalo so je dvakrat in ievuljon je bil Krouavfettiov tovariš profesor Gugler. Ko je Kronawettrov tovariš govoril, vstal je zopet večkrat tako hud ropot, da ga je predsednik komaj vkrotil; a ubil se mu je pri vednem zvonenju zvonček. Nasprotniki so večkrat zahtevali, naj se shod razreši pa tega vendar le niso dosegli, da si so kričali, ropotali in teptali z nogami, kar se je dalo. Kro-navvetter je dve uri govoril in opravičeval Bvoje ravnanje v državnem zboru, ob enem pa hudo šibal vstavoverno stranko, ki je skrbela le za se in je veliko milijonov zapravila v podporo svojim ljudem. Poslušalci so živahno ploskali njegovemu govoru. Za njim so hoteli govoriti še nekteri nasprotniki, pa so morali večidel zapustiti oder, in ko je eden izmed njih pričel svoj govor z besedami: „Kro-navvetter ni poštenjak", skočili so brž nekteri k njemu in so ga prisilili, da je stopil z odra. Ko so nasprotuiki videli, da s svojim Topotanjem in rogoviljtnjem nič ne opravijo, šli so drug za drugim iz dvorane in konečno ;ih je ostalo samo še sedem, ki so bili priča kako navdušeno so Kronawettrovi prijatelji sprejeli nasvetovano resolucijo, v kteri mu izrekajo svoje popolno zaupanje iu ga prosijo, naj ostsne zvest svojemu dosedanjemu ravnanju, ako ga tudi nasprotniki zavoljo tega sovražijo in napadajo. Tako toraj vstavovercem gre vse navskriž in popolni razpad zedinjene levice ne bode več dolgo izostal. V Cerkljah, 19. aprila. Ne vstraši se, cenjeni „Slovenec", dobiti iz Cerkelj nekoliko vrstic; nimajo namena, ti kaj žalostnega sporočati, ne o požaru, ali kaki drugi nezgodi — ampak nekaj prav veselega za našo faro sploh in posebej za Cerkljansko šolBko mladino. V torek po beli nedelji zjutraj ob '/s4- u" nas je iznenadil močen pok mogočnih mož-narjev, in marsikdo je popraševal svoje domače, kaj neki to pomeni? Otroci, ki šolo obiskujejo, vedli so precej odgovoriti, da to streljanje velja gotovo njihovemu priljubljenemu nadučitelju, gospodu Andreju Vavken-u, ki je ravno ta dan, namreč 18. aprila, obhajal pet-indvajsetletnico svojega službovanja kot učitelj v Cerkljah, kar je imenitno v tem obziru, ker so sila redki učitelji, ki so toliko časa na istem kraji podučevali ne kot najemniki, ampak kot očetje izročeno Bi mladino, imenitno za gospoda Vavken-a in še prav posebno častno zavolj tega, ker ve našteti zvrstne profesorje, duhovnike, uradnike, vojaške dostojnike itd., ki se hvaležno spominjajo njega, kot prvega svojega učitelja, in bi se vsaj v duhu bili veselili pet-indvajsetletnice, ako bi bili le kako sporočilo dobili. A skromnosti g. Vavken-ovi ušlo je še le prav zadnji čas iz ust: „18. aprila bo 25 let, odkar tukaj v Cerkljah šolsko mladino pod-učujem, in bi rad, v prav domačem krogu prijateljev ta dan po domače se zabaval." Zato naj pa s tem vsaj zvedo tudi drugi, oddaljeni, da s prijateljstva, spoštovanja, ali hvaležnosti VBkliknejo: Bog ga še ohrani mnogo leti Da ima g. Vavken prijateljev v resniči mnogo, pokazalo se je, ker mu je prišlo častitat, vkljub temu, da je bila vsa ta ta reč tako pozno in le nekterim znana, lepo število duhovskega in učiteljskega stanu, pa še veliko bolj s tem, da se je ta slovesni dan zbrala šolska mladina manjšega oziranja ali šepetanja, kar je vsaj pri otrocih, ki še le prvo ali drugo leto v šolo hodijo, izvanredno.'1 Telegram „SIovencn." Z Dunaja 21. aprila. Zbornica je sprejela postavo zoper upnike, ki poškodujejo zadolžena posestva. Ceskivstavoverni veliki posestniki so sklenili prihodnje državne volitve se ne udeležiti. — Darvin je v Četrtek umrl. Domače novice. V Ljubljani, 21. aprila. Veiečastiti gg. volilci ljubljanski! Pri tridnevui volitvi v mestni zbor pokazali ste, kaj premore združena moč, izrekli ste ob jednem Svoje politično prepričanje ter s Svojo neomahljivo znafajnostjo priborili toliko zaželjeno in zares sijajno zmago, katera bode v zgodovini našega mesta in naše mile ože domovine zabeležena z zlatimi črkami in katera vzbuja po vsi Avstriji občno pozornost, v vseh nam prijaznih krogih pa radost in najsrčnejše čestitanje- Podpisani odbor šteje si v svojo jako prijetno dolžnost, Vam za ta čin, pri katerem ste kandidatom Vam priporočanim izkazali Svoje zaupanje, izjaviti svojo »»ji&krc-ucjšo zahvalo. Ob enem pa izreka nado, da bodeVaša zavednost in neupogljiva odločnost pri vsaki jednaki priliki nam pripomogla do nove zmagel V Ljubljani 17. aprila 1882. Narodni centralni volilni odbor. (Odpoved.) Dosedanji župan ljubljanskega mesta Laschan se je svoji službi odpovedal. Tedaj dobimo novega mestnega župana. (t Čast. g. Anton Jerina), vpokojeni žup nik v 64. letu svo,e starosti je danes zjutraj umrl po kratki pa hudi bolezni. (Slovensko gledišče.) Jutri v nedeljo pred-stavlj&ia se bo lepa igra „Edda" na korist gospe Gutnikove, goapic M. in G. Nigrinovih in gospoda Dinila. Vsi ti štirje igralci štejejo se po pravici med naše najbolje dramatične moči, zato je slovensko občinstvo tem bolj zavezano, skazati Be hvaležnega tem našim umetnikom, ker jih zamore naše dramatično društvo le slabo honorirati za njih trud, odkar mu je naš nemški dežeim zbor odtegnil skor vso deželno podporo. (Kranjsko obrtno društvo) ima sejo jutri ofc enajst h dopoldne v gostilni pri Lozarji na št. Jakobskem trgu. (Požar.) Sinoči o '/„ 10. uri je nastal požar na Glincah. Pogorela je 1 hiša in hlev. (Občinska volitev.) Občina Rateče na Gorenjskem izvolila si je za župana posestnika g. Pintbacha. _ Razne reči. — Vlavantinski škofiji je umrl č g. Gašper Majhenič, župnik pri sv. Miklavži, star 58 let. — Če se ne motimo, je pastiroval nekaj časa tudi v naši škofiji, na Matliškem. — „Banka S lavi i a". Pristopilo je v vseh zavarovalnih oddelkih v mesecih september, oktober in novptnber 1881. leta 13.445 členov, skoraj v polnem številu, kolikor je šolo obiskuje J k? sn zavarovali kapital 16,330.307 gld. 92 kr. v praznični obleki k sveti maši, pri kteri 8ojter vplačali zavarovalnine in pristojbin gotovo vsi šolski otroci Vsemogočnega prosili,i443-860 82 kr. Za povračilo škod izpla-da bi dal njihovemu gospodu nadučitelju do- živeti tudi še 50!etnico. Da so bili otrcci res ginjeni, ter da so res kakor pridni otroci molili za svojega gospoda nadučitelja, sklepali Bmo odraščeni po pravici iz tega, ker med čalo se je v tej dobi 300.299 gld. 65 kr. Od bankinih fondov bilo je v tem času vloženih 288.241 gld. 31 kr. v česko-moravkih posojilnicah, 686.765 gld. 49 kr. pa izposojenih na zemljišča. — Denarni promet znašal je pri in Bicer bilo je 1,165.751 gld. 4 kr. dohodkov, 1,164.999 gld. 39 kr. pa stroškov. — Na prižnici umrl je včliki petek č. g. župnik v Imbach-u. Dokončal je pridigo z besedami: „Vsi moramo umreti", potem se je zgrudil in v malo trenutkih je dušo izdihnil. Zadel ga je bil mertud. Bog mu daj večni mir. — Umrla je 7. t. m. v Ribnici po kratki bolezni v 39. letu svoje starosti od vaih spoštovana gospti Marija Logar, roj. Podboj. Bila je blaga ranjca otročičem svojim izvrstna odgojiteljica in pobožna kristjana, zlasti goreča častivka presvete Kristusove ter-njeve krone, pred ktero je vedno molila s svojimi otročiči. Bodi vsim, kteri so jo poznali, priporočena v molitev! — Iz Rima. Rmska mestna gosposka je lani globoko prekopate ul co za Slovanom znamenito cerkvijo bv. Jeronima, ter je zadnji zid tako počil, da so morali službo Božjo ustaviti in stroškov bo na tisoče. — Zoper predolge govore v državnih zborih se je vzdignil edeu francoskih poslancev. Mož mčui, kakor ima viuska terta svojo ušjo bolezen, tako tudi beseda. To bolezen delajo nadležni blebetači. Kakor zago-stenje z vozovi ca poti UBtavi občenje, tako predolgi govori vspeh v zborih, in zapravi se silo drazega časa (pa koliko se tudi denars iz žepa izpuli državljanom I). Svetuje toraj, da noben govor naj ne trpi čez uro časa, razun ako zbornica v prav posebnih primer-ljejih to dovoli. 1 gold. 10 svetim opravilom v cerkvi ni bilo tndi ne naj- >glavnej blagajnici v Pragi 2,330.750 gld. 43 kr., III. izkaz doneskov za spomenik dr. 1. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Gosp. J. Pogorelec, računski officijal v Sarajevu (v zadnjem izkazu izpuščen)....... ,, Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani . „ Klun Karol, dažavni in deželni poslanec v Ljubljani .... „ Jerič Josip, župnik v pokoji itd. v Ljubljani....... „ Drenik Franjo, glavni zastopnik zavarovalnega društva peštan-skega v Ljubljani .... „ dr. Tavčar Ivan, odvetniški kandidat v Ljubljani .... „ Robič Simon, oskrbnik župnije na Šenturški gori .... Samotarec v Lahih .... Tratnik Filip Jakob, c. k. dav-karski nadzornik v Ljubljani . Urbas Anton , kanonik itd. v Ljubljani....... Liza Trček, zasebnica..... Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih . t) >i 3 2 » 41 gld. 728V, „ Skupaj do zdaj . 769'/g Za bližnje šmarnice priporočamo lansko leto prepozno izišlo: Razlaganje bv. rožnega venca za šmarnice in tudi vse druge čase s sledečim obsegom: a) Zakaj imamo Marijo častiti, kako jo častimo Bploh; kako jo častimo z rožnim vencem; kaj pomeni vera, Gospodova molitev, angelovo Češenje (1. do 15, dan); b) premišljevanje petnajsterih skrivnost veselega, žalostnpga in častitega dela (16. do 30. dan); 31. dan usmili se duš v vicah; c) navadne molitve: jutranje, meddnevne, večerne; mašne, spovedne iu obhajilne; lav-retanske litanije; devetdnevnica in tri-dnevnica; d) nekaj pesem: Mariji Devici rožaevenski in še deset drugih. Knjiga se toraj, ne le za poduk in premišljevanje, ampak kot molitvenik vsaki čas lahko rabi. Velja v pol piatnu 75 kr., v pol usnji 80 kr., vse v usnji 95 kr. in z zlatim obrezkom 1 gld. 15 kr.