Iz Jugosiavije. — Zadnji rok za priglašenje k Učlteljskemu kongresu v Beogradu je določen za dan 20. t. m. Kdor se misli udeležiti kongresa in se še ni prijavil, naj to stori do gornjega roka. Na poznejše prijave se ne bo več oziralo.  — Volitve v okrajna učiteijska društva in druge zastope učiteljskih organizacij. Da pridejo pri sestavi odborov okrajnih učit. društev in v drugih zastopih naših strokovnih organizacij tudi manjšine v poštev, je potreba izpremeniti tudi način volitev. Predelati je v tem smislu v prvi vrsti pravila. Kompromisi imajo slabe izkušnje in na podlagi njili ne bo mogoče operirati. Sistem volitev z absolutno večino glasov se mora izpremeniti v proporčen volilni sistem in voliti se bo moralo na podlagi kandidatnih list. Na ta način je mogoče, da pridejo v poštev tudi manjšinske skupine pri organizaciji in se omogočr sodelovanje vsem, ki so resno za to voljni. Izognemo se pa tudi b.ezp_.dnemu prerekanju. Po razinerju števila glasov bi se uredilo razrnerje zastopnikov. Načelo proporca odgovarja demokratski uredbi in bi bilo priporočljivo tudi za naše organizacije. Cas za tako preosnovo je še pri kongresu v Beogradu in pozneje pri izpremembi pravil okr. učit. društva. — J. D. — Ureditev plač strokovnemu (mesčanskožolskerau) učiteljstvu. Dalmatinsko učiteljstvo se je obrnilo na ministrstvo prosvete in Udruženje v Beograd s siedečo vlogo: »Skoro bo leto, kar je bil sprejet novi zakon o narodnih šolah (23. jul. 1919), ki je stopil s 1. dec. 1919 v veIjavo, a meščanskošolsko učiteljstvo v Dalmaciji, kakor vse učiteljstvo visjih ljudskih šol v ostalih delih Jugoslasvije še vedno čakajo na ureditev svojih plač. Začasno jim je nakazana plača kakor ostalemu učiteljstvu narodnih šol in vprašanje visiih prejemkov ali daklad še ni rešeno. Bil bi že cas, da se enkrat že reši to vprašanje in ne, da morajo čakati na to, kiir jini po vsej pravici pripada. Čudimo se, da nas ni imel nihče v mislih in se ni spomnil na nas pri ureditvi plač učiteijstvu na narodnih šolah." — Nejevolja med srbskim učiteljstvom. Junijski poviški, pri kateriii se je prezrlo učiteljstvo so spravili tudi srbsko učiteljstvo in organizacije do močnega in razburjenega gibanja. Vsa okrajna društva in zveze pošiljajo Udruženju srbskega učiteljstva v Beograd brzojavke, v katerih odločno zahtevajo ureditev te zadeve. V nekaterih krajih vladajo še velike nerednosti pri izvedbi in izplačilu plač v smislu zakona o narodnih šolah s 1. dec. 1919. V glavnem zahtevajo vsa društva, da je paziti na to, da se učiteljstva ne prezre pri uvrščenju uradništva v pragmatiko. Druga zahteva je ta, da je formulacija uvrščenja jasna in enaka uradništvu z maturo. Zahteva se vse dodatke draginjskih doklad, kakor jih imajo državni uradniki, da ne bo razlike, že od 1. dec. 1919. Nekatera društva zahtevajo izredno skupščino Udruženja, druga groze s štrajkom. — Mariborska ,,Straža" hujska učiteljs.vo ua medsebejen kuiturni boj. (Dopis) V zadnji »Scraži^ z'apet ščuva nek Fabin čev cksponent učiteljstvo na ^tajerskem na niedseboien boj. Sramotno bi bilo za učiteljstvo, če bi sledilo razboritim elementom, ki se hoč.jo tudi tu na Štajcrskcm okoristiti na račun S]'om_koive zveze. Proti organizaciji bi nc imeli mčesar, če bi je ne vodili tako nezdravi ljudje. ki iitn ie osebno izkoriš.anje vse, intercs učiteljstva pa postranska stvar. Okrožnico, s katero so sejali razdor. ste že prejeh in cbjavili, Gotovo ie. da ie bil ta dopis diktiran iz Ljubljane neki osebi v Mariboru, ki ie hatcla izrabit: sedanji morritnt Pa našt društvo ie prezdravo, da bi sledilo namenom takili ljudi. V sedan.iem času potrebujemo aiočne strokovne in ne kulttirnobojnih organizacij, ki bo delovala na enoten n.astup ne pa na medsebojen razkol in boj' — Koroška mladina v Liubljani. V petek dne 11. t. m. je prispela v Ljubljano pod vodstvom svojega nčiteljstva šolska mladina iz Borovelj in bližnjih krajev. Sprejem mladih gostov v Ljubljani od strani ljubljanske šol. mladine je bil prisrčen. Po obedu, ki je bil prirejen Korošcem v Mladiki, so si nekateri oddelki izletnikov ogledali razne zanimivosti ljubljanskega mesta. Popoldne je bila za koroško mladino predstava v dramskem gledališču. Večina malih gostov je zvečer odšla zopet proti domu; okrog 70 šolskih otrok pa je ostalo v Ljubljani še vso soboto ter nastopilo zvečer v Unionski dvorani s petjem pod vodstvom tovariša Šušteršiča. Vse pevske točke so bile naravnost krasna izvajane, za kar je žel zbor po vsaki končani točki burne pohvale od strani mnogobrojnega poslušalstva. Prireditev je pokazala resno in temeljito delo, ki ga vrše naši tovariši med našimi koroškimi brati. Le tako naprej do končne zmage! — Gojenci III. letnika na drž. mošk. učiteljišču v Uubljani — bivši vojakl! V III. let. drž. mo.k. učiteljišča se nahaja 52 gojencev. Izmed teh je 20 dijakov — bivših vojakov. Bili smo 3 do 4 leta pri vojakih in izgubili ravno toliko učnih let. Izpregledalo se nam ni ničesar. Bivša avstrijska vlada nam je obljubila, da se bo na naše službovanje ozirala. Reklo se je, da svojih zarnujenih šolskih let ne bomo izgubili, kar se je na drugih srednjih šolah tudi upoštevalo. Lansko leto smo se vrnili v šolo k rednemu pouku. Dne 19. februarja 1920 smo vložili potom ravnateljstva prošnjo na višji šolskisvet, da se nam dovoli počitniški tečaj, za katerega smo upravičeni prositi, ker je bil tudi Iansko leto tečaj, v katerega so imeli dostop vsi gojenci III. letnika ne glede na starost in vojaško službovanje. Prišli so iz tečaja 171etni učitelji, ki so branili svo- jo domovino na ljubljanski promenadi. Mi pa smo stari od 23 do 28 let, zreli, da si služimo svoj kruh in gotovo praktično bolj izkušeni, kakor lanskoletni gospodje in gospodične, ki so imeli to ugodnost, da so pohajali solo neovirano, medtem ko smo izgubili mi do 3, 4. da celo 5 let. Naše gmotne razmere so žalostne in bi se nas že vsled tega in zamujenih let in starosti moralo upoštevati. Če bi tečaj trajal tudi več kakor 6 tednov in bi obsegal širšo snov kakor lanski tečaj, bili bi zadovoljni. Samo, da bi prišli vsaj 1 leto prej do kruha. Tega nam pa ne dovolijo vsled slabih gmotnih razmer in izčrpanih fizičnih moči. Za nas ni denarnega kritja. Za gimnazijce je pa dovoljen tečai že od februarja do konca julija. Tem je na razpolago na našem zavodu vse, profesorji, denarno kritje in vadnica. Ali gimnazijci si ne štejejo v sramot-o, da nam kradejo kruh. Zato se obračamo na javnost in na vse učiteljstvo, da nam pomore v naši pravici. — Dijaki-vojaki. III. let. drž. učit. v L.ubljani. •— Tečaj za deška ročna dela na Češkeiu. - Tovarišeni in tovarišicam. ki so se prinlasili za počitniški tečaj de.kih ročnih del, sporočam sledeče- Priglasnice sem p-oslal že pred 1 in pol mesecem višjemu šol. svetu v Ljubijano, da določi odnosno razpise s kratkim rokom natečaj udeležnikov. Tov. instruktor ministrstva prosvete v Pragi g. Milan Šilka mi pi5., .4a je nam Sloverscem zagotovil pet mcst v tečaKt v Val. Mezi.ici pet pa v tečaiu' v Uher. Hradišti. Tečaja bodeta trajala po 4 te-ine, mogcče tudi dalje časa. Pismo sem pos'al kot vse drugo tudi višjemu šolskemu svetu. da sk!ep?i o po_pori in določi udeležnike. 2e!;m, da bi nani šlo vse po sreči. zakai teča;ev deških roinih del in šolskili delavnic nam je potreba kot ribi vode. V Trž:Cu, 11. r.n.ija !(l20. Albin Lajovic — Šc-lski list. Dosedaj sta izšli dve številki tega lista, in sicer s tvarino, ki je namenjena za obravnavo v jeseni in pomladi. Iziti imata še dve številki s tvarino za zimo in poletje. Založnica Uciteljska tiskarna bo vse storila, da bosta tudi ta dva dela učiteljstvu, oziroma šolski mladini še pred prihodnjin: šolskim letom na razpolago. — Od mno-. gih strani čujemo pritožbe o previsoki ceni Šolskega hsta. Mi pa trdimo, da je to najcenejša novodobna učna knjiga. Le primerjajte njene cene s cenami drugih šolskih knjig, ki izhajajo v sedanji dobi — pa se preverite o naši trditvi. Cene: 5 K, 8 K, 14 K so v primeri s predvojnimi cenami res horendne, toda tem cenam se bo treba privaditi, kakor smo se morali privaditi cenam za sladkor, kavo, moko, mleko, vino itd. Pol litra vina naj si pritrga od ust učencev oče, pa ima plačano učno knjigo. Nikakor pa ne morcmo pričakovati v doglednem času, da bi cene tiskovinam padle; vse tiskarniške potrebščine, osobito pa papir se še vedno podražujejo in nihče ne ve, kdaj bodo dosegie svoj višek. Ker pa nimamo cenejših knjig, ne bo preostajalo drugega, kakor da sežemo po Šolskem listu. — Nikakor pa nočemo izrabljati sedanjih razmer v špekulativne namene. Zato smo se namenili, da bomo stisnili vsebino ostalih dveh številk na najskrajne]šo mero. Etične tvarine bo skoro dovolj v dveh prvih številkah. Ta del se bo dopolnil samo z onimi berilnimi sestavki, ki se nanašajo na zimo, oziroma na poletje, obenem pa se bo zaokrožila tvarina iz realij tako. da bo za vsako stopnjo popolna. — Še nekaj! Poleg mnogastranske pohvale smo čuli tudi nekatere splošne — pavšalne kritike kakor: ,,Šolski list vobče ne ugaja!" — Nam ni ria hvali in tudi graje se ne bojimo. Naše stremljenje je bilo reelno: ustvariti smo hoteli nekaj dobrega. V koliko se nam je to posrečilo, o tem na. sodi učiteljstvo. Zato prosimo stvarne fn stroge ocene. Vsak, kdor je poučeval na podlagi Šolskega lista. naj nam naznani, kaj mu je ugajaio, kai ne; kaj naj se izpusti v prihodnjih čitankah. kaj naj se dostavi, kaj naj so izpopolni in izboljša. Če bo sodelavalo pri tem delu vse učiteljstvo ;ia ta način. potern dobimo v resnici dobre, pcpolne nove čitanke. In to je glavni smoter Šolskega lista. — Podržavljenje trgovske šole v Ljubljani. Bivši deželni odbor kranjski je ustanovil leta 1908. Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani, ki je obsegala v začetku deški oddelek in Zadružno šolo ter se je leta 1913. toliko razširila, da se ji je priklopil tudi posebni dekliški oddelek. Absolventje in absolventinje šole so dokazali v svojih praktičnih poklicih. da dosega šola docela svoj namen. Zanimanje za šolo je od leta do leta večje. ker se je javnost prepričala, da prihaja iz sole za prakso dobro poraben naraščaj. V tekočem šolskem letu obsega šola 7 razredov z 260 učenci in učenkami. Šolo ie vzdrže- vala dežela Kranjska. Ker je prešia uprava bivše dežele Kranjske v državno upravo, je prevzela država z budgetnim letom 1920/21 tudi Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v svojo upravo ter jo je izpremenila v Državno dvorazredno trgovsko šolo. Pridržala je vse dosedanje učiteljske moči in je izročila vodstvo dosedanjemu ravnatelju Josipu Gogalu. — Dijaštvo raeščanske šole v Krškem je uprizorilo v prid revnih dijakov dne 29. maja, 3. junija in 6. junija 1920 v sokolski dvorani dvodejanko — opereto za mladino ,,Gorska kraljica". Opereta je holandskega izvirnika; po nemškem prevodu jo je priredilo za slovenski oder učiteljštvo meščanske šole v Krške-m. Vprrzoritev je uspela v vsakem oziru hvalevredno. Marsikdo je dvomil, je li mogoče komplicirano, dve uri trajajočo opereto vprizoriti s 13 do 16-Ietnimi deklicami in dečki. Opereta namreč zahteva v prvi vrsti dobrih in izvežbanih pevk in pevcev, v drugi vrsti rutiranih igralk in igralcev. Vsak dvom je razpršilo sodelujoče dijaštvo s krasnim petjem in vrlo dobro pogojeno igro. Občinstvo je vsakokrat napolnilo dvorano in se divilo lepemu petju in igri ter sodelujoče s hrupnim odobravanjem opetovano poklicalo na oder. Da je prireditev tako izborno uspela, je zasluga učiteljskega zbora, ki je v skupnem delu pokazal, kaj se zamore s pridom doseči. Posebna čast gre strokovnemu u.itelju Vutkoviču, ki je naštudiral in dirigiral pevski part. Iz prijaznosti je sodeloval krš-ki saJonski orkester z njemu lastno virtuoznostjo. — Kolkovanie \log, Drošenj. prito?.1. itd.. Po določilih zača.nega zakona o rajnujnejših .iikalnih odredbah z dne 4. apnla 1920, (LJradni list z dne 11. maja 1990; se morajo kolkovati vse nradne vioge ker se nekolkovane in nezaJostno kolkovane vk)«e vraeai-o viožniku, kar mu napravlia stroSke za poštnitio ne glede na to, da .. tudi rešitev zakasni. Prisieibina za splošne vloge na administrativne oblasti, na katere se želi pismena rešitev. znaša 12 kron. rn sicer stalna kolkovna v>rislojbifia za vlogo 4 K, občna pristojbina za pis.r:. no odločbo pa 8 K. — Na obeh slovenskih gimnazijah v Ljubljani, to je na prvi državni gimnaziji v Tomanovi ulici in na realni gimnaziji na Poljanah, se bodo vpisovali učenci za prvi razred š. 1. 1920/21 dne 29. junija t. 1. od 8—12. ure, sprejemni izpiti pa bodo 30. jtmija od S. ure naprej. — K vpisovanju je prinesti obiskovalno izpričevalo in rojstni (krstni) list — Kr. državna realka v Uubljani. Vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1920 in 1921 se vrši v nedeljo 27. iunija od 9. do 12. ure, Ucenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih ii-.mestnikov irt naj s seboj prineso krstnf list, obiskovalno spričevalo in potrdilo o cepljenju koz. Vnanji učenci se laliko že preje zglase pismeno. — Vzprejemni iz3.it iz veronauka, slovenščine in računstva se prične točno ob osmi uri v sredo 30. jun-ija. — Vpisovanie v I. letnik moške«:a in ženskega učiteljišča v Ljubljani bo dne .30. junija od 8.—12. ure. Sprejemni izpiti se prično dne 1. julija ob 8. uri. Učenci, ki so dovršili z ugodnim uspehom 4. razred meščanske ali srednje šole (liceja), se sprejmejo brez izpita. Podrobnosti so razvidne iz obvestila na deski v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo državoega učiteljišča v Ljubljani. — Lepo mesto za učit zakonski par. Ravnokar sta razpisani službi nadučitelia in učiteljice v Svetinjah pri Ormožu, v rojstni fari Stanka Vraza. Kraj leži na malem gričku sredi Ijutornersko-ormoškrh goric za cesto, ki vodi iz Ljutomera v Ormož in je od slednjega oddaljen dobro uro hoda. Iz Ormuža pa vozi dnevno Uidi pošta. — Ker se starejši tovariši sedaj potegujejo večji del za službe v mestih aii blizu njih, da lahko pošiljajo svoje otroke v srednje šole, ti službi nista izkljtičeni za kak mlajši učiteljski zakonski par. Kompetenčni termin do konca t. m. -- Podobe za šolo in dotn so kaj lep-< m prirnerno učilo tet razvedrMo mladir.i. Zaloga &olskih knjig v Ljubljan' jih ima r.a razpolago večje .tevilo. Natisnjene so na Jepem. dobrem papirju. Ba_'vane podobe so: Trnjulčica, Janko in Metka, Volk in kozice in pa Libuša. Nebarvanc so nasle.1nje: Podobe iz stare in nove zaveze (ret razliinih podob). Marijina legenda, Rinisko pristanišče, Huni (2 različni podobi), Romanski grad, Roman. samostati, Srednjevcško mesto.. Obltga rnesta (2 različni podobi). Turki oblegajo Dunaj (? različni podobi), Mestno življ.nje, visoko gorovje in ravnina. Zima. Pasji tipi, Žalezniške zgradbe, Križarji, Solina Wieliczka, Življ.nje kmetov, ^ivljenje na cesti, Hi*a romanskega sloga, Sv. Severin, Visokc. gorovje, Levi, Viteški turnir, Drobnica, Vinstvo. Praga. Iz rresta. Prva pomoč v nezgodah. Sajcnje sadnih dreves. Šolska vodslva opozariamo na te jako lepe 1.1 po- učne slike in iim iih toplo priporočamo v nakup. Cena barvani sliki ;e 1 K, nebarvani slikl ^0 v. Naročiti jih je naimanj deset. Kdor naroč: ce!o serijo, dobi 20 odstotkov popusta. — Hinien. V Ru.šah se ie poročil dne 6. junija t. 1. tovariš Davorin Lesjak z gdč. Elico Sernčevo. trgovčevo hčerko iz znane Maroltove rcdbfcne. B;lo srečno! — Članarina in darila za učiteljski konvikt za 1. 1920. Učiteljski zbor II. mesine deške ljudske šole v Ljubljani 200 K pckiov;teliine namcslo vcnca na krsto r.g. katehetn. opatu Janezu Smrekarju. Po sneinania vredno' Ivan ^emrl 10 K in Pavia Sem.n 10 K, oba iz Lesec. -• Mina Mal.nšek \/. Blagovice 4 K. Hvala?