GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIV ŠTEVILKA SEPTEMBER 1982 Slabši rezultat je bil dosežen v Vijakarni in TIO. Že sama realizacija je bila manjša od planirane, prisotno pa je bilo tudi preseganje planskih lastnih cen v proizvodnji. Delno so se povečale zaloge. Pri tem smo višjih zalog materiala pravzaprav veseli, ker je oskrba problematična. Negativno pa je povečanje zalog nedovršene proizvodnje, ker zahteva večje angažiranje obratnih sredstev. Zaloge polizdelkov so ostale na isti ravni, gotovi izdelki pa so večji le v tozdu Sidrne verige v primerjavi z junijem. Tudi v tozdu TIO so zaloge v juliju delno že padle. Problem pomanjkanja virov obratnih sredstev je že dalj časa prisoten. V zvezi s tem se pripravlja vrsta ukrepov. Na eni strani so to zunanji, še bolj pomembni pa so notranji ukrepi. Ker imamo pretežni del zalog pokrit s kratkoročnimi viri, bomo skušali del teh nadome- Akumulacija v primer, z.doh. Neto OD na delavca 1,7 11.023 6,6 11.372 14,8 13.048 8,8 12.756 4,5 13.925 13,4 13.562 — 12.771 — 15.090 stiti z dolgoročnimi krediti za obratna sredstva. Pri tem računamo na pomoč Interne banke Slovenskih železarn in LB — Temeljne banke Gorenjske. Znotraj delovne organizacije pa moramo še naprej skrbeti za znižanje vseh vrst zalog in s tem pospešiti obračanje sredstev. To nas bo pripeljalo k racionalnejšemu gospodarjenju, ki se bo nedvomno kazalo tudi v poslovnih rezultatih. Marjana Kozamernik Poslovanje Slovenskih železarn L—VI. 1982 Splošne gospodarske razmere so vplivale tudi na dogajanja v poslovanju Sozda Slovenske železarne. Na eni strani so to razmere v zunanjetrgovinskem poslovanju in deviznem režimu pri nas, na drugi strani pa porast cen. Že v prvem polletju so cene dosegle tak nivo, kot je bil predviden do konca leta. Kljub težavam pri uvozu pa je bila blagovna proizvodnja dosežena v zadovoljivem obsegu. To sicer ne velja za proizvodnjo surovega železa, pač pa za proizvodnjo surovega jekla. V okviru predelave sta Veriga in Plamen proizvedla večjo količino izdelkov kot lani v istem obdobju, Tovil in Žična pa nekaj manj. Oskrba s surovinami je bila razmeroma zadovoljiva, kar je pravzaprav čudno, saj je v ostalih panogah industrije stalno prisotno pomanjkanje surovin. Konj uk tura na domačem trgu še vedno traja, tako da velikemu povpraševanju po jeklu ni bilo možno ustreči. Prodane količine so bile večje za 3 % in gre ostali del povečanja vrednosti prodaje (25 %) na račun višjih cen. To smo predelovalci vsekakor občutili v svojem poslovnem rezultatu. Izvoz v Slovenskih železar- nah se je letos bistveno povečal, kar pa seveda za Verigo ne velja. Naj večji porast izvoza je dosegla Železarna Jesenice. Uvoz se je povečal v manjši meri ikot je porastel izvoz. V Verigi je bil uvoz večji kot izvoz, kar za nas ni značilno, saj smo bili v zunanjetrgovinski bilanci vedno aktivni. Uvozili smo namreč večje količine žice iz Poljske na osnovi izvoza, doseženega lani v drugem polletju. Letošnji izvoz pa je krepko zaostajal in bo večji del realiziran v drugem polletju. Čeprav se je zunanjetrgo-vinsika bilanca gibala v sprejemljivih okvirih, tega ne moremo trditi za devizno bilanco. Vzroki so v velikih deviznih odlivih, ki nastajajo zaradi pokrivanja deviznih obveznosti mimo uvoza (združevanje deviz, dolgovi). Konec prvega polletja je bilo v Slovenskih železarnah zaposlenih 18.153 delavcev, kar je 2 % več kot lani v prvem polletju. Število zaposlenih se je največ povečalo v Železarni Ravne. Osebni dohodki so porasli za 24 %, seveda spet različno po posameznih delovnih organizacijah. Podatki o povprečnih osebnih dohodkih so naslednji (din na zaposlenega). (Nadaljevanje na 2. strani) Novo skladišče Polletni obračun in uspeh poslovanja v juniju Krepko smo že zakoračili v drugo polovico leta in že delamo napovedi, kako bomo zaključili poslovno leto. Za prvo polletje smo ugotovili pozitvne rezultate, ki so bili posledica zadovoljivega izpolnjevanja planskih obveznosti. Seveda so bili rezultati posameznih temeljnih organizacij različni, odvisni od pogojev gospodarjenja. Za delovno organizacijo so osnovni podatki v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta naslednji: Indeks rasti Celotni prihodek 140 Materialni stroški 142 Amortizacija 175 Splošna in skupna poraba 139 Cisti dohodek 131 Osebni dohodki 133 Ostanek čistega dohodka 125 Vidim», da smo kljub visokemu porastu materialnih stroškov in amortizacije dosegli poslovne rezultate, ki so boljši od doseženih v istem obdobju lanskega leta. Količinska proizvodnja je 1 % zaostajala za planom, vrednostna proizvodnja pa je presegla za 10 % plan. V prvem polletju smo 100 % dosegli planirano povprečno prodajno ceno, medtem ko je količina prodanih izdelkov 2 % pod planom. Kot sem že omenila, so stroški poslovanja vsak mesec večji, kar je posledica podražitev osnovnih surovin in energije. Odmiki dejanskih nabavnih cen materiala od planiranih, ki jih ugotavljamo vsak mesec, so v stalnem porastu. Zaradi dviga splošne obrestne mere v marcu je močno porastel delež dohodka za obresti, saj smo velik koristnik kratkoročnih kreditov. Amortizacija po predpisanih stopnjah je po-rastla 105 %, v skupnem znesku pa 75 %, kar je stroške poslovanja povečalo, na drugi strani pa nam koristi pri investicijskih vlaganjih. Osebne dohodke smo izplačevali v okviru dogovora, Izkazujemo sicer 1,53 % prekoračitev glede na doseženi primerljivi dohodek, kar pa je posledica nedoseganja konvertibilnega izvoza v prvem polletju. Realizirali smo namreč le 946.804 S konvertibilnega izvoza, kar je 38 % planiranega, in le 62 % v primerjavi z doseženim v lanskem prvem polletju. S tem se je delež izvoza v celotnem prihodku zmanjšal, kar je vplivalo na manjšo dovoljeno maso za izplačilo osebnih dohodkov. Ker pa pričakujemo v drugem polletju znatno večji izvoz, se bo razmerje izvoza v celotnem prihodku bistveno popravilo. Rezultati posameznih tozdov so zelo različni. Največji ostanek čistega dohodka izkazuje tozd Sidrne verige, sledi ji Verigama in Vzdrževanje. Zaskrbljujoč je rezultat tozd Vija-kama, ki je bistveno drugačen od preteklega leta, kar je posledica različne strukture prodaje. V prvem polletju ni bilo izvoznih naročil, še zlasti velikih serij lesnih vijakov. Nekoliko se je rezultat povečal v juniju, ko je bilo prodanih več iver vijakov. V tozdu TIO izkazujemo 6.549 tisoč din izgube. Sprejeti sanacijski program izvajamo šele od 1. avgusta dalje. Osnovni cilj kratkoročnih ukrepov v tozdu TIO je doseganje realizacije v višin 15 milijonov din. S takim obsegom proizvodnje bi izgubo do konca leta znižali na 0. Tozd Sidrne verige izkazujejo zelo ugoden poslovni rezultat, kar je posledica izvajanja sprejetega sanacijskega programa v lanskem letu. Uredili so se dohodkovni odnosi na internem trgu. Ob obravnavi periodičnega obračuna dajemo pregled nad osnovnimi kazalci poslovanja : Tozd Dohodek na delavca din Vijakarna 206.192 Verigama 269.812 Sidrne verige 384.914 Kovačnica 312.109 Orodjarna 341.720 Vzdrževanje 234.370 TIO 234.478 DSSS 155.771 Stopnja akumulacije je bila največja v tozdu Sidrne verige in Vzdrževanju. Dohodek na delavca je največji v tozdu Sidrne verige. V primerjavi s preteklim letom je manjši v Vijakarni za 9 °/o, v ostalih tozdih je večji. Julijski rezultati kažejo na delno upadanje poslovnega rezultata, saj je doseženi ostanek čistega dohodka v višini din 1,863.523 manjši od povprečno doseženega v preteklih mesecih. Proizvodnja v juniju in avgustu V juliju smo proizvedli 956 ton izdelkov, kar je 14 % manj, kot je bilo predvideno. Odpremi jen a količina izdelkov zaostaja 3 % za proizvodnjo. Tudi vrednostno zaostaja eksterna proizvodnja za predvideno v planu, in sicer za 6 %. Tozd Vijakama vrednostno in količnsko plana ni dosegla. Zaradi spremenjene strukture proizvodnje lesnih vijakov v korist iver vijakov je bilo manj izkoriščenih kapacitet pri lesnih vijakih 3,1—3,5 in 5,1—6,0 ter zaradi okvar strojev pri krovnih vijakih, pri hanger vijakih pa zaradi pomanjkanja delovne sile. Odprema je bila sorazmerno' proizvodnji dosežena 79 %. Tozd Verigama je vrednosti no in količinsko plan presegla. Naj večje je preseganje pri proizvodnji za interni trg, vendar ta predstavlja majhen delež v skupni proizvodnji. Pomemben delež predstavljajo verige z grabeži in snežne verige za osebna vozila, pri katerih pa plan ni dosežen zaradi problemov pri kalibriranju in cinka-nju. Zaradi pomanjkanja mate-riala plan ni bil dosežen pri vi-sokoodpornih verigah 4,6—3,9, zaradi termične obdelave pa pri zaščitnih verigah in pri visoko-odpomih verigah nad 9,0. Odprema je 15 % nad planom in 15 % višja od proizvodnje. V tozdu Sidrne verige eksterna proizvodnja vrednostno in količnsko zaostaja za planirano, medtem ko je interna proizvodnja vrednostno 17 % nad planom. Vzroki za nizko doseganje plana so predvsem v pomanjkanju materiala, posebno pri sidrnih verigah z mostičkom nad 0 40, pri visoko-odpomih verigah 14—18 in elektrovar jenih metrskih 13 do 26. Pomemben delež predstavljajo sidrne verige z mostičkom 27—39 in visokoodpor-ne verige nad 19, pri katerih je plan presežen. Odprema zaostaja m proizvodnjo za 31 % in je dosežena komaj 41% glede na plan. Tozd Kovačnica je proizvodni plan presegla za 2 %, planske obveznosti pa niso dosežene pri interni proizvodnji. Plan ni dosežen pri dvoverižnih transporterjih zaradi pomanjkanja visokodpomih verig in pri škopcih zaradi pomanjkanja kapacitet. Pomemben delež v proizvodnji predstavljajo odkovki serijske izdelave, žične vrvi in bremenske verige. Odprema je 2 % nad planom in je enaka proizvodnji. Orodjarna je presegla planske obveznosti za 21 %. V Vzdrževanju je plan vrednostno dosežen 99 %, precej slabše je doseganje plana pri eksterni proizvodnji, ki je za Vzdrževanje manj pomembna. V tozdu TIO je proizvodni plan vrednostno dosežen le 69 %. Vzroki za tako nizko doseganje plana so predvsem pomanjkanje materiala in kapacitet, posebno pri pnevmatskih cilindrih premera 50, 63—80, 100—125, pri pnevmatskih raz-vodinikh N V 6 in 10 ter zaradi pomanjkanja naročil pri pnevmatskih stiskalnicah in hidravličnih elementih. Odprema je vrednostno dosežena 90 % glede na plan. V mesecu avgustu je hila količinska proizvodnja v vseh Vrednostna proizvodnja za julij v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja roza plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 21.707 21.072 97 6 39 650 21.713 21.111 17 Verigama 32.107 33.612 105 848 1.227 145 32.955 34.839 106 Sidrne verige 18.575 14.879 80 22.491 26.364 117 41.066 41.243 100 Kovačnica 17.818 18.307 103 7.505 4.802 64 25.323 23.109 91 Orodjarna 125 210 168 6.323 7.642 121 6.448 7.852 122 Vzdrževanje 152 23 15 8.263 8.182 99 8.415 8.205 93 TIO 12.730 8.759 69 — — — 12.730 8.759 69 DO VERIGA 103.214 96.862 94 45.436 48.256 106 148.650 145.118 98 tozdih pod planom. Proizvedli smo 957 ton izdelkov, kar je 13 % manj, kot je bilo planirano. Odprema je bila 3 % nad planom in 19 % višja od proizvodnje. V Vijäkami je bil količinsko v kg plan dosežen 86 %, komadno pa 81 %. Izpad proizvodnje je bil zaradi letnih dopustov, deloma pa zaradi spremenjene strukture proizvodnje lesnih vijakov v korist iver vijakov. Odprema je 6 % nad planom in za 23 % višja od proizvodnje. Tudi v Verigami plan količinsko in vrednostno ni bil dosežen. Izostala je finalizacija snežnih verig zaradi napačno dobavljenih kavljev iz Kovačnice. Pomemben delež v proizvodnji predstavljajo ročno in strojno varjene opremljene verige 4,6—8,9, strojno varjene metrske verige 4,6—8,9 in nad 9. Pri teh izdelkih je bil prese- Količinski in vrednostni podatki so prikazani v naslednji tabeli: Količinska proizvodnja za julij v tonah Tozd Eksterna proizvod. Interna proizvod. Skupna proizvod. plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 261 221 85 — — — 261 221 85 Verigama 386 400 104 2 8 400 388 408 105 Sidrne verige 310 182 59 729 660 91 1.039 842 81 Kovačnica 150 153 102 51 34 67 201 187 93 DO VERIGA 1.107 956 86 782 702 90 1.889 1.658 88 žen proizvodni plan. Odprema je višja od planirane za 19 % in za 31 % višja od proizvodnje. V tozdu Sidrne verige so vrednostno presegli proizvodni plan, količinsko p»a ni bil dosežen. Glavni vzroki za nedoseganje plana so pomanjkanje materiala in okvare strojev. Odprema je za 7 % višja od proizvodnje, glede na plan pa je bila dosežena 87 %. Kovačnica je količinski proizvodni plan dosegla v višini 85 %. Vrednostno je plan eksterne proizvodnje presežen za 4 %, medtem ko je pri interni proizvodnji vrednostno plan dosežen le 68 %. Pomemben delež predstavljajo odkovki serijske izdelave, bremenske verige, škopd — pri teh izdelkih je tudi plan presežen. Pri dvo-verižnih transporterjih plan ni bil dosežen zaradi neizdobav-ljenih visokoodpomih verig iz tozda Sidrne verige. Vzrok za manjšo proizvodnjo je tudi pomanjkanje kapacitet in delovne sile ter popravilo stroja za obrezovanje. Odprema je bila dosežena 90 % glede na plan, bila pa je višja od proizvodnje za 6%. Tozd Orodjarna in Vzdrževanje sta presegli plan interne proizvodnje. Proizvodni plan v tozdu TIO je vrednostno presežen za 27 %, s tem je nadoknaden izpad proizvodnje v prejšnjem mesecu. Odprema je vrednostno presežena za 19 %, od proizvodnje pa je nižja za 5 %. Marija Novak (Nadaljevanje s 1. strani) jan.-jun. 1982 junij 1982 Železarna Jesenice 13.953 13.280 Železarna Ravne 13.894 13.951 Železarna Štore 13.444 13.866 Veriga 12.800 13.221 Plamen 13.613 13.495 Tovil 12.396 11.280 Žična 11.208 12.424 Metalurški inštitut 16.687 18.980 DS S S SOZD SŽ 20.252 21.381 DSSS IB SŽ 18.436 18.723 Ce primerjamo dovoljeno rast osebnih dohodkov glede na določila družbenega dogovora in dejansko rast, vidimo, da vse tri železarne niso kršitelj dogovora, predelovalci pa vsi razen Žične. Veriga je izplačala 1,53 % več sredstev za osebne dohodke, kot bi jih smela, kar pa bomo do konca leta poravnali. Dohodkovna uspešnost v Slovenskih železarnah je padla pod normalno mejo. Pojavile so se večje izgube, ki znašajo 237 milijonov din, kar je deset- krat več kot lani v prvem polletju. Železarna Jesenice je dosegla izgubo na ravni DO. Kaže se, da so železarne manj uspešne od predelave. Velik vpliv na to imajo nedvomno cene, tako nabavne kot prodajne. Drug vzrok je rast produktivnosti, ki se giblje veliko počasneje od pričakovane. Naši razvojni plani se ne uresničujejo v taki meri, kot bi si želeli, kar bistveno vpliva na proizvodnjo. Marjana Kozamernik OBVESTILO REKREATIVCEM S prvim tednom v oktobru bomo pričeli z redno rekreacijsko vadbo v telovadnici osnovne šole v Lescah. Dnevi in ure vadbe bodo enako kot v lanskem letu, torej : ponedeljek — 20.—22. ure moški četrtek —- 18.30—20. ure moški četrtek — 20.—21.30 ženske Sodelavci iz Verižne kovačnice Količinski in vrednostni podatki so prikazani v naslednji tabeli Količinska proizvodnja za avgust v tonah Tozd Eksterna proizvod. Interna proizvod. Skupna proizvod. plan dosež. •p Ul plan dosež. •pui plan dosež. ind. Vijakama 261 224 86 — — — 261 224 86 Verigama 386 353 91 2 — — 388 353 91 Sidrne verige 310 253 82 729 670 92 1.037 923 89 Kovačnica 150 127 85 51 44 86 201 171 85 DO VERIGA 1.107 957 86 782 714 91 1.889 1.671 88 Vrednostna proizvodnja za avgust v 000 din Eksterna proizvodnja________Interna proizvodnja________Skupna proizvodnja Tozd plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakama 21.707 20.220 93 6 13 217 21.713 20.233 93 Verigama 32.107 28.240 88 848 851 100 32.955 29.091 88 Sidrne verige 18.575 20.038 108 22.491 24.655 110 41.066 44.693 109 Kovačnica 17.818 18.565 104 7.505 5.126 68 25.323 23.691 94 Orodjarna 125 120 96 6.323 6.955 110 6.448 7.075 110 Vzdrževanje 152 6 4 8.263 9.613 116 8.415 9.619 114 TIO 12.730 16.172 127 — — — 12.730 16.172 127 DO VERIGA 103.214 103.361 100 45.436 47.213 104 148.650 150.574 101 Kljub težavam korakamo naprej V obdobju zadnjih desetih let, nekako od leta 1970 je bilo v DO čutiti intenzivno investicijsko dejavnost. To dejavnost bi lahko v grobem razdelili v tri področja: — povečanje proizvodnih prostorov, delno pogojenih s tehnološkimi zahtevami proizvodnje; — reševanje energetske problematike in — skrb za varstvo okolja. Iz naslova, povečanje proizvodnih prostorov, omenimo najprej delno povečanje in rekonstrukcijo prostorov Vijakar-ne in Verigame v letu 1974. To povečanje je omogočilo predvsem tehnološko smiselne j šo prerazporeditev strojnega parka. Istega leta je bila v obratu Sidrnih verig, zaradi novo nabavljene opreme, povečana hala žarilnice. V obdobju 1974 do 1976 je bila zgrajena nova hala Kovačnice in opremljena v glavnem s stroji iz CSSR. V istem obdobju je bil zgrajen tudi objekt t. im. »priprave materiala I«, to je pripravo vlečene žice za potrebe Vijakarne in Verigame. Z izgradnjo tega objekta smo dosegli dva cilja: izločitev kemijskega postopka čiščenja žice s H2SO4 ter tipizirano obliko in težo kolobarjev pripravljene žice, kar se je odrazilo v boljšem časovnem izkoriščanju strojnega parka v Vijakarni in Verigami. V letu 1977 je bila zgrajena plinska postaja, oziroma točneje upar-jevalna postaja za propan, ki je potreben v tehnološkem procesu termične obdelave raznih izdelkov v sodobnih pečeh. Z izgradnjo objekta »priprava materiala II« v letu 1978 za potrebe obrata Sidrne verige smo dokončno izločili kemično obdelavo materiala iz tehnološkega prooesa. V letu 1977 smo pričeli z izgradnjo nove hale za potrebe Orodjarne in tozda TIO v približni izmeri 10.000 kv. metnov, kjer pa so všteti tudi trenutni skladiščni prostori Vijakarne in Verigame. V sestavu objekta je zgrajeno tudi predpisano zaklonišče. Objekt je bil vseljiv v letu 1980, s čimer so bili dani vsi pogoji za smotrno razporeditev strojnega parka in nemoteno odvijanje proizvodnih postopkov. Ne nazadnje je treba omeniti tudi postavitev novega gasilskega stolpa in pa asfaltiranje vseh življenjsko važnih transportnih poti v tovarni. Pri reševanju energetskih vprašanj moramo pričeti z gradnjo nove kotlovnice v letu 1972, iki ima trenutno zmogljivost 12 Gcal/h. Naj večji od instaliranih kotlov 5 Gcal je kurjen z zemeljskim plinom, v pripravi pa je tudi preureditev ostalih kotlov na kurjenje z zemeljskim plinom. V letu 1979 je šla v pogon nova kompresor-ska postaja, ki pokrivav se potrebe cele DO. V obdobju 1974/1978 je bil zgrajen glavni energetski ko-lektarski kanal s stranskimi odcepi do posameznih porabnikov. V kolektorju so nameščeni napajalni kabli, telefonski kabli, cevovodi hladne in tople vode ter vodi komprimiranega zraka. S tem je ustvarjen red in preglednost nad temi energetskimi mediji. Istočasno je bil pod energetskim kolektor-jem zgrajen tudi primarni zbiralni kanalizacijski kanal, ki bo v končni fazi priključen na komunalni kanalizacijski sistem. V letu 1973 smo pričeli s preurejanjem visokonapetostnega napajanja tovarne in smo prešli iz 10 na 20 kV sistem. To je potegnilo za seboj rekonstrukcijo in tipiziranje vseh obstoječih transformatorskih postaj. Zamenjana je bila kompletna visokonapetostna oprema, prav tako nizkonapetostni razvod in del avtomatske kompenzacije jalove energije. Izvedena je bila tudi visokonapetostna povezava vseh transformatorskih postaj v elektroenergetsko zanko, kar omogoča krožno napajanje in s tem najmanjše možne zastoje v proizvodnji. V zadnjem času smo pričeli tudi z Ukrepi za zmanjševanje konične električne moči, ki se je približala meji 3000 kW. Z avtomatskim kontroliranim izklapljanjem posameznih neugodnih porabnikov smo konično obremenitev zmanjšali za 400—450 kW. To predstavlja lep mesečni prihranek za DO, hkrati pa se odraža tudi navzven, kjer je v kritčnih obdobjih obremenitev omrežja enakomerna. Kot vsestranski uspeh je tudi uvedba zemeljskega plina v tovarni za potrebe proizvodnih procesov. V ta namen smo v letu 1979 zgradili razvodno mrežo po tovarni in 15. septembra 1979 smo že imeli v tovarni ZP. Danes praktično vse naše industrijske peči (v Kovačnici, v Sidrnih verigah, kotlovnica), ki so prej obratovale na mazut, obratujejo z ZP. Prednosti so neizpodbitne glede na čistejše delo, lažjo regulacijo, varstvo okolja in tudi zaradi varčevanja s tekočimi gorivi. Kot prispevek k varstvu okolja naj omenimo samo dva primera, ki sta zajeta že v dosedanjem opisu, in sicer odprava kemičnih postopkov čiščenja materiala pred njegovo uporabo v proizvodnji. Namensto kemičnega smo prešli na mehanski način čiščenja površine materialov. S tem smo lahko ukinili lužilnico, kjer smo za čiščenje uporabljali žvepleno kislino, nevtralizacija odpadnih voda iz lužilnice pa je povzročala nemalo težav. Drugi tak poseg je zamenjava mazuta z zemeljskim plinom. Dim in plini peči, kurjenih z mazutom, so vsebovali velike količine SO2, pri ZP pa tega praktično ni, kar se odraža tudi v bližnji okolici tovarne. Na koncu moramo vsekakor omeniti še investicijo v izvajanju, to je nova galvanika s pripadajočo čistilno napravo za odpadne vode. Izgradnjo nove galvanike so narekovali neprimerni prostori obstoječe galvanike in nemogoči pogoji dela v njej. Tudi v tehnološkem smislu bo storjen korak naprej, saj bomo prešli od cianidnih na kisle elektroli- te, sam proizvodni proces pa bo v celoti avtomatiziran, oziroma na eni od obeh galvanskih linij polavtomatiziran. S poizkusnim obratovanjem prve linije računamo v teku enega do dveh mesecev. Samo čistilno napravo, ki jo gradimo istočasno, sestavljata dejansko dve enoti: nevtralizacija odpadnih voda iz galvanike in tako imenovana cepilna naprava za zaoJjene vode in emulzije iz vseh proizvodnih obratov. Drugače bi lahko te- Alkoholno Nihče ne bi rad rekel za nekoga, da je alkoholik, pa naj si bo to njegova žena ali mož, brat, sestra, mati, oče, hči, sin, sorodnik, prijatelj, sodelavec, predpostavljeni, kljub temu da vidi, da njegovo pitje ne vodi k dobremu koncu. Kopičijo se težave, razočaranja ob njem se množijo, življenje postaja puščobno, morda celo neznosno ali grozovito nečloveško. Radi bi alkoholiku pomagali in kaj pametnega ukrenili, da se spet uredi, pa se ne odločite. Sicer je najmanj verjetno, da bi to bral kdo, ki čezmerno pije in ki ima težave zaradi tega. Ce pa ste to vi in to proti pravilu berete, vam hočem prikazati samouničujoče učinke omamljanja z alkoholom in vam pomagati, da spremenite svoj odnos do pitja. Problem alkoholizma je zelo pereč in oči bi si zastiral, kdor ne bi jemal resno družinskih polomov in drugih nesreč, ki jih povzroča. Treba ga je reševati, kjer je to mogoče. Žena, ki je še v dvomih glede pitja svojega moža, se sprašuje : Je moj mož navaden zmeren pivec? Se ga napije samo slučajno v družbi? Je res morda že alkoholik? Nekaj ni prav z menoj ! Preveč pijem. Alkoholik menda vendar še nisem? ! Komur se v dnu srca pojavijo ta skrivna vprašanja, ga spečejo kot žerjavica. Mnogokrat si ne more odgovoriti nanje, ampak niha sem in tja. Ko je pri hiši hudo, je ženi jasno: »Alkoholik je! Tako ne bo šlo več dolgo.« Trezen in skesan mož ji spet pričara »nekdanje lepe dni« v družini in potiho si žena govori: »Saj ni slab človek! Družba ga je zapeljala v pijačo.« Mož, ki pije, tudi niha, a mnogo manj. Prepričan je, da je z njim vse vredu, češ malo ga popijem kot vsi drugi, kaj pa je to posebnega. Le kdaj pa kdaj se ga polasti strah, da ni res tako. Samo malo alkohola je potrebno, da je strah utopljen. Vse ljudi lahko razdelimo na štiri skupine glede na to, ikakšen odnos imajo do alkoholnih pijač: mu rekli, da bo to centralna čistilna naprava za celo tovarno. V zaključni fazi priprav je tudi gradnja skladišča olj in emulzij, potrebnih v proizvodnem procesu. Izdelana je projektna dokumentacija in pridobljena so ,potrebna soglasja, v teku je tudi zbiranje ponudb izvajalcev. Računamo, da bi v pozni jeseni pričeli z zemeljskimi deli. Pripravljamo tudi projektno dokumentacijo za izgradnjo sistema lastne industrijske vode za tehnološke potrebe. Z izgradnjo tega sistema bomo za 50 do 70 % razbremenili krajevno vodovodno omrežje, iz — abstinenti — zmerni pivci —' alkoholiki — neozdravljivi alkoholiki. Abstinenti se popolnoma zdržijo alkoholnih pijač, zato jih alkohol ne ogroža. Velika večina ljudi pri nas je zmernih pivcev. Krog zmernih pivcev je torej zelo razvejan: od takih, ki zelo redko kaj popijejo, do tistih, ki že skoraj prehajajo v krog alkoholizma. Sploh je tam okrog meje med zmernim pitjem in alkoholizmom zelo težko razlikovati, ali je kdo še zmerni pivec ali je že alkoholik. Nedvomno pa je res, da nikdar še ni bilo na svetu nobenega alkoholika, ki prej ne bi bil zmeren pivec. Neozdravljivih alkoholikov na današnji stopnji razvoja ni mogoče več urediti in ozdraviti. Dolgotrajno pitje jih je preveč uničilo. Po navadi ima tak alkoholik hude okvare organizma, zlasti preveč uničen živčni sistem in duševnost. Prav tako je zaradi alkohola njegov značaj že tako zverižen, da so do temelja razbiti vsi njegovi odnosi z najbližjimi. V njem torej ni več osnove in gradiva, da bi lahko obnovili visoko stavbo zdravo osebnosti, v okolici pa ne svojca, ki bi se hotel lotiti z njim tega dela. Morda bomo presnečeni ugotovili, da pri alkoholizmu videz zelo vara. —'Na videz še čisto urejena družina — v resnici pa skriva za svojimi zidovi grenko bol alkoholnega gorja, ki jo prej kot slej tako razžre, da se mora »izdati« okolici. — Človek je sveto prepričan, da zmerno pije in z njim ni nič narobe. Njegovi najbližji pa že dolgo občutijo in vedo, kako neizprosno je odvisen od 'alkohola. katerega je sedaj tovarna direktno napajana. Vsa pretekla leta smo veliko vlagali tudi v nakup sodobne opreme, predvsem za proizvodnjo vseh vrst verig, manj pa za proizvodnjo vijakov in odkovkov. V tem prikazu ni smiselno naštevati posameznih strojev in opreme, lahko pa rečemo, da je bil ,predvsem v Verigami v zadnjih dvanajstih letih strojni park skoraj v celoti zamenjan. V naslednjih letih bo poudarek na vlaganju v opremo za tozd TIO, to je za potrebe industrijske pnevmatike, ki ima v vseh naših planih prioriteto. Vinko Rozman — Delavec je v delovni organizaciji morda marljiv, ubogljiv in uspešen ... Sodelavci kar ne bi verjeli ženi, če bi povedala, da se v resnici napije sko-ro vsako popoldne in da ni več moč živeti z njim. — Ko ljudje gledajo početje in vedenje propadlega alkoholika, so prepričani, da je pokvarjenec. Če bi se potrudil, bi lahko zmerno pil in živel kot vsi drugi. V resnici pa je tak človek nemočen revež, odvisen od alkohola, da ne more brez njega, četudi bi rad, ne more se drugače obnašati, ker ga je alkohol »preustvaril« v njegovi osnovi; nikdar več ne bo mogel piti zmerno. Alkoholik propada kot človek. Kar drugi delajo in živijo, si on le še slika v domišljiji. Njegov značaj se maliči, razvoj mu gre rakovo pot, počasi dela samomor, s pivskimi užitki si nadomešča radost in veselje, vleče ga v motne obla-; ke omame. Vsakdo, ki čezmerno pije, bo gotovo postal takšen zato, ker pije, če ne bi pil, verjetno ne bi bil tak. Svojo človeško podobo, osebnost in svoj značaj zavrže po nepotrebnem. Pomislimo po vsem tem še tole: če alkoholik samo preneha piti, je mar s tem stvar rešena? Je s tem popravil značaj, se naučil zdravega življenja, ki je pogoj za pravi človeški razvoj, si je uredil življenje, ki prinaša dovolj radosti in veselja, je izgubil potrebo po omami? Nikakor. Postal je le iz »mokrega« »trezni« alkoholik, s katerim je ponavadil še težje živeti. ZATO JE ZDRAVLJENJE NEIZMERNO VEČ KOT TREZNOST. Marija Zupanc ZAHVALA vsem, ki ste pospremili na zadnji poti našega ljubega moža, očeta, brata, dedka, tasta, strica in svaka VINKA ERŽENA, mu darovali šopke cvetja in vence. Iskrena hvala sosedom, godbi na pihala, organizaciji ZB in DO Veriga za izkazano pomoč in za poslovilne besede. ysj njegovi Lesce, Savodenj, Železna Kapla in Mežica ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Rudija Rajharda se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Verigame za izrečeno sožalje in podarjeni venec. hči Gizela Dijanič z družino in sinova Bojan in Janez omamljen človek Pokal in priznanje s tekmovanja vanja pristali na četrtem mestu. Na koncu naj omenim, da so se naši naj mlajši zelo častno borili, če pa bodo še taka tekmovanja, pa pričakujemo boljši uspeh. Anton Nežmah Niva — novo vozilo za opravljanje servisov Vse discipline: od štafete, plezanje po vrvi do ponesrečenca, reševanje ponesrečenca iz ruševin in nošenje ponesrečenca na nosilnih jermenih, so nam prinesle verjetno prvo mesto. Zataknilo se je pri metanju reševalne vrvi do ponesrečenca. Tu pa smo zgubili toliko točk, da smo ob koncu tekmo- Pripravljalna konferenca proizvajalcev verig na Madžarskem Od 6. do 10. septembra je bila na Madžarskem pripravljalna konferenca proizvajalcev verig iz vzhodne Evrope. Ker v letu 1981 v Crikvenici niso bili prisotni vsi stalni člani, to ni bila samo priprava na naslednje leto, ko bo na vrsti WEISSENFELS iz Vzhodne Nemčije, ampak tudi ponovitev naše konference, posebno v glavnih predavanjih. Program je bil sestavljen tako, da smo se zbrali v ponedeljek v Budimpešti, v tovarni ročnega orodja KEZISZERSZAMGYAR. Ta tovarna je bila organizator srečanja poleg tovarne rudarske opreme in verig OR-SZAGOS BANYAGEPGY ARTO, tudi iz Budimpešte. Ob 14. uri smo se nato odpeljali proti Debrecenu, ki je ca. 200 km oddaljen od Budimpešte proti romunski meji. Tam ima tovarna za poletje v kraju Hajduszobo-szlo najeto privatno hišo za svoje delavce v času dopusta. Mesto je približno tako veliko kot naša Radovljica, ima pa zelo ugodno podnebje, tako da je močno razvit turizem; to je pravi center oddiha. Imajo veliko kopalnih bazenov in toplic, ki pa so za naše razmere dokaj hladni in nečisti. Voda je od prsti močno umazana in ima 20 °C, kar temperamentnih kopalcev ni nič motilo. V hotelu so nam pripravili lepo manjšo konferenčno dvorano za zasedanje, tudi hrana je bila v hotelu. Mimogrede lahko povem, da imajo hrano dobro, posebno kruh, solate pa razen kumar in paprike nobene. Debrecinska klobasa za zajtrk je zanje tako normalna, kakor za nas skodelica kave ali čaja. Zvečer smo imeli skupno večerjo in bili seznanjeni s celotnim programom za naslednje dni. V torek zjutraj smo začeli s ponovitvijo bolj interesantnih prispevkov ter nadaljevali še v popoldanske ure. V sredo smo imeli posebej pripravo novih tem za naslednje leto, za kar smo porabili kar precej časa. Posebej pa smo se posvetili novostim, ki jih prinašajo proizvajalci verig iz zahodne Evrope. Za četrtek je bil predviden ogled dveh tovarn v Debrecenu, popoldne pa piknik v stepi, kjer je bilo v programu jaha- nje in večerja po starem hunskem običaju. V petek je bil podpis protokola, zapisnikov in odhod domov. Zapisnike in program smo napravili že v sredo zvečer, tako da sva se midva že v četrtek zjutraj odpeljala domov. Ko sva se vozila nazaj, sva videla vsepovsod lepo obdelano zemljo, ogromno koruze in sončnic. Tudi mesta so dosti čista in urejena, ceste pa boljše kot naše. Kar zadeva prehrano, je le-ta cenejša kot pri nas, seveda pa so plače manjše, tako da je pri nas življenje še vedno cenejše. Za naslednje leto smo predvideli naslednje teme: — Trajnostni preizkus tehničnih verig, metode preizkusa. Izdela poljska delegacija iz Gliwic. —- Vpliv površinskih napak, sistemov upogibanja, hitrosti upogibanja in različnih parametrov na končno kvaliteto verig. Naloga je naša in teče dve leti. Dali smo pregled do zdaj narejenega dela, z diapozitivi pokazali vrste napak, različne strukture in rezultate na gotovih verigah. Naloga bo drugo leto zaključena. Če bomo pa dobili odgovor na vsa problematična vprašanja, pa še ni gotovo. — Izkušnje pri proizvodnji tehničnih verig višjih stopenj. — Izkušnje pri proizvodnji rudarskih verig. Te naloge obdelajo vse delegacije, če imajo omenjene verige v rednem programu. — Avtomatika in racionalizacije pri proizvodnji sidrnih verig 30—50 mm. To nalogo obdela samostojno delegacija iz Weissenfelsa. —• Uporaba novih mikrole-giranih jekel za zidrne verige U 3. Pripravi poljska delegacija iz Slupska. —• Orodje: površinska obdelava, trdote, časi vzdržljivosti in priprava za upogibalne in varilne stroje. Tudi te podatke pripravijo vse delegacije in se nato na konferenci naredi primerjava. —- Novi stroji in naprave. Informacije dajo vse delegacije. — Racionalizacijski predlogi: prihranek na energiji in na materialu. Tudi tu so zaželeni predlogi vseh delegacij. —■ Varilni pogoji in nastavitveni parametri za varilne Ob tako visokem in pomembnem dogodku je bilo za leške gasilce prav prijetno presenečenje sodelovati na proslavi in tekmovanju v peteroboju v okviru ekip slovenskih železarn. 2e v soboto smo bili na slavnostni seji, kjer so nam ob jubileju stoletnega humanega dela na kratko opisali prve začetke in potrebo te dejavnosti, kako je vzporedno z razvojem industrije naraščala med indu-strijalci vedno večja potreba požarne varnosti vse do konca prve svetovne vojne. Tudi med obema vojnama se je železarna znašla v težkih razmerah, pa kljub temu je bila gasilska de-jevnost v železarni razmeroma dobro organizirana. Kako je druga svetovna vojna zrahljala gasilske vrste, se vidi po podatkih, da je ob začetku okupacije gasilska četa štela 136 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Kmalu po osvoboditvi, ko so se zopet znašli, pa je štela le 26 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Kakšne uspehe so dosegli vse od takrat pa do danes, je bilo videti najbolje v nedeljo na proslavi in na zelo lepo urejeni razstavi. Tudi tov. Dolanc, ki je jubilante pozdravil, je v svojem kratkem govoru najbolj poudaril, da je gasilstvo pri nas najbolj humana organizacija in da je med nami še preveč ljudi, ki se tega ne zavedajo. Ker sem že na začetku omenil tekmovanje, je prav, da tudi o tem zapišem nekaj besed. Mi gasilci poznamo razna tekmovanja, in to od praktičnih vaj z uporabo raznega orodja, do hidranta, motorke, brizgalne s sedmimi ali z devetimi gasilci itd. Na tem tekmovanju so nas tudi nekoliko presenetiti, za razliko od standardnih tekmovanj so nam pripravili predvsem discipline reševanja. Navidezno, bi rekel človek, so to zelo nedolžne discipline, samo tekmovanje pa je pokazalo povsem drugačno sliko. stroje, ki proizvajajo visoko-odporne verige. Tu so zadolženi : DDR, SFRJ in ČSSR. Za rudarske verige pa morajo pripraviti podatke in nastavitvene vrednosti : ČSSR, Poljska in Madžarska. — Organizacija kontrole in vloga kontrole kot garanta za kvalitetno proizvodnjo visoko-odpornih, rudarskih in sidrnih verig. Izdelajo vse delegacije, vsaka za svoje področje. — Primerjava kapacitet in norm: — za tehnične verige ČSSR, DDR, Madžarska, SFRJ ; — za rudarske verige: Poljska, ČSSR, SFRJ ; —■ za sidrne verige: Poljska, DDR, SFRJ. Naloge so zelo zanimive in dosti zahtevne. Nekaj podatkov bomo izmenjali že med letom po pošti, ostale pa na konferenci naslednje leto. Sodelovanje je bilo uspešno in tudi zelo koristno tako po tehnični kot tudi organizacijski strani; vzdušje pa (prijateljsko. Franc Legat Sto let industrijskega gasilskega društva Železarne Jesenice Naša ekipa na tekmovanju ob praznovanju 100-letnice Se o ukrepih Nekoga pri tej besedi zazebe, drug se je razveseli, tretji ki o njej sploh ničesar ne misli, da o drugih možnostih ne govorimo. 2e to nam dovolj pove, kako si ta pojem različno razlagamo in da doživlja podobno usodo kot marsikatera druga slovenska beseda, ki je padla v mlin dnevnega političnega aktivizma. Če ukrepu priključimo še besedo stabilizacijski ali njeno modernejšo obliko ustalitveni, potem zagotovo ni mogoče vedeti, kaj to v resnici je. Za sporazumevanje bo sčasoma res postalo bolje, da človek pozna manj, namesto več besed. Razvrednotni pojem ukre-pa nam daje res veliko možnosti. Z ukrepanjem slovenski pravopis razume vse od odločit-pao bičajno tisve do storjenega dejanja, mi pa običajno tisto, kar je bolj prikladno. Če hočemo kolikor toliko natančno ugotoviti, kaj nekdo z nekim ukrepom misli, moramo najprej vedeti, kdo je to, ob kakšni priložnosti je izrekel ukrep, komu itd. Ne glede na to, pa tudi bolj opredeljeni ukrepi, z nazivom in zapisano vsebino, povzročijo različne asociacije. In problem se v resnici pojavi pri teh, ne pri abstraktnih razlagah samega pojma. V tovarni smo najprej spoznali stabilizacijske ukrepe, potem ukrepe za boljše poslovanje, devizne ukrepe in ne nazadnje tudi ukrep začasnega družbenega varstva. Prvi so bili dokaj politično naravnani ali vsaj povzro» čeni, čeprav so se ukvarjali z resno temo, mnogi med njimi pa so po vsebinskih opredelitvah celo daleč presegli obstoječe plane v tovarni. Nezrelo od nas pa je bilo predvsem to, da teh ukrepov nismo jemali z vso nujno odgovornostjo in jim določili pravega mesta ali vlo- ge. Nismo jim opredelili razmerja do planov, niti se nismo resno trudili s tem vprašanjem.' Zgodilo se je torej in še se dogaja, da je del teh ukrepov pomenil učinkovitejše izvajanje planskih ciljev, del pa jih je spreminjal. Taka dvotimost o istih stvareh je že po logiki vir konfliktov, ker je bil za nekatere pomemben plan, za druge pa ukrepi. Nerazumljivost takega stanja nam pove primer izpred let, ko smo v stabilizacijskih ukrepih zapisali, da moramo proizvesti toliko in toliko odstotkov več kot je plan. Na prvi pogled ne bi mogli zaslužiti drugega kot pohvale, v resnici pa smo priznali, da nismo dobro planirali ter na ta račun želi dodatne efekte. Očitno je prijetneje ugotavljati, da so bili ukrepi učinkoviti (ker smo pač presegli plan), kot pa ustrezneje planirati. Pri taki nedorečenosti je dokaj normalno, da se ljudje različno opredeljujejo, na pomenu pa izgubita tako plan kot ukrep. Plan živi svoje rutinsko življenje, ki se ga je naučil že pred mnogimi leti, dailje, ukrep pa čaka družbenega priznanja in postane sam sebi (morda še komu) namen. Nasploh smo pri celotnem delovanju strašansko usmerjeni navzven v tem smislu, da se na vse načine poskušamo zavarovati pred družbo, če pa (sami sebi) storimo ikaj koristnega, bi bilo pa vsekakor nujno, da nas družba pohvali. Če se še za trenutek ustavim pri razmerjih med plani in »ukrepi«, bi rekel, da ni objektivne potrebe po prej omenjenem kompliciranju. Osnovni inštrumenti morajo gotovo ostati plani, ker so (posebej letni) konkretno uporabljivi in izmerljivi, dolgoročni ukrepi pa bi lahko zelo dobro funkcionirali kot idejne in tudi strokovne podlage planiranju v prihodnjih obdobjih. Na žalost pa pri določevanju planov nimamo časa in volje, da bi oživili vsa tista konstruktivna razmišljanja, ki se porodijo in tudi zapišejo pri postavljanju »ukrepov«. Mislim, da bo škoda, če bodo vzporedno vlogo dobila tudi vsa prizadevanja (lahko tudi ukrepi) za spodbuditev poslovne uspešnosti temeljne organizacije TIO in v perspektivi z njo vred delovna organizacija kot celota. Nevarnost vsekakor obstaja, saj se starih navad ne bo lahko otresti, simptomi pa se že kažejo. Sanacijski program, kakorkoli že je bil pač sestavljen, kot neke vrste izredni ukrep, mora obdržati temeljno vlogo: sanirati (zdraviti, izboljšati). Vsaka drugačna uporaba (po tihem razlaga) je odveč in preprosto nedopustna iz kakršnihkoli razlogov. V zvezi s tem vprašanjem se bo verjetno treba odločiti za kriterij presojanja rezultatov poslovanja do konca in ob koncu letošnjega leta v tej temeljni 'organizaciji. To bodo gotovo morali biti predvideni rezultati po sanacijskem programu oz. na njegovi podlagi izdelan rebalans obstoječega plana, ker sam sanacijski program nima dovolj razdelanih vseh elementov pla- Ta »vendar« v naslovu malo spominja na gorenjsko ner-gavost, ko nismo srečni, če kakšno stvar nekoliko ne pokritiziramo in jo pogledamo temnejše kot v resnici je. Ta naslov velja za našo novo investicijo, obrat površinske zaščite. Če bi pobrskali malo nazaj po starih letnikih tovarniškega glasila in zbrali vse članke o poteku te investicije, ki so bili namerno napisani ob različnih fazah gradnje, bi odkrili zanimivo nadaljevanko, v kateri nastopa vse mogoče, vse tisto, kar v končni fazi prinaša zamudo rokov, povečanje stroškov in še marsikakšno napako, in oblikuje končno sliko, ki daje občutek, da se pri investicijah nočemo ničesar naučiti. Dobimo le grenko spoznanje, da nam pri investicijah nekako ne gre. Ni moj namen ugotavljati vzrokov za tako stanje, še manj kazati s prstom na nekoga, da je kriv, le dejstva so takšna in ta bi nas morala prisliti, da analiziramo, kje grešimo in zakaj so realizacije naših investicij v primerjavi s podobnimi objekti drugod, pri nas toliko dražje, slabše oz. v zamudi. Jasno, da smo vsi tisti, ki smo količkaj pri tem prizadeti, takoj pripravljeni postreči s kopico objektivnih opravičil in zagovorov, da smo takoj pripravljeni drug drugega očrniti in mu naprtiti levji delež krivde, samo to nas ne bo odvrnilo od tega, da bomo naslednjič postopali spet prav tako neorganizirano in neučinkovito. Predvsem pa bomo morali tudi postaviti jasen cilj — kaj hočemo in ko se skupno za to odločimo, ta cilj z vsemi močmi in sposobnostmi zagovarjati in doseči. na. Dvotirnost (predpostavimo, da bodo cilji programa realizirani) utegne dati čudne primerjave: na eni strani visoke indekse, na drugi pa normalno realizacijo programa in saniranje izgube. Bolj od sanacijskega programa pa je večplasten ukrep družbenega varstva. Ta je bil že pri samih pobudah živa mavrica. Delavci temeljne organizacije (ali pa morda le njeni »avtentični« razlagalci) so imeli to za ponovni udarec, s posplošenimi spomini na resnične dogodke iz njene preteklosti, tokrat s strani Verige. V čem naj bi bil ta udarec, se ni razlagalo, niti ni bilo možno to vprašanje razčistiti, ker se je ta misel čustveno obarvala in dobila širše dimenzije. Ni pa povsem neverjetno, da je za nekatere to le bil udarec v tem smislu, da bi jim ukrep preprečil privatizacijo upravljanja z družbeno lastnino. Izbira obrambnih sredstev pa je bila pestra. Najbolj značilno je bilo kazanje s prstom na Verigo oz. njene skupne službe (njega odgovornost je v tej zvezi drugo vprašanje). Tak obrambni program je pri nas, na žalost, lahko zelo učinkovit, medtem ko v razmerah kapitalističnega gospodarstva nujno pripelje do likvidacije (najbož mu zato Tako pa spet, ko prva linija pocinkovalnice še niti ni začela z delom, že ugotavljamo, kaj vse bi v novem obratu še radi počeli, le-ta pa je za planirano proizvodnjo še premajhen. No, kljub vsemu je prva linija pocinkovalnice že tik pred pravijo, da propada). Ce je ukrep usmerjen v preprečevanju teh pojavov, potem je njegova pozitivna vloga jasna. Prav tako pa s strani preostalega dela Verige ne bi smelo biti okrog tega preveč filozofiranja. Pobuda za uvedbo ukrepov se ne more razlagati drugače kot klic družbi oziroma njenim organom, ki razpolagajo z učinkovitejšimi sredstvi, da pomaga razrešiti zgoraj opisano situacijo, ki ji Veriga s svojim vplivom ni bila kos, da ne rečem, da ji je tudi botrovala. Vprašanja, kdo je koga, med resnimi ljudmi ne morejo imeti mesta. Kar se tiče naše korajže, je pa treba reči, da je imela zelo čudna pota, pa še ta korajža je bila le v tem, da smo priznali slabost. Glede ukrepa samega, ga najbrž ne moremo šteti za kaj drugega, kot za boljšo startno osnovo za realizacijo vseh sanacijskih ukrepov. O uspehih ali neuspehih naših potez se mi torej zdi, da je najbolj primerno za sedaj le razmišljati. Upam, da me bralci ne bodo proglasili za nepoklicanega tolmača, vse to se zdi le tako logično. Miloš Janša preizkusnim zagonom ali žal spet, da ne izgubim na nerga-vosti, še ne vemo, kdo bo na tej liniji delal, da o načinu dela in tehnologiji niti ne govorimo. A vseeno novi liniji — vse najboljše. KoB NOVA ODMERA NADOMESTIL OSEBNEGA DOHODKA DELOVNIM INVALIDOM NA DRUGEM USTREZNEM DELU Novosti, ki jiih prinaša 103. člen Statuta SPIZ, bodo bistveno spremenile način odmerjanja nadomestil delovnim invalidom na drugem ustreznem delu. Dosedanja odmera je bila enaka razliki med povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga imeli delavci tiste skupine, v kateri je delal invalid pred nastankom invalidnosti, ter povprečnim zneskom osebnega dohodka, ki so ga dobili delavci skupine na tistem delu, kjer je invalid zaposlen po invalidnosti. Po novem se nadomestilo dokončno odmeri enkrat letno, tj. po zaključnem računu. Do takrat se invalidu izplačuje akontacija, ki je enaka razliki med osebnim dohodkom, ki bi ga invalid prejel za povprečne delovne uspehe v prvem trimesečju tekočega leta, če bi še delal na svojem delu (to je za dela in naloge, ki jih je opravljal pred nastankom invalidnosti) ter osebnim dohodkom, ki ga prejema za povprečne delovne uspehe na ustreznem delu za isto obdobje. Povprečni delovni uspeh predstavlja 100 % izvrševanje del in nalog. Tako ugotovljena razlika se bo po zaključnem računu sorazmerno povečala, lahko tudi znižala, odvisno od rezultatov dela in prizadevnosti invalida na ustreznem delu (osebna ocena, norma). Pozitivna razlika se bo izplačala, negativna pa poračunala pri že prejeti akontaciji. Spremembo 103. člena Statuta so narekovali številni primeri iz prakse. Pogosti spori na Sodišču združenega dela SPIZ zaradi osnove za odmero nadomestila so bili v bistvu zakonsko pravilno rešeni, sicer pa skrajno neživljenjsko in nepravično. Mislim predvsem na starejše delovne invalide in delovna mesta pred nastankom invalidnosti, kjer so zaposleni mladi delavci. Nov način obračunavanja naj bi torej spodbujal invalida k boljšemu delu in storilnosti, ker v bodoče nadomestilo ne bo več odvisno od skupine delavcev, pač pa od njegove individualne prizadevnosti. Lidija Svete Nova galvanika ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta Alojza Ermana se iskreno zahvaljujem DO Veriga, tozdu TIO, za podarjeni venec, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Marjeta Stojan z družino Ob boleči izgubi naše drage mame Ivanke Rozman se iskreno zahvaljujemo DO Veriga, tozdu Verigama, Kovačnica in Vijakar-na za podarjene vence in izrečena sožalja. Sinovi Janko, Viktor in Franc Rozman Ob nenadni in boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Vzdrževanje za podarjeni venec, izrečena sožalja in hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Frido Skumavc z družino Ob smrti brata Ernesta se zahvaljujem sodelavcem tozda Sidrne verige za izrečena sožalja in denarno pomoč. Sestra Olga Heberle z družino Delo napreduje, a vendar... Inovacije v Verigi Tokrat bom s precejšnjo zamudo poročal o inovacijah za drugo trimesečje letošnjega leta. V drugem trimesečju je služba za inovacije prejela 23 inovacijskih predlogov. 1. Predlog št. 15/32, Frelih Stane iz tozda Orodjarna: Izdelava obrezilnih matric za glave vijakov. 2. Predlog št. 16/82, Fikfak Vojko iz tozda TIO: Izpopolnjeno ravnalno pomično orodje na eksoanter stiskalki. 3. Predlog št. 17/82, inž. Fa-ladore Vinko iz DSSS — razvoj : Izdelava cilindrov PCC. 4. Predlog št. 18/82, Dobida Slavko in Bizjak Justin iz tozda TIO: Avtomatizacija ventila za milnico na vrtalnem stroju (za mazanje in hlajenje). 5. Predlog št. 19/82, Levstik Drago iz tozda TIO: Izboljšava na stroju za valjanje nacoja Thommen. 6. Predlog št. 20/82, Jelenc Dušan iz tozda Vzdrževanje in Serajnik Vladimir iz tozda Kovačnica : Izboljšava na upogi-balniku v novi kovačnici (hidravlika). 7. Predlog št. 21/82, Ozebek Andrej in Bizjak Pavel iz tozda TIO: Avtomatizacija dela na vrtalnih strojih BDS 2, BDS 3, BDS 4 in BDS 5. 8. Predlog št. 22/82, Rems Vitomir in Lilek Stanko iz tozda Vzdrževanje: Predelava ročice za odrez vara na varilnem stroju KEH 4. 9. Predlog št. 23/82, inž. Hanžič Darko iz DSSS služba kontrole kvalitete: Izbor transportne naprave za transportiran je gotovih izdelkov pri tozdu Verigama in Vijakarna. 10. Fkedlog št. 24/82, Rems Vitomir, Kneževič Dane in Babič Pero iz tozda Vzdrževanje: Zamenjava oljne lamelne sklop-se na stroju DUD 16 s suho lamelno .sklopko in zavoro. 11. Predlog št. 25/82, inž. Faladore Vinko, Rekelj Ludvik in Kodraš Franc iz DSSS — razvoj : Novi razvodniki CETOP. 12. Predlog št. 26/82, inž. Faladore Vinko in Rekelj Ludvik iz DSSS — razvoj : Novi miniaturni krmilni pnevmatski elementi (logični sistem). 13. Predlog št. 27/82, Kodraš Franci in Rekelj Ludvik iz DSSS — razvoj: Nov cilinder za kupole PCK 50 in PCK 32. 14. Predlog št. 28/82, Pogačnik Franc in Skumavec Frido iz tozda Vzdrževanje: Inovacije na drsnih oblogah pri rez-kalnem stroju GHK-3N. 15. Predlog št. 29/82, Torkar Borut iz tozda Vzdrževanje: Izboljšava na upogibalnem stroju KBH-8. 16. Predlog št. 30/82, Klemenčič Lado iz tozda Vzdrževanje in Vidic Janez iz tozda Sidrne verige: Izboljšava pri transportu verig na kalibrirnem stroju KKM 200. 17. Predlog št. 31/82, Hribar Lado iz tozda Sidrne verige: Izboljšava na primežu skupine ESAB. 18. Predlog št. 32/82, Jan-škovec Marjan iz tozda Orodjarna: Izdelava gravure za žige postopkom eroziranja. 19. Predlog št. 33/82, Nežmah Anton in Kocjančič Janez iz tozda Vzdrževanje: Transporterji s kalibrirano verigo namesto Gallove verige (dvo ali tri redno). 20. Predlog št. 34/82, inž. Bizjak Marjan in Lužnik Franc iz DSSS —• razvoj : Prebijanje lukenj namesto vrtanja na izdelkih; vezni člen, škopci in trebušasti škopci. 21. Predlog št. 35/82, inž. Bizjak Marjan iz DSSS — razvoj in inž. Harinski Jože iz tozda Orodjarna: Osnutek tehnologije za kovaški upogibalnik. 22. Predlog št. 36/82, inž. Razpet Jernej iz DSSS — razvoj : Zaščitna veriga Kolos (prijava patenta št. P 1153/82). 28. Predlog št. 37/82, Drago Levstik iz 'tozda TIO : Racionalnejše delo na brezkoničnem brusilnem stroju SASEL 125/1 E. V omenjenem obdobju je imela strokovna komisija za obravnavanje nacionalizacijskih predlogov pet rednih sej in eno izredno, na katerih so bili pripravljeni predlogi za rešitev prijav. 6. redna seja (15. 4. 1982) 1. Predlog št. 13/82, predlog za zavrnitev prijave. 2. Predlog št. 32/81, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 3. Predlog št. 33/81, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 4. Predlog št. 35/81, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 5. Predlog št. 50/81, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 6. Predlog št. 2/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 7. Predlog št. 8/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 8. Predlog št. 14/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 7. redna seja (7. 5. 1982) 1. Predlog št. 48/81, predmet naj se začasno arhivira. 2. Predlog št. 3/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 3. Predlog št. 4/82, predlog, da se prijava le evidentira, brez posebnega nadomestila. 4. Predlog št. 5/82, predlog, da se prijava le evidentira, brez posebnega nadomestila. 5. Predlog št. 9/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 6. Predlog št. 10/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 7. Predlog št. 26/79, predlog naj se izplača prvo posebno nadomestilo za predlog (sledita še dva). 8. redna seja (4. 6. 1982) 1. Predlog št. 20/81, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 2. Predlog št. 21/81, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 3. Predlog št. 22/81, predlog se ne osvoji kot inovacija. 4. Predlog št. 23/81, predlog spada k izvrševanju rednih delovnih dolžnosti. 5. Predlog št. 24/81, predlog je le aplikacija znane rešitve in se ne osvoji kot inovacija. 9. redna seja (10. 6. 1982) 1. Predlog št. 26/79, predlog se na osnovi želje predlagateljev deli na dva dela. Zaradi tega bo službi posredovan nov dodatni predlog. S tem je dokončna obravnava predloga preložena na naslednjo sejo. 2. Predlog št. 15/76, predlog za izplačilo prvega posebnega nadomestila za prijavo, pri predlogu je udeleženih 8 inovatorjev (sledita še dva izplačila). 3. Predlog št. 15/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo za prijavo. 4. Predlog št. 9/79, predlog se zaenkrat ne bo koristil, z ozirom na to, da je predlog zaščiten kot model, je predlog za enkratno posebno nadomestilo. 5. Predlog št. 16/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 6. Predlog št. 18/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 7. Predlog št. 19/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 8. Predlog št. 21/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 10. redna seja (18. 6. 1982) 1. Predlog št. 46/81, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 2. Predlog št. 28/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 3. Predlog št. 22/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 4. Predlog št. 24/82, predlog se ne osvoji kot inovacija. 5. Predlog št. 20/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo. 6. Predlog št. 17/82, predlog je ocenjen le kot nujno opravljeno delo v okviru redne delovne dolžnosti. 7. Predlog št. 25/82, predlog je ocenjen kot izvrševanje dogovorjenih nalog in zaradi tega ni inovacija. 8. Predlog št. 26/82, za odločitev o predlogu je nujno počakati na sklep o sprejemu predloga v program in šele nato odločati o tem, ali je predlog res inovacija. 9. Predlog št. 27/82, predlog je ocenjen le kot nujno opravljeno delo v okviru redne delovne dolžnosti. Izredna seja dne 23. 6. 1982, je bila namenjena razčiščevanju nejasnosti v zvezi s predlogom št. 26/79. Po razpravi je bilo odločeno, da se mora izdelati nov tehnološki postopek, ki izhaja iz predloga. Določen je bil faktor ustvaritvene sposobnosti 0,4. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno sklepale o naslednjih predlogih: 1. Tozd Kovačnica 1.1. Predlog št. 38/81, Janežič Marjan: Izkoriščanje odvečne toplote pri pečeh za ogrevanje surovcev, za ogrevanje vode. Komisija je predlog zavr- nila, ker je to že naloga skupine za energetiko v DO. 1.2. Predlog št. 39/81, inž. Bizjak Marjan: Pozicioniranje izdelkov na kovaškem upogi-balniku. Za predlog je komisija spremenila predlagano nadomestilo iz 2.000 na 3.000 din, če znaša enkratno posebno nadomestilo. 1.3. Predlog št. 40/81, Kneževič Dane in Jelenc Dušan: Manšeta iz vulkolana pri bat-nici na padalnem kladivu KPH 850. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, Kneževiču 2.000 din in Jelencu 2.000 din. 1.4. Predlog št. 41/81, Beguš Franc in Janežič Marjan: Izboljšano prebijalno orodje za vezne člene in druge izdelke, kjer se luknje prebijajo toplo. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila; Begušu 7.000 din in Janežiču 3.000 din. 1.5. Predlog št. 42/81, Beguš Franc in Janežič Marjan: Izboljšano krivilno orodje za krivljenje loonjev in žičnih spon. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila; Begušu 3.000 din in Janežiču 2.000 din. 2. Tozd Verigama 2.1. Predlog št. 13/82, inž. Raspet Jernej, Jemec Ciril in dipl. inž. Legat Franc: Optimizacija 'premerov žice in delitev členov ter toplotna površinska obdelava pri snežnih in drugih verigah. Za predlog je komisija sprejela sklep, da je predlog predvsem afirmacija dela predlagateljev in da zaslužijo vse priznanje za prizadevnost, vendar predlog ne more biti še dodatno nagrajen kot inovacija. 3. Tozd Vijakarna 3.1. Predlog št. 47/81, Bu-nič Jusuf in Zakarič Ivica: Predelava (krajšanje) glavačev na enoudarčni stiskalki 01-06, 01-07 in 01-08. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila vsakemu od predlagateljev po 1.000 dinarjev. 3.2. Predlog št. 49/81, Tutič Ante: Boljše usmerjanje izdelkov na stiskalkah 02-07 in 02-08. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila v višni 1.200 din. 3.3. Predlog št. 51/81, Burič Jusuf in Kralj Janko: Verižni transporter pri dvoudarčnih stiskalkah 02-07, 08, 23 in 24. Za predlog je komisija sprejela sklep, da kljub temu da se transporter zaenkrat ne bo izdelal, pripada za dobro idejo predlagatelju Buriču 600 m Kralju 400 din. 4. Tozd Sidrne verige 4.1. Predlog št. 48/81, Zgonc Alojz: Nova verižna sponka. Za predlog, ki se zaenkrat ne bo koristil, je komisija določila enkratno posebno nadomestilo kot spodbuda za inovacijsko dejavnost v znesku 500 din. 4.2. Predlog št. 3/82, Pogorevc Hubert in Panker Franc: Namestitev ohišja za nazobča-nje žice na vlečnem stroju Fuhr. Komisija je odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila. Na izplačilo je bila pozneje vložena pritožba za avtorstvo, pritožil se je Vrečko Milan na DK in DS tozda. Končno odločitev o predlogu bo dal DS tozda. 4.3. Predlog št. 4/82, dipl. inž. Legat Franc: Združevanje operacije kalibriranja in preizkušnja na kalibrirnem stroju KKM 200. Komisija je priznala predlog kot inovacijo, vendar ni izplačala posebnega nadomestila, ker j e tako želel predlagatelj. 4. 4. Predlog št. 5/82, dipl. inž. Legat Franc in dipl. inž. Žvan Beno: Popravilo razpok in napak na členih sidrnih verig. Komisija je priznala predlog kot inovacijo, vendar na željo predlagateljev se ne določi izplačilo posebnega nadomestila. 4.5. Predlog št. 9/82, Veren Bela in Kunšič Matija: Izdelava tesnilk za tesnjen j e grelnih elementov na Ipsen pečeh. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila vsakemu od predlagateljev po 2.000 din. 4.6. Predlog št. 10/82, Veren Bela, Arh Tine in Železnjak Dušan ; Vgraditev svetlobnih signalov, kontrole delovanja grelnih elementov na Ipsen pečeh. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila vsakemu od predlagateljev po 3.000 din. 5. Tozd Orodjarna 5.1. Predlog št. 32/81, Obra-dovič Ivica: Ideja za kopiranje utora za prikov na utopu ročice za obračanje kolesa IMT. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila, v višini 1.500 din. 5.2. Predlog št. 33/81, Selan Emil: Paleta za pritrjevanje vertikalne glave na frezalni stroj GHN. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila v višini 2.000 din. 5.3. Predlog št. 35/81, Jan-škovec Marjan: Novi načini kotiranja risb za utope, ki se obdelujejo z eroziranjem. Za idejo je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila v višini 2.500 din. 5.4. Predlog št. 50/81, Frelih Stane: Izboljšava na štanci za ploščati kavelj št. 3. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila v višini 4.000 din. 5.5. Predlog št. 2/82, Mencinger Franci: Zaščita na rez-kalnih strojih. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila, v višini 2.000 din. 5.6. Predlog št. 8/82, Dežman Franc : Konstrukcijske spre- membe na orodju za stiskanje venca spojnice IMT. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila v višini 4.000 din. 5.7. Predlog št. 14/82, Hrovat Vladimir: Oblikovanje čeljusti za vpenjanje obdelovan-cev neprimernih oblik. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila v višini 2.500 din. Iz precej obširnega pregleda je razvidno, da je strokovna služba prejela v drugem trimesečju 23 predlogov, strokovna komisija je obdelala in pripravila za obravnavo v tozdih 37 predlogov, komisije za delovna razmerja po tozdih pa so obdelale 22 inovacijskih predlogov. Albin Lampe Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Vzdrževanje: Jug Iztok, Vurnik Andrej, Konc Uroš, Ažman Brane tozd Verigama: Zver Franci, Šarac Željko, Jalen Stanislav, Mav-čec Marjan, Schmitt Arno, Vrbančič Avgust, Miskič Esad, Plemelj Mojca, Zupanc Bojan tozd Vijakarna: Zakarič Gina, Hribar Edvard, Eržen Simona tozd TIO : Medič Salih, Šiftar Drago tozd Sidrne verige: Savanovič Zoran tozd Orodjarna: Svete Daniel tozd Kovačnica: Kalendar Tehvid, Križaj Bojan Tehnični sektor: Bizjak Robert, Šmit Franci Komercialni sektor: Kovič Alojz, Koder Matjaž Vodstvo DO: Perdih Janja Prišli iz JLA: tozd Sidrne verige: Potočnik Marjan Prenehali z delom: tozd Sidrne verige: Zupanc Bojan, Valant Brane, Horvat Ivan, Balič Mesud tozd Vijakarna: Zupan Srečo, Pačarič Ana tozd TIO: Pavšič Milan, Kavčič Samo, Mihelič Stane, Majstoro-vič Blaž, Grilc Janez, Avsenek Anton, Pašič Anton tozd Verigama: Valant Darko, Cigler Jože, Jakolič Martina, Beznik Peter, Stroj Viktor, Stamenkovski Dušan, Dežman Anton, Mustafi Himzija tozd Kovačnica: Gojkovič Slobodan, Čejvanovič Sačima tozd Vzdrževanje: Babič Pero, Bizjak Nenad Komercialni sektor: Marinič Marjan, Tušek Anton Splošni sektor: Balič Naza, Bernard Zlatica Odšli v JLA: tozd Vzdrževanje: Mandeljc Janko, Lunder Franci, Kopasič Anton tozd TIO: Jug Ludvik, Bagar Branko, Urevc Igor tozd Kovačnica: Kolarevič Zikret, Jesenovec Marko tozd Vijakarna: Tutič Anto, Zupan Marjan tozd Orodjarna: Debevc Marko tozd Sidrne verige: Sekulič Nenad Tehnični sektor: Rejc Marjan Rodili so se: Ljubičič Jakovu iz tozda Verigama hči Sanja Marjanovič Pavlu iz tehničnega sektorja sin Uroš Bole Primožu iz tehničnega sektorja sinova Urban in Nejc Šmit Poloni iz finančnega sektorja hči Ana Poročili so se: Brence Janez iz tozd Orodjarna Kadrovska služba NESREČE PRI DELU V AVGUSTU V avgustu se je ponesrečilo 11 delavcev, in sicer: Juič Safet, tozd Kovačnica Kristan Anton, tozd Kovačnica Lindič Alojz, tozd Kovačnica Radič Ljuban, tozd Vijakarna Medič Salik, tozd TIO Cuk Marjan, tozd TIO Ajkič Hasan, tozd Verigama Gajzar Franc, tozd Verigama Pretnar Brane, tozd Verigama Ličar Božo, tozd Orodjarna Salakovič Esad, tozd Sidrne verige Bolničarki sta nudili prvo pomoč v mesecu avgustu 442-krat, in sicer : Urezi in ubodi, 27-krat Opekline, 6-krat Udarnine, stiskanine, 19-krat Odrgnine, 22-krat Glavoboli, zoboboli, 117-krat Tujki v očeh, 13-krat Želodčne slabosti, 13-krat Prehlad, boleč, grla, 9-krat Previjanje poškodb, 45-krat Ostale intervencije, 72-krat Merjenje krvnega pritiska, 99-krat V avgustu nismo zabeležili začetnega požara. Iz SVD Tekmovanje-nagrajevanje Delovno tekmovanje kovinarjev na nivoju občine Radovljica in republiško tekmovanje je za nami. Z rezultati, ki so bili doseženi na republiškem nivoju, smo lahko izredno zadovoljni. Rezultati teoretičnega in praktičnega dela so odraz splošnega in poklicnega teoretičnega znanja, praktičnega, pri katerem sta bila osnovna kriterija pri ocenjevanju izdelovalni čas ter kvaliteta izdelka. Prav tako se je pri ocenjevanju upoštevala obraba oz. poraba orodja. Seštevek vseh ocenitev pa ni nič drugega kot faktorji stimulacije, in sicer: gospodarnost, kvaliteta in količna. Ker je bilo to tekmovanje v več kot 10 različnih poklicih in so bila za vsako področje pripravljena merila za ocenitev, ni bilo težko določiti najboljšega kovača, orodjarja, varilca, itd. Tak način je omogočil, da se je pri najbolj množični udeležbi pri 37 strugarjih izračunal vrstni red od 1. do 37. Vse navedeno pa je možno realizirati le, če so pravilno in primemo pripravljeni kriteriji za količino, kvaliteto in gospodarnost. In kako je bilo v naši DO? Že v samem pripravljalnem obdobju za to tekmovanje ni bilo povsod dosti razumevanja od vodstvenih struktur, da bi bilo naše interno tj. medtozdov-sko tekmovanje čim bolj množično. To je potrdila tudi udeležba na samem tekmovanju. Tudi med samimi kvalificiranimi kovinarji je prevladovalo mnenje, češ da je to »sindikalna akcija«. Toda ta način tekmovanja ima popolnoma drugačen namen. Brez subjektivnih vzrokov se lahko določi kvalitetni vrstni red po posameznih poklicih. Ali ni to zdrava osnova za nagrajevanje? Nemalokrat, kadar je govora o nagrajevanju, na pamet ocenjujemo zahtevnosti opravljenih del in jih vsak po svoje ovrednotimo. Tudi samo tekmovanje so spremljale razne pripombe »češ kaj pa bo ta naredil« itd. Te pripombe pa so padale največkrat od takih, ki se smatrajo za »specialiste«, vendar ne za delo. Zato zaslužijo vsi, ne glede na rezultate, ki so jih dosegli, čestitke za odločitev, da so se tega udeležili. Izkušnje, ki smo jih pridobili glede organizacije takih tekmovanj z vsemi potrebnimi teoretičnimi materiali, bi morali s pridom uporabiti za nadaljevanje takih tekmovanj, kjer naj bi bil končni cilj pravilno ovrednotiti delo, temu pa lahko sledijo realne ocenitve delovnih nalog in stimulacije. Eri tako različnem proizvodnem programu kot ga imamo v DO, bi celotno tekmovanje lahko izvedli na izdelkih redne proizvodnje, pa naj bo to izdelek kateregakoli tozda. Poleg ekonomskih učinkov, ki bi jih imela DO, bi lahko v daljšem obdobju prišli do osnovnih kriterijev za nagrajevanje istih poklicev v DO za posamezne poklice. To tekmovanje bi se moralo čim bolj razširiti ter to množičnost vnesti v redno delovno dolžnost. Le na tak način bi lahko realno ocenili kvaliteto, količino in gospodarnost opravljenega dela kovinarja, ki je osnova za pravilno nagrajevanje, katerega si vsi najbolj želimo, vendar pa imamo realne možnosti, da ga tudi realiziramo. Jože Harinski Prehodna zastavica v okviru našega tekmovanja je bila prvič podeljena za mesec julij. Prejeli so jo delavci v tozdu Orodjarna. Podelil jo je predsednik konference sindikata na redni seji DS tozda, kjer jim je izrekel čestitke v imenu celotnega kolektiva Verige. Zmagovalca za avgust bomo objavili v naslednji številki glasila. Nesreče opozarjajo! Število nesreč pri delu se je v zadnjih dveh mesecih v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu povečalo. Med prijavljenimi lažjimi nesrečami smo zabeležili tudi dve resnejši nesreči, ki sta se zgodili v tozdu Kovačnica. Obe nesreči smo morali skladno z določilom 22. člena zakona o varstvu prijaviti republiškemu inšpektoratu dela in organom uprave javne varnosti. Po opravljeni raziskavi v novi kovačnici so se pokazale različne nepravilnosti pri delu — stiskanje izdelkov na padnem kladivu. Delo so opravljali v nočni izmeni trije delavci: skupinovodja, dva delavca pa sta pomagala pri stiskanju grabežev. Pri stiskanju je prišlo do zastoja, namreč surovec za odkovek je ostal v zgornjem utopu. V takem primeru se mora glede na določilo tehnološkega postopka z dletom in kladivom odstraniti surovec iz gravure utopa. Delavci tega načina dela niso uporabljali, temveč je skupinovodja s kleščami ustavil na spodnji utop padnega kladiva odrezek pločevine. Na takšen način so nameravali delavci z udarcem na spodnji utop, na katerem je bila položena na rob utopa pločevina, izbiti surovec iz zgornjega utopa. V tem trenutku, ko je zgornji utop udaril na pločevino, je prišlo do deformacije pločevine, ki jo je držal s kleščami skupinovodja, nato je prišlo do izmeta pločevine v bližnjo okolico. Pločevina je odletela od padnega kladiva v smeri delovnega mesta ter delavcu resneje poškodovala na desni nogi koleno in spodnje vezi. Obenem, ko je odletela pločevina iz spodnjega utopa, je prišlo še do zloma kovaških klešč in je zaradi tega delavec utrpel še poškodbo, zlom kazalca na desni roki. Zaradi opisanih poškodb, ki jih je utrpel ponesrečeni delavec, je bil po nudenju prve pomoči odpeljan v jeseniško bolnišnico. Glede na analizirane vzroke nesreče pri delu je potrebno poostriti nadzor nad izvajanjem navodil za varno delo ter določil tehnološkega postopka v vseh izmenah. Pomanjkljivost oziroma nepravilnost pri analizi nesreče pa je tudi pokazala, da so delavci prezirali nevarnost zaradi nepravilno uporabljenega postopka pri delu, ker so hiteli pri delu. vitomir Rems Spodnji utop, na katerem je dobro vidna deformacija površine kot posledica nepravilnega dela ZAHVALI Vsem sodelavcem tozda Verigama, posebno skupini ročnih varilcev, se prisrčno zahvaljujem za vso pozornost ob moji upokojitvi in vam želim še mnogo delovnih uspehov. ivanka Benedik Vsem sodelavcem tozda Verigama se lepo zahvaljujem za pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Peter Beznik Nagradna križanka A B 1 1 2 3 5 6 7 6 8 2 u 9 10 12 11 13 15 U 3 11 5 17 9 18 U 21 9 L 20 21 6 2 9 1 k 19 5 2 11 13 L 19 7 U 19 6 3 19 U 5 7 9 8 U 7 18 U 19 11 1 16 4 13 8 12 U 1 2 7 11 1 2 9 11 U 2 9 12 9 1 2 10 \U L 13 20 U 16 6 7 11 19 6 L 16 1 11 1 2 12 6 12 U 9 19 9 18 U 13 5 9 19 6 7 5 L 18 U U 19 9 22 9 5 6 15 15 9 22 5 6 16 U 13 U 16 1 2 6 19 9 16 6 7 17 1 11 16 9 7 23 6 7 18 16 18 3 17 9 12 6 8 Današnja križanka je zopet številčnica. Rešite jo tako, da v vodoravne vrstice od 1 do 18 vpišete pravilne odgovore na zastavljena vprašanja. Iste številke v kvadratkih pomenijo iste črke. Naj vam bo kot pomoč pri reševanju podatek, da dobite ob pravilni rešitvi v prvi in tretji koloni znano geslo. 1. izvir vode 2. vrsta glodalca, znanega po dragocenem krznu 3. prednji oziroma zadnji del avtomobila (množina) 4. drug izraz za medveda 5. lastnik tovarne 6. delavka v pisarni 7. mesto na Poljskem ob reki San 8. lastnost mastnega 9. človek, ki gleda stvari le z dobre strani 10. splošen, povprečen 11. resničnost, stvarnost 12. vsakdanja izkušnja 13. hrup, kraval 14. prizidek del k hiši 15. ddkončanost izdelka 16. neploden, nerodoviten 17. mesto v ZR Nemčiji 18. ljubček, priležnik Rešitve nam pošljite do 8. oktobra 1982. Za nagradno križanko, objavljamo v zadnji številki, so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 din, Vanda Hozjan, druga nagrada 110 din, Branko Pogačar in Branko Barber, tretja 80 din Marjan Korošec in Katarina Maurer. VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana Program kina Radovljica OD 7.10. DO 3.11. 1982 TEROR EXPRES ital. barvni seksi film 7. in 13. 10 ob 20. uri, 10. 10. ob 18. uri STREL NI BIL IZBRISAN amer. barvni film 8. in 10. 10. ob 20. uri JEZDECI NA DOLGE STEZE amer. barvni film 9. 10. ob 18. uri, 12. 10. ob 20. uri RYANOVA HČI amer. barvni film 9. in 11. 10. ob 20. uri IZZIV amer. barvni film 14. in 17. 10. ob 20. uri SUPER BEBI nemški barvni zabavni film 15. in 18. 10. ob 20. uri GIMNAZIJKE franc, barvni film 16. 10. ob 18. uri, 19. 10. ob 20. uri RAZJARJENI BIK amer. barvni film 16. in 20. 10. ob 20. uri, 17. 10. ob 18. uri MOJA ŽENA ČAROVNICA ital. barvni zabavni film 21. in 24. 10. ob 20. uri SAMO DVAKRAT SE ŽIVI amer. barv. pustolovski film 22. 10. ob 20. uri, 24. 10. ob 18. uri PRISMOJENI ZAPORNIKI amer. barvni zab. film 23. 10. ob 18. uri, 26. 10. ob 20. uri ULICE NASILJA amer. barvni film 23., 25. in 27. 10 ob 20. uri POČITNICE NA IBICI feah. nem. barvni zab. film 28. in 30. 10. ob 20. uri, 31. 10. ob 18. uri RAJ ZA KAMIONARJE iamer. barvni film 29. in 31. 10. ob 20. uri, 30. 10. ob 18. uri VENERIN VRT amer. barvni western film 1. 11. ob 18. uri, 2. 11. ob 20. uri NISMO ANGELI, ONE PA TUDI NE franc, barvni film 1. in 3. 11. ob 20. uri Zima v pogorju Mt. Blanca Počasi začutiva utrujenost, tako da naju kar malo skrbi, kako bo jutri. Vreme se proti večeru spet pokvari. Večer je nekakšna mešanica megle, zvezd in občasnega sneženja. Bliža se konec tedna. Zvečer pride v kočo večja skupina domačih fantov in deklet, članov raznih alpinističnih klubov iz Francije. Mirko v razgovoru z enim izmed njih izve, da dva od njih nameravata jutri plezati isto smer kot midva in da ni pričakovati bistvene spremembe vremena, ki bo še naprej spremenljivo. Odločitev bo torej padla jutri zjutraj. Utrujena od današnje ture kmalu trdno zaspiva. (Se nadaljuje) Ob štirih zjutraj grem ven pogledat na vreme. Iz megle narahlo sneži. Vrnem se v sobo in se kar nekoliko pomirjen zbašem nazaj v spalno vrečo, Saj se mi bo kar prileglo še nekaj ur počitka. Ob sedmih naju oba skupaj spravi pokonci svetloba novega dne. Takoj sva spet pred kočo. Skozi meglo pričenjajo prodirati sončni žarki. Na ledeniku opaziva dve postavi, ki se bližata vznožju severne stene Les Gourtes. Na brzino pospraviva skromno zalogo hrane, ki jo še premoreva, in se pripraviva na Vzpon. Slediva smučini dveh Francozov, ki sta ledenik prečkala S turnimi smučmi. Lahko ju opazujeva, ko premagujeta že prve metre »švicarske« smeri, visoko nad nama. Bolj ko se bližava vznožju stene, tem bolj strmo se boči v led in sneg vkovana, osemsto metrov visoka pregrada, v kateri praktično ni ravnega prostora. Zadnjo strmino pod steno preseka nekaj velikih razpok. Vrv mora iz nahrbtnika. Po zaslugi sledov najinih predhodnikov sva hitro prek nevarnega področja in znajdeva se do pasu vgreznjena v mehki pršič pod krajno počjo. Premagati morava navpičen skoraj previsen skok, do katerega je treba prek snežnega mostu sumljive trdnosti. Skok premagam s pomočjo dveh cepinov, ki jih zabijem v sneg enega nad drugim. Spodnji mi služi za stop, zgornji p« za oprimek. Ko se hočem potegniti čez rob, se mi za nameček zatakne pomožna vrvica v spodnji cepin. Moram se spustiti nazaj in šele v naslednjem poskusu se nekako skobacam v mehki pršič na viseči snežni polici sredi skoka. Uredim si stojišče. Mirko je hitro pri meni in takoj nadaljuje. Prečiti mora po tej čudni krhki polici, pokriti z velikimi snežnimi previsi, pol raztežaja v levo. Prek manjšega skoka doseže začetek ledene stene, ki je v spodnjem delu pokrita s plastjo trdega snega. Nekaj časa plezava oba hkrati, brez varovanja. Strmina hitro narašča, tako da se morava zaradi varnosti kmalu zateči k varovanju. Plast snega je vedno tanjša in kmalu dereze zadenejo na čist led, ki je zaradi nizke temperature na tej višini, kjer tudi čez dan termometer ne zdrkne pod minus dvajset stopinj, trd kakor kamen. Doseževa prvi skok. Šestdeset metrov visok ledeni slap, skoraj navpičen, visi nad nama. Živci se mi napnejo do skrajnosti, ko mi pogled zdrkne od Mirka, ki že kakih dvajset metrov nad menoj visi v ledeni strmini, pripet nanjo le z konicami derez ter oklom lednega kladiva in cepina, na moje neudobno stojišče. Edino najino varovanje sta oklo kladiva in cepina, ki tičita komaj centimeter globoko v ledu. Tukaj si ne smeva privoščiti prav nobene napake. Na vrhu skoka si Mirko uredi stojišče, podobno spodnjemu. Z veliko truda priplezam do njega in z olajšanjem postavim stopala, boleča od vzpenjanja na konicah derez, na tistih nekaj kvadratnih centimetrih ravnega prostora, ki jih s cepinom izkleševa v led na vsakem stojišču. Strmina nad nama se nekoliko »umiri«. Iz megle prične narahlo naletavati sneg, vendar kaže, da ne bo večjega vremenskega preobrata, ki bi bil tu sredi stene lahko za naju usoden. To vidiva že po tem rahlem sneženju, kajti približno vsakih deset do petnajst minut se na gladki ledeni površini nabere toliko snega, da v obliki manjšega prsnega plazu pomete steno od vrha do tal. Premagava še drugi strmi skok in priplezava do začetka tristo metrov visoke vršne stene, ki se skoraj v enakomernem naklonu šestdesetih stopinj vleče prav do vrha. Led je vedno trši in dan se že nagiba v večer, midva pa še kar nizava raztežaj za raztežajem v brezkončni strmini. Zadnjih nekaj vrvnih dolžin preplezava že v svetlobi čelnih svetilk, ko ob devetih zvečer tako rekoč iz strmega ledu padeva na vrh, v mehak pršič. Kakšno udobje, ko spet lahko stojiva s celimi stopali v mehkem snegu ! (se nadaljuje) Zvone Andrejčič