Posamezna številka 40 vinarjev. Stev. 197. __ V mani, i Cetrlefc, dne 28. amsu m. LMO XLYH ss caio isto .. K M>- ^^^ H B ^m n^H H| uradni rtsgUii . K i*M zzzl^Z II i | I mM H 1 ■ rsszss M Sobotna Izdaja: ea W A fl| .K. a H H |H M A Enostolpna petltvrsta K »■- ..... ^fe^H ^fe^V H ^^BB H ■ ■ttfrdB iahala vsak dan HvsomM »* ss iaosmstvo.... m ^^^^m mm^^^m JKH^HBB J^L ■■ ^■H^H ^■RHF nedoijek u din po pnnlU Br Orodslttvo |o v Kopitarjevi nllol Itov. S/m. opisi so so vračajo; lofraiktrana pisna so M sprejemajo. Dr«da. telet, itv. BO, ■prava. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |o v Kopitarjevi al. S. — Hačnn poitne hm. tjnbijanike IL 850 sa naročnino la it 349 sa oglas«, av«tr. to češko 24.787, ogr. 23.511, bosn.-tiaro, 7563. Osem glasen. Naša vlada je dobila pri prvem glasovanju osem glasov večine; nič več in nič manj. Vse države, ki so morale prenesti nesrečo vojske, se trudijo, da ustvarijo močne vlade, da pritegnejo vse sloje in stranke k aktivnemu sodelovanju v državnem življenju, da zberejo moči v svrho poprave težkih škod, ki so jih pustila prejšnja leta. Naša vlada je najizrazitejša strankarska vlada in je dobila osem glasov večine. V nobenem parlamentu ni vlade, ki bi bila dovolj lahkomiselna, da bi si dovolila tako diletantsko dejanje — mi jo imamo. Nobena stranka bi se ne drznila na ta način dokazovati svetu, da so razmere pri nas obupno neredne, da ni v državi niti toliko centripetalnih sil, kolikor jih je treba, da se ustvari vsaj deloma za življenje sposobna vlada — zveza demokratov in socialistov se je lotila tega sramotnega dokazovanja in je dokazala, kar je hotela: dobila je ravno osem glasov večine. Taka vlada ne pade prvi dan tamkaj, kjer jo tvorijo diletanti in kjer je ne sodijo od ljudstva po svobodnih volitvah izbrani poslanci. Pri nas ni padla takoj prvi dan. Vlada je dobila osem glasov večine. Ta številka ni samo zelo majhna, marveč je tudi še iz drugih ozirov zanimiva. Med temi glasovi je vštetih tudi 15 ministrskih glasov; če bi ministri ne bili sami sebi izrazili zaupnice, bi vlada ostala v manjšini. Glasovanje nam je torej nespodbojno dokazalo, da g. Kristan in g. Kramer na primer vsak sebi popolnoma zaupata, kakor je že od prej nespodbojno znano, da si medsebojno ne zaupata. Hkrati je pa glasovanje tudi dokazalo, da vlada niti večine te neizvoljene in po raznih zanimivih metodah sestavljene zbornice nima za seboj, kakor je bilo že prej znano, da nima za seboj večine niti srbskega, niti hrvatskega, niti slovenskega ljudstva. In taka vlada, ki je sposobna žaliti v prvi seji na ta smešno-surovi način najpreprostejši ustavni čut, ta vlada naj nam pripravlja novo ustavol Vlada, ki nima ne ljudstva, ne zbornice za seboj in ki uživa toliko zaupanja, kolikor zaupa sama sebi, je mogoča v državi, kjer je konstitucionalizem fraza; pri nas je taka vlada vsaj danes še, kakor vidimo, mogoča. Če bi imeli možje, ki danes sedijo v kabinetu — nočemo reči kaj čuta za politično spodobnost in za to, kaj je z osebno častjo združljivo — marveč kaj zmisla za svetost ustavnega življenja, bi šli in bi si na vso moč prizadevali, da se ta nenavadni slučaj iz njihove politične preteklosti čim prej pozabi. In vendar ti možje ne bodo šli, dokler ne bodo morali. LISTEK. Ooilvliaji poslednjega Abenseraga. Spisal F. de Chateaubriand. — Prevel M. Jarc. JDalJe.J Po tej zabavi je vzel Lautrec, ki je hotel razveseliti junakinjo slavja, kitaro in je zapel sledečo romanco, ki jo je pel po melodiji, kakor so peli pri njem doma: 0 niso le na svojce ljubljene spomini, ki kličejo nazaj me k dragi domovini! Kak bilo je nekoč lepo na Frankovskem! Še vedno naj sem žalosten, vr mi misli tja nazaj teko. Še pomniš onih lepih časov, sestra mila, kako presrečna mati naju jc ljubila, veš v oni tihi koči tam. Prepolno sreče krog naju bilo je. In midva la«" sva materi poljubila ljubeče. In h gradu slavnemu, ki vanj sc merje s:n;e zaganja, še kedaj polčtel ti spon-.ir ie? Skoz močno grajeno zidovje top moli, tja sem se mu približal vsaki da. zamišljen, v srcu s čustvi resnimi. Najostudnejše v taktiki te vlade in njenih glasnikov je pobijanje političnih nasprotnikov in strahovanje ljudstva z očitkom protidržavnosti. Ti ljudje res mislijo, da bodo mogli slepiti svet s plehkimi frazami in z gesli, narejenimi za vsako politično situacijo posebej. Ni državi nemaren, kdor pravi, da je taka demokratska viada vredna, da čim prej izgine, in ni revov icio-narka tista žena, ki ne more obuti sv-»;ih otrok ter trdi, da je bilo prej u glije je znašal pred vojsko i3 miljam 125 miljonov; danes znaša ;r,5 miljard. inaia in £ ominioni v-šteti. Le ena stvar jc, ki irore biti kos tem stiašnim finančvim bremenom, sn to je povzdig produkcije. Toda s tesnobo mora 1 lovd Ctoige ugotoviti veliki upadek proizvajanja v vseh panogah industrije. Izvzet " jc le pcijedelitvo. Vir vsega go- pi darskega propadanja je zmanjšani: r-'«.eukcija premoga ki je podlaga gospodarske veličine Anglije in nje bogastvo. Pt* dikcija premoga pred vojsko je znašala 2'87 milijonov ton na leto, ^anes dosega komaj 200 milijonov, dasi re jc število preni« govnikov Izza teta 1914 bistveno pomnožilo. »Če proizvajanje ne bo zraslo,« je nadaljeval l.lovd C*-o»ge, »bo vsak posameznik v te; državi ^.^isnjen na stopnjo blaginje. ki be ct-lr ni? a od današnje, in mnogoštevilni možje Lodo zapustili deželo, za katera to se borili. Pctrebno je, da se pod jetniki, ravnatelji, uradniki, delovodje in dc'avci vržejo na delo, da rešijo deželo. Pokažimo zopet enkrat svetu, da Ima Velika Britanija svoje stari moči dovolj, da reši tudi. najstrahovitejše probleme biez anarhije, z navadnim pozivom na zdrav zmisel ljudstva.« »Rešitev dežele« si pa predstavljajo drugače podjetniki in veleposestniki, drugače delavci .Organizirano delavstvo zahteva takojšnjo razlastitev zasebnih gospodarjev rudokopov in vidi v podržavljenju teh silovitih podjetij edini izhod iz težke gospodarske krize. Kapitalisti so nasprotnega mnenja in izjavljajo: »Skrbno smo pretehtali vse zbrane razloge in prišli do zaključka, da bi bilo podržavljenje rudo-kopne obrti udarec razvoju industrije in gospodarskega življenja dežele.« Da bodo prišli lastniki rudokopov »po skrbnem premišljevanju« do tega zaključka, je vedel najbrž v Angliji vsakdo še pred krizo. Lloyd Gsorge in njegova vlada sta šla srednjo pot. Parlamentu bo predložen zakonski načrt, ki razglaša podržavljenje vse zemlje, na kateri stoje rudokopi; podjetje j>amo, to se pravi, izkopana ruda in vse obratovanje ostane še nadalje prepuščeno zasebnim podjetnikom. V Angliji obstoja namreč čudna naprava, da je lastnik zemlje različen od iastnika izkopane rude. Glede ostalih podjetnikov, ki so seveda odločilni, hoče vpeljati Lloyd George zakonsko določilo, da so siljeni, se organizirati v posebnih celotah, postavljenih pod državno nadzorstvo. Ta državna kontrola naj bi bila orodje, s katerim vpliva ljudsko zastopstvo na izboljšanje delavskih razmer, s katerim, če je treba, stisne kapitaliste. Ta reforma vzbuja tako v delavstvu kakor v podjetništvu močen odpor. Delavstvo vidi v teh ukrepih polovičarstvo in zahteva, da je treba stopiti kapitalistom, ki zastopajo le malenkostno število, 4000 ljudi, na vrat. Boj se bo prej ali slej z vso energijo nadaljeval. Podatki, ki smo jih priobčili, so kaj nazorna in zgovorna priča onega velikega socialnega pokreta, ki gre danes skozi svet, Celo v države najbolj trdnega in najbolj žilavega kapitalizma sega gibanje socializacije. Nov sistem produkcije in konzunia, ki je tudi prava vsebina boljševizma, je danes najvažnejši problem človeštva. Vtisi ffliffileue oftroi* niče d položaju Italije. Za vsakdanji kruh! Trst, 27. avgusta. (Izv. por.) Okrožnica min. predsednika Nittija pokrajinskim prefektom je napravila povsod globok vtis. Zlasti obširno komentirajo listi njegova izvajanja o gospodarsko financijelnem položaju Italije in vprašanje prehrane. Vse razprave, vsa poročila se tičejo edino le vprašanja: »Naš vsakdanji kruh!« — Nittijevo priznanje, da je vlada primorana povišati cene kruhu v svrho delnega kritja njegovih proizvajalnih stroškov, je izzvala živahno debato. Vlada izjavlja, da znašajo za vzdrževanje sedanje cene kruhu državna bremena za leto 1920 tri maljarde in pol. Ta bremena skuša vlada znižati z znatnim povišanjem cen kruhu, in to polagoma v gotovih presledkih. Listi javljajo, da se zvišajo cene kruhu najprej za 10 centezi-mov. Občutno je pomanjkanje mleka in mlečnih izdelkov. Vlada namerava ukiniti svobodno razpečavanje vseh mlečnih izdelkov. — »Corriere della sera« pristavlja, da se uvoz poviša na 26 miljard, dočim izvoz na okroglo tri ali štiri miljarde. Kriza v kovinarski in tekstilni industriji je la-tentna. Stavke trajajo dalje. Italijanski katoličani In todoče oolitue. Rim, 27, avgusta. Vse politične stranke razpravljajo o pripravah za bodoče volitve. Odbor italijanske Ljudske stranke ;e že določil volilno taktiko; v vseh za stranko važnih in v poštev prihajajočih volilnih okrajih proglasi stranka svojo kandidatno listo ter izključuje vsako kompromisno listo. Razpravljali so tudi o odneša-iih franke do Italijanske delavske zveze. — Odbor je dalje obravnaval staii^če stranke do versaillske mirovne po^jdbe, odobri! opozicijonalno stališče proti mirovnim določbam in pooblastil strankino parlamentarno zastopstvo, da svečano manifestira p>ovodom prihodnje parlamentarne debate o ratifikaciji pogodbe. Iz PIOTlija. Italijani izgubili upanje na Dalmacijo. LDU Split, 26. avgusta. Mestni Italija-naši so razširili vest, da bo italijanska šta- ki ti nekoč je sveta bila. Najhujši bes, kristjan, z močjo, z zvijačo vzel nam je zemljč. deželo sveto mavriško: prorokovano je bilo. In iz Medine nič več zdaj ni romarjev v ta sveti kraj, nekdaj na konjih so prišli in vmes še starci so bili. Najhujši bes, kristjan, z močjo z zvijačo vzel nam ie zemljo, deželo sveto mavriško: prorokovano je bilo. Alhambra, Mavrov ti idol! Nekdanjih časov ti simbol! Studenček ljub nad skalami! Ti plan pod žarki solnčnimi! Najhujši bes, kristjan, z močjo, z zvijačo vzel nam je zemlič deželo sveto mavriško: prorokovano je bilo! — Tc odkritosrčne tožbe so presmsite celo ponosno srce Don Carlosovo, dasirav-no so bili kristjani v tej pesmi najodločnej-še obsojeni. On sam ne bi rad kaj zapel, vendar se je čutil na priprošnjo Lautreca nrimoTancga, izp>olniti njegovo željo. Aben-;Iamet je podal kitaro Blancinemu bratu. Ta pa je začel opevati slavne čino Cida, svoietfa znamenitega oradeda: Kako krasan bil ribnik je tihoten, ki preko njega čaplje drzne let begoten ie šelestel. Kako mehk6 je veter vel in božal bičevje sladkd, gorko. In trata vsa omočena z roso! Ne, nikdar vas ne bom pozabil, o, nikdar, mogočne, veličastne gore, gozdov čar, lepoto deklice nekdanje neveste moje. — Pozdravljeno, o ljubo domovanje, edino k tebi vro vse moje sanje, Ko je pevec dokončal zadnji verz, si je obrisal z robcem solzo, ki mu je orosila oko ob spominu na Francijo, Bol, ki jo je trpel lepi ujetnik, je ravnotako živo čutil Aben-Hamet: tudi on je objokoval svojo ljubljeno domovino kakor Lautrec, Tudi njega so naprosili, naj ob kitari zapoje kako pesem; a se je branil, češ, da zna samo eno romanco, ki p>a ne bi ugajala kristjanom. »Čc so v pesmi izražene tožbe never-nikov nad našimi zmagami,« je ponosno odvrnil Don Carlos, »le zapojte, saj so solze dovoljene premagancem.« »Da,« je pristavila Blanca, »tudi naši oredniki so ohranili mnogo žalnih pesmi iz | lobe, ko še ječali pod robstvom Mavrov,« Aben-Hamet je začel peti sledečo ba-ki se jo je naučil od neznanega pes-. iz rodu Abenseragov. Ko je potoval kralj Don Juan črez širno pvolje, dol in plan, tedaj je zazrl na planjavi Granado, vso v razkošju in slavi. Ves vzhičen ji je zaklical tedaj: »O, toli slavljen, opevan kraj! Srcž, roke, ti dam v darilo, o da bi moje mesto bilo! Popeljal te bom pred oltar in dal ti za poročni dar Sevilje blesk in soj zlata , Cordove moč, bogastva vsa. Deklet ponosnih zorni cvet, draguljev, biserov, kar svet ima najlepših — vse le ti imej, ki si domovje mi!« Granada pa odgovori: »Zakladov zame treba ni; jaz Mavrova že sem nevesta, ostati hočem njemu zvestal O, plemenit junak, vznosit, čemu ves blesk mi in nakit, ko zame večje sreče ni kot so otroci rodni mi.« — Tako takrat si govorila obljube nisi izpolnila. Prisego svojo si zlomila, cijska ladja »Puglia« definitivno zapustila Split. Namesto nje ostane tukaj nekak konzul, da varuje interese italijanskih podanikov. Po izjavah samih italijanskih vodij ao Italijani zgubili vsako narod glede Dalmacije. Italijanaši vodijo propagando, da bi izprosili podaništvo italijansko, ker nočejo jugoslovanskega; mnogi se temu protivijo radi svojih interesov. Izmenjava kron v lire. Trst, 27. avgusta. Glasom uradnih razglasov traja izmenjava kron v lire po kurzu, določenem od vlade, do 31. t. m, S tem dnem bodo končane razne špekulacije, ki so jih nekaterniki prakticirali zlasti pri hranilnih vlogah. mirovni posnet. LDU. St Germain, 27. avgusta. (Dun. KU.) Vrhovni svet je odobril financialne klavzule in one o nemškoavstrijskih interesih v Evropi, potem del gospodarstve-oih določb končnoveljavne mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. LDU. Carnavon, 27. avgusta. (DKU. — Brezžično.) Kakor poroča agencija Exchange iz Pariza, prevladuje v političnih krogih mnenje, da so pooblastila dr. Rennerja dovolj popolna, tako da mu ne bo treba potovati posebej ponja na Dunaj, marveč bo lahko podpisal mirovno pogodbo takoj, ko se mu bo predložila. Pogodba bo podpisana najbrže 3. septembra. Iz istega vira se poroča, da se je sklenilo razdeliti avstrijske državne dolgove izza predvojnega časa in vojne stroške med posamezne nasledstvene države, dočim bo morala povračilo vojne škode nositi Nemška Avstrija sama. LDU. St. Germain, 27. avgusta. — (DKU.) Francoska zbornica je včeraj pričela debato o ratifikaciji mirovne pogodbe. Od 31 priglašenih govornikov so govorili v prvi seji 3. Znatnih ugovorov proti pogodbi niso stavili. Radikalni poslanec Raiberti je poleg defenzivne zveze zapad-nih velesil zahteval alianco Francije, Belgije in Italije. Razna porodila. Ministrski predsednik Friedrich hoče ostati. LDU. Dunaj, 27. avgusta. (DKU.) — Listi iz Budimpešte javljajo, da vsled zadržanja dosedanjega ministrskega predsednika Štefana Priedricha ovirajo skrajne težkoče sestavo kabineta. Friedrich se opira zlasti na zahtevo deputacij, da naj se vodi politika vlade v krščanskem smislu. Pogajanja voditeljev strank so se morala prekiniti brez uspeha, ker je Friedrich odklonil svojo prisotnost pri konferenci. Socialistični vodja Garamy je izjavil, da na noben način ne vstopi v kabinet, ki reprezentira enostranske tendence krščansko-socialne reakcije. LDU. Budimpešta, 27. avgusta. OKU. Ministrski predsednik Friedrich je nagovoril jako mnogobrojno deputacijo takole: Vaše odposlanstvo me poživlja, naj ne zapustim tega mesta. Vaše zaupanje mi de dobro, toda jaz ga ne potrebujem, zakaj navdaja me neomajni sklep, da se ne umaknem. (Viharno odobravanje in klici: Doli z barantači!) Vem, da moja vlada zastopa mažarski narod in vse javno mnenje na Ogrskem. (Dolgo trajajoče odobro-vanje in klici: Mi hočemo krščansko Ogrsko! Živela krščanska Ogrska!) Ljubi bratje! Vzemite na znanje, da se nova vlada konstituira jutri. Jutri pojdejo trije ministri h Clemenceauju in mu povedo, da o naši usodi ne bodo odločali hotelski politiki, marveč mažarski narod sam. (Vi- Junaški Cid v železju, zlatu že sedi, pripravljen za na pot do afriških gora, ob njem Ksimena, vsa zamaknjena od speva, ki ga poje vroče ljubljeni, Nje geslo: Mavra oropaj še do dna vse vzemi mu, potem se vrni mi. Ljubav Rodriga bo dokazana, le on res bojno slavo bolj časti. Podajte kopje mi, čelado, hej! Rodrigu ni pogum le soj varljiv. Ne, pred sovražnikom ne bom plašljiv. »Za čast, ljubezen! «To bo moj Naprej. Čeprav ti Mavr, hvalimo tc vsa, čeprav nas tvoj je spev tako razvnel, primerjati se z nami ne bi smel, po zemlji vsej smo Španci prvi. Mi! V deželi solnčni Andaluziji ime bo moje vsakdo še slavi', glasno bo šel sloves na vse strani, da sem »Za čast, ljubezen!« se boril. Don Carlos je pel to pesem s takim zanosom, da bi ga vsakdo smatral za Cida. Tudi Lautreca se je polastila prijateljeva bojevitost; Abenserag pa ie prebledel. ko ie slišal ime Cid. harno odobravanje.) Ljubi bratje! Sklenjeno je, jaz ostanem na svojem mestu. (Živahno odobravanje.) Iz vse dežele dohaja na tisoče depeš in jaz bi bil naravnost hudodelnik, ako bi zapustil dosedanjo smer, resnično bi bil vreden, da bi me imenovali zločinca, ako bi odstopil. Zaupajte, mi ne mešetarimo, mi vztrajamo. (Dolgotrajajoče odobravanje.) Amerika proti Rumuniji. LDU. St Germain, 27. avgusta. fDun. KU.) Ameriški listi nadaljujejo svojo kampanjo proti postopanju Rumunov na Ogrskem. Danes priobčujejo seznam vseh po Rumunih zadnje dni zaplenjenih materi-jalij. Med temi je 50 odstotkov vseh lokomotiv Transdanubije, 4000 telefonskih aparatov iz budimpeštanskih zasebnih hiš, 110 konj za dirko, ki so bili vsi privatna last, 60 odstotkov vseh uporabnih lokomotiv, 65 odstotkov osebnih in 5000 tovornih vagonov. PoSItKne novice. — Sv. Frančišek v Savinski dolini. V nedeljo 31. avgusta popoldne ob 3. uri bo tukaj pri sv. Frančišku shod za gornjo Savinsko dolino. Govoril bo g, poverjenik dr. Vrstovšek. Po shodu se bo ustanovil pododbor Kmečke zveze za župnijo sv. Frančišek, -f- Zmaga, Seidler in radikalni lim. Prvi naval je odbit, radikalci so strahovito poraženi, poraženi so Starčevičanci, poražen je Jugoslovanski klub, poraženi so Bunjevci, poraženo je vse. Demokratska zajednica je zmagala zmago tako zmagovito, da je zmaga ena naibolj zmagovitih zmag, ki jo je zmagala kedaj zmagovita stranka. Dobila je namreč osem glasov večine. Potenje se je pričelo in kmalu bodemo videli toliko kapliic, kolikor je rose na nebu. Vsak pot oslabi kakor znano telo, mišljenje. Da se je koordinatni sistem v glavi »Slov. Naroda« že ob prvi »zmagi« premaknil, nam priča njegovo včerajšnje pisanje. Kakor smo bili včeraj prorokovali, nas imenuje že danes »klerikalno stranko« in pobija Korošca z ubogim Seidler-jem. Želi namreč da bi Korošec videl v J. D. S. vsaj nekakega jugoslovanskega Seid-lerja. Ta misel ni slaba. Kakor jc govoril namreč Seidler rad o državnotvornih strankah in o hrbtenici države, tako se imenuje tudi naš Nationalverband kaj rad državno-tvorno stranko, steber Jugoslavije, govori voriti drugega kakor besedo: državnotvornih čustvih in kmalu ne bo mogel spregovoriti drugega kaoT besedo: državnotvor-nost. Druga beseda, ki prihaja polagoma v navado, je lim radikalcev. Če kdo z J. D. S. ne glasuje, si razlagajo to redno tako, da je šel na lim radikalcev. Tako je pisal včerajšnji »Narod«: »Jugoslovanski klub« je šel radikalcem na limanice.« »Splošno se razlaga to tako, da se je dr. Korošec zopet enkrat vsedel na radikalni lim.« Lim je dober za ptiče, toda je tudi dober za razlaganje političnih kriz. Neprijetno je politično življenje, če se mora Človek pečati s takimi nasprotniki in pisati o njih, ko je čas tako dragocen in resno delo tako potrebno, -f Jugoslovanski klub in opozicija. »Hrvat« z dne 25. t. m. piše: »Glasom dospelih vesti se opozicijonalni blolt ni mogel skleniti vsled Jugoslovanskega kluba, ki se ni nikako izjavil, a obstoja možnost, da se bo dr. Korošec še v zadnjem tre-notku odločil, da sedanji anemični vladi za nekaj časa podaljša življenje. O splošnem položaju pa poročajo iz Belgrada: Opozi-cionalni blok se ni formiral, ker se Jugoslovanski klub danes zvečer do zadnjega trenotka ni izjavil, kako se bo držal nasproti novi vladi. To bo J. K. obrazložil v posebnem proglasu na narod,« Nato navaja list opozicionalne govornike proti vladi ter završuje: «Dr. Korošec se ni vpisal v listo opozicionalnih govornikov. Njegovo ravnanje se pričakuje z veliko napetostjo ter bi moglo priti do velikega izne-nadenja.« -j- Opozicija in vlada. »Obzor« piše med drugim: V parlamentu je položaj tak, da so bili proti prejšnjemu ministrstvu samo socialisti in Narodni klub, a sedaj so proti demokratom in socijalistom vse stranke. — V programnem govoru ministrskega predsednika se je poudarjala pripravljenost nove vlade, da se priznajo še kake manjše skupine v ministrstvu, za kar so rezervirali dva ali tri ministrske sedeže. Taka skupina bi morala biti zelo naivna, ako bi šla v vlado, v kateri imajo glavno besedo demokrati, ki so pokazali, da se ne ozirajo niti na jačje stranke, v kateri bi torej ne mogla ničesar izposlovati kakor tudi socialisti ne bodo, a bi morala nositi odgovornost za vse čine demokratske stranke. Menimo, da demokrati ne pričakujejo, da bi dr. Korošec padel v tako mrežo. Še čudneje je, ko se demokratska stranka že pri prvem svojem nastopu identificira z državo in dela, kakor da ni patri-otično biti v opoziciji proti njeni vladi. Ni nobenega dvoma, da je velika večina neuspehov v politiki nastala vsled krivde demokratske stranke Stranka, ki je tekom osmih mesecev pokazala, da ne zna voditi državne politike, kar je dokazala tudi v sedanji krizi, stranka, ki nima večine v parlamentu razen, ako glasujejo ministri sami sebi za zaupnico, in proti kateri se dviga skoro vsa javnost, ne more apelirati na podporo ostalih strank, posebno ko je odbila vse stvarne zahteve posameznih strank. Ni mogoče, da bi se zaradi male koristi, ki bi jo imela z vstopom v vlado, izjavila kaka stranka za to ministrstvo, ki ni bilo volino dati nobenih koncesij v pogajanjih. Jasno je torej, da nima to ministrstvo nobene stabilnosti, da ne more izvesti ničesar, ker sodimo, da veljajo kaj vse one naredbe ministrstva, kj se izdajajo preko kompetenc parlamenta na hitro roko. Ne-računajoč s kakršnimkoli pozitivnim delom tega ministrstva, smo se že prvi dan izjavili proti prenaglemu rušenju tega ministrstva in pri tem ostajamo, ker je potrebno, da ministrstvo samo sebe zruši. Nova vlada se opira na posamezne stranke demokratske zajednice in na socialiste, a to so heterogeni elementi, ki se bodo razbili v praktičnem delu, in tedaj bo trenutek, ko bo mogoče sestaviti ministrstvo, ki bo odgovarjalo našim potrebam in našemu mednarodnemu položaju, -f Ban Palaček odstopi. »Hrvat« poroča iz zanesljivega vira, da bo ban Pale-ček v kratkem odstopil. Njegov naslednik utegne biti podban dr. Tomljanovič. -f- Vedri mislec. V včerajšnjem »Narodu« je priobčil »pesnik« D. pod stolpcem »Kultura« kratko poročilo o poslednjih dnevih Ernesta Renana, Poročilo je kakor rečeno kratko, a nudi nam zelo dolg vpogled v bistvo pesnikovega delovanja, ki je dal Slovencem dokaj zelo pravilnih pesmi. O Renanu piše namreč: »Izza starodavnih stojikov ni nihče umiral kakor ta početnik moderne ideje, ta vedri mislec, ki je izgubil slednjo metafizično prevaro,« Gospod D. je, kakor vidimo, najmanj za 90 odstotkov filozofi-čnega naturela. Z 10 procenti, ki preosta-jajo v naturelu, pa tudi najboljši duhovi ne morejo mnogo opraviti. Ker vidimo, da je gospod D. bolj v filozofiji kakor v umetnosti domač, bi ga radi vprašali, kaj naj si človek predstavlja pod »moderno idejo«. Če bi se ne bali, da se ujezi, bi vprašali nadalje, če ve, kaj je metafizika. Ker se bo v kratkem licejska knjižnica odprla, nam morda v 3 tednih poda odgovor. -j- Položaj na konferenci in Italija. »Secolo« priobčuje zaniliv dopis o sedanjem položaju na konferenci. Pravi, da je odgoditev miru posebno fatalna za državo, kakršna je Italija, in veli, da je Tittoni s svojimi energičnimi izjavami v zadnji seji opozoril konferenco na to realnost. Tittoni je naglašal, da javno mnenje vseh dežel nestrpno pričakuje ko.čni podpis miru, potem pa je opozarjal, da se konferenca, ako neče, da bo strogo sojena, ne sme v počitnicah prekiniti prej, nego podpiše pogodbo z Avstrijo, reši jadransko vprašanje in poda pogodbo Bolgarski in Mažarski. Dopisnik veli, da je odsotnost Clemenceauja zaprečila vsak definitivni sklep sveta glede Tittonijevega predloga, in nadaljuje, da bo Avstriji po proučenju protipredlogov prejkone dan rok petih dni, kakor Nemcem, tako da bi podpis pogodbe mogli imeti dne 27. Avgusta. Dopisnik dostavlja, da je konferenca podvržena posebnemu birokratizmu s svojim zavlačevanjem in s svojimi obstrukcijskimi metodami. Na današnji seji je bil priča pravemu obstrukcij-skemu manevru. Na seji je vprašal član komisije za uredbo, če naj se Avstrija smatra za sovražno državo. Nato je Tittoni odgovoril: »Vojevali smo se tri leta, imamo pol milijona mrtvih in 80 milijard dol-Sedaj bi nas radi uverili, da je bila vojna za nas samo iluzija, da sovražnika ni in da smo se borili samo z utvarami.« Dopisnik zaključuje: Današnji incidenti so primorali Tittonija, da je na koncu seje ponavljal svoje včerajšnje izjave: Z ozirom na škandal, ki bi nastal, ako bi se posvetovanje odgodilo pred podpisom mirovne pogodbe z Avstrijo in pred izdajo drugih dveh pogodb, sem hotel to naglašati, da pokažem, v kakšnem nesrečnem milieuju se razvija dobro ali slabo delo naših delegatov. Iz tega se more razvideti, kako fantastne so vesti, katere že nekaj časa širi neki ru-munski list. Zadnja od teh vesti je trdila, da namerava italijanska vlada vzdržati področja, ki jih ima še sedaj zasedena in katera ji pripušča londonski dogovor. Minul je čas, da bi uradno časopisje s cenzuro moglo varati italijansko javnost z nevarnimi izmišljotinami. Nasprotno je treba jasno poudariti, da bi bila v primeru neuspele nagodbe glede Reke odporna črta londonske pogodbe brezkoristna. Pogodba veže, tega ni treba ponavljati, samo Francijo in Anglijo, dočim je Amerika absolutno noče priznati. Sedaj je za vsak sklep izza počet-ka delovanja konference potrebna enoglasna privolitev sveta. Mi se takih sklepov nismo nikdar posluževali v svojo korist, pač pa so se storili drugi zoper nas. To sta dobro vedela Orlando in Sonnino tudi takrat, ko sta hotela prevarati ljudi z iluzijami o londonskem paktu. Sedanji položaj je ta: Rešiti jadransko vprašanje sporazumno z Ameriko ali priti do preloma: in ker mislimo, da odgovornost za to ne bi rad prevzel nihče v Italiji, je želeti, da se italijanski narod v drugič ne prevari s pre-udarjenim optimizmom brez podlage. Dnevne novice. — Društva srednješolskih profesorjev v kraljevini SHS. Iz profesorskih krogov smo izvedeli, d eja sarajevsko profesorsko društvo poslalo v Belgrad predlog, naj bi se vsa profesorska društva v naši kralje« vini združila v eno društvo! odboru beo-gradskega prof. društva predlog ugaja; zdaj se morajo vsa prof. društva izjaviti, so-li za predlog. V dnevih 5.-7, okt, t L bo v Belgradu velika skupščina beograd-skega društva, in takrat se bo sklepalo. Vsako društvo bo poslalo tja nekaj svojih zastopnikov. Do takrat pa naj bi odbori raznih prof. društev pretresali pravila celokupnega društva. Da se delo olajša in s primerjanjem ustvari kaj boljšega, razpošilja beogradsko prof. društvo svoja pravila (v cirilici) na vsa bratska društva v kraljevini. — Pač velevažen pokret! — Podružnica SDZ za ribniški okra) je priredila dne 24. t. m. v »Društvenem domu« v Loškem potoku narodno igro »Deseti brat«. Dvorana polna občinstva je burno in z veselim zanimanjem sledila celi igri. Igralci so se pa tudi docela vžir vili v vloge, igrali neprisiljeno, naravno* — Milan Skrbinšck, bivši ravnatelj tržaškega slovenskega gledališča, je angažiran na Hrvatsko kazalište v Sarajevu«: kot I. karakterni igralec in redatelj. — Imenik vojnih ujetnikov na LaSkem večinoma fantje bivšega 17. pešpolka ter nekaj mož drugih oddelkov je izdal gospod vojni župnik A. Škerjanec. Knjižica obsega nad 2000 imen. Razpošilja jo uprava »Slovenca«, dobiva se pa tudi v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva in pa v knjigarni Schwentner. Cena K 4, po pošti K 4.20. Čisti ostanek dobe vojni ujetniki. Južna želcznica. S 1. septembrom 1919 se bodo izplačevale pokojnine zopet potom poštne hranilnice. Morebitne rekla-* macije kakor tudi vsako premembo naslova naj naznanijo vpokojenci juž. žel. obratnemu ravnateljstvu južne železnice Ljubljana (oddelek za administrativno službo). Da pride vsak pravočasno do svoje pokojnine, je treba premembe naslovov takoj javiti. Naznanila, ki dohajajo po 20. vsake-ga mesca, se ne bodo mogla vpoštevati do prihodnjega izplačevalnega termina. Glede začasnih prememb bivališča naj ukrenejo vpokojenci potrebno pri dotičnih' poštnih uradih.« — Na kmetijsko gospodinjski Sol? v, zavodu usmiljenih sester v Marijinem domu v Kočevju se prične prvo šolsko leto ■s 20. oktobum t. 1. *5o a traja 10 mescev, V zavod se sprejme 15 gojenk z vso potrebno oskrbo, ki so dovršile vsaj 16 leto starosti. Prošnje za sprejem se vlagajo pri vodstvu dekliškega vzgojevališča Marijin dom v Kočevju do 30. septembra. Prošnji za sprejem je priložiti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo in zavezno pismo staršev, da bodo nosili stroške šolanja. — Zdravrdki-specijalisti. Ministrstvi narodnega zdravja je sklenilo poslati vi svrho specializiranja, šest zdravnikov nai inozemska vseučilišča, in sicer dva za bak-teriologijo, dva za venerologijo, enega za tuberkulozo in enega za šolsko higijeno* Štipendija znaša za one zdravnike, ki niso v državni službi 10.000 dinarjev, za one pa, ki so v državni službi 5000 dinarjev. Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem listu. — Francoska slovnica, katero je spisal dr. Pavel V. Brežnik, je ravnokar izšla V zalogi »Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani«. Poverjeništvo za uk in bogočastje je prodajno ceno, ki znaša 8 K, odobrilo z razpisom z dne 14. avgusta t. L, št. 3764, in bo knjiga s prihodnjim šolskim letom v rabi na vseh učnih zavodih, na katerih se poučuje francoščina. Knjiga pa je istotako priporočljiva tudi za samouka. Z njo si bo vedel pomagati vsak samouk, ki pozna vsaj temeljne pojme slovenske slovnice, — Vesti iz Reke. »Consiglio nazionale«, ki je kompromitiran do kosti, se namerava pravočasno umakniti in izročiti mestno upravo Zanelli ter Belassichu in Blasichu, ki so si edini ohranili čiste roke. Ta trojica naj izvede volitve v občinski odbor, ki naj potem kot zakoniti zastop mesta zahteva priklopitev Reke k Italiji. Sedaj z mrzlično naglico sestavljajo volilne imenike, ki naj pomorejo »italijanstvu« do zmage. — Del reškega prostovoljskega bataljona so na mestne stroške poslali na izvežbo v Verono. Tako mora jugoslovansko prebivalstvo Reke samo plačevati za izučbo svojih janičarjev. — Na Reki bo začel izhajati nov italijanski list »La Ve-detta d' Italia«. — Italijansko vojaštvo se je vrglo na poljske pridelke kakor kobilice; krade sadje, grozdje, krompir ter uničuje ljudske žulje. — V tiskarno in upravo »Primorskih Novin« na Sušaku je nedavno ponoči udrlo 20 italijanašev, ki so vse zidove prepleskali z barvami italijanske tro- bojnicc. S skladišča IV. srbske armade so sneli srbsko zastavo. Vse to smejo Italijani pred očmi medzavezniškega poveljstva, — Nov zločin reških Italijanov. Su-šaške »Primorske Novine« poročajo, da Italijani na Reki popisujejo šolsko deco. Za vsakega otroka vprašajo, v katero šolo hodi. Družinam, ki pošiljajo svoje otroke v hrvatske 'Šole, odrekajo potem aproviza-cijo. To so pač zadnji onemogli izbruhi italijanstva proti slovanskemu prebivalstvu na Reki. — Na osješkem gledališču so med drugimi angažirani Rudolf Bukšeg, Stanislav Jastrzebski in Josip Križaj, — Društvo državnih računskih uradnikov na slovenskem ozemlju vabi vse svoje člane k izredni občni skupščini, ki se vrši dne 30. t. m, ob 20, uri v mestni posvetovalnici (ljubljanski magistrat) z naslednjim dnevnim redom: 1, Čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine, 2, Poročilo o delovanju in denarnem stanju društva, 3. Rešitev stavljenih predlogov. 4. Nova službena pragmatika. Štajerske novice. š Umrl je 23, t. m. v Vojniški hiralnici vpokojeni župnik špitališki Ivan Ča-gran. Španska ga je rešila dolgoletnega hiranja. 25, t, m, ga je spremljalo 8 duhovnih tovarišev na zadnji poti. Naj v miru počiva! š Dobrna. Kljub naglo se bližajoči jeseni prihaja dan na dan veliko število novih gostov. Če bo še kaj lepih dnevov, se je nadejati, da bo do pozne jeseni živahno na Dobrni. Veselic ne manjka, 17. in 24, smo imeli pri »Kozličku« precej zabave. 29. t. m. bo v toplicah vrtni koncert in zvečer zopet v krasnem topliškem salonu, V nedeljo 31, i m. nas zopet vabi »Kozliček« na koncert. Le škoda, da je vse tako drago. Ja, ko bi naša krona toliko zalegla kot pred vojno! Zdaj je pa drugače, š f/ojaška realka v Mariboru. Z reše-njem g, ministra voj, in morn, pov, i. P, št. 1254 od 10, avg. t. 1. se je odredilo, da ostaneta v šolskem letu 1919—20 na vojaški realki v Mariboru samo VI. in VII, tazred. Gojenci, ki so dovršili V, ali VJ. razred, vstopijo v VI. oziroma VII. razred pod pogojem, da se pismeno zavežejo, da vstopijo po dovršenih študijah na realki v nižjo šolo vojne akademije. Kdor se ne zaveže, se odpusti iz šole. Bivši gojenci I„ H., III. in IV. razreda, ki so po tem reše-nju odpuščeni iz vojaške realke v Mariboru, bodo imeli pozneje, ako bodo izpolnili ostale zakonske pogoje, prednost pri vsprejemu v nižjo šolo akademije, kar se jim bo zdaj v spričevala zabeležilo. Zato naj vpošljejo spričevala zadnjega tečaja, da se jim to vpiše. Gojenci, ki so letos dovršili VII, razred našega zavoda in hočejo vstopiti v nižjo šolo voj. akademije v Belgradu, naj to svojo željo nemudoma javijo pismeno voj, realki v Mariboru, Oni, ki te želje ne javijo, so odpuščeni iz vojaških šol. Vsi bivši gojenci, ki so s tem rešenjem odpuščeni iz voj, realke v Mariboru, naj pošljejo takoj vso erarično obleko in opremo zavodu, da ne bodo imeli vsled tega neprilik. Pouk v šolskem letu 1919 >—1920 se začne 15. septembra, ponavljalni izpiti za gojence I„ II,, III. in IV. razreda *>d 1. do 10, septembra (po izpitu se pošljejo takoj domov), a za gojence V. in VI, razreda od 10. do 15. septembra. Novi gojenci se ne bodo vsprejemali. Komandant: Pukovnik Vlast. S, Jakoveljevič. ICoroške novice. k Libeliče. V nedeljo, dne 31. t. m. se vrši velik ljudski shod na Suhi, p. Libeliče. Pri cerkvenem in javnem delu sodeluje »Glasbena Matica« iz Maribora. Nadalje je na vzporedu tombola, šaljiva pošta in drugo. Za postrežbo je vse preskrbljeno. k Vetrinje pri Celovcu. V Vetrinju tik pred Celovcem se vršijo velike priprave za shod dne 7. septembra, na katerem bo vsa koroška Slovenija manifestirala za Jugoslavijo. Poživlja se vse narodno in rodoljubono občinstvo iz sosednjih krajev Kranjske in Štajerske, da se shoda v čim večjem številu udeleži, društva naj pridejo s svojimi zastavami. Shod se vrši dopoldne. k Reberca pri Žel. Kapli. V nedeljo, dne 24. avgusta se je vršil pri nas lepo obiskan cerkven shod. Po službi božji pa smo imeli zborovanje pred cerkvijo, katerega se je udeležilo okoli 800 oseb. Shod je otvoril č. g. komendator Žak v imenu N. O. za občino Belo in Železno Kaplo, ki je povdarjal, kako so se že nekoč v nevarnih časih zbirali Slovenci pred cerkvijo, Prvi govornik g. dr. J. Kotnik nam je zelo prepričevalno opisal, kdo da je zakrivil to nesrečno vojsko in kdo nosi odgovornost za njene posledice ter nam povedal vzroke, ki nas takorekoč sami silijo, da naj vsakdo, bodisi Slovenec ali Nemec, glasuje za Jugoslavijo. Gč. dr. A. Piskernikova pa nam je ob vsesplošnem pritrjevanju zbranega občinstva razložila slabo gospodarsko stanje Nemške Avstrije ter nas opozorila na nemške koroške časopise, ki sami tarnajo, kako slabo se bo godilo Nemški Avstriji. Znani ljudski govornik g. Pavlica, nas je navduševal za našo lepo domovino, istotako Primorec g. notar Z e v n i k iz Dobrlevasi. Med posameznimi govori je svi-rala vojaška godba iz Maribora. Po popoldanski službi božji je bila v prostorih Kapusove gostilne ljudska veselica. k Št. Rupert pri Velikovcu. Umrla je na zastrupljenju krvi Rezika Lassnika, hči posestnika Jurija Lassnika v Orliče-vasi. Bila je pridno dekle, članica Marijinega vrtca, med vsemi Šolarkami najbolj nadarjena. Naše najiskrenejše sožalje Lassnikovi obitelji! k Velikovec. Če hodiš po tukajšnji okolici, vidiš več pogorišč. To so sledovi vojske, ki je divjala nekaj mesecev v teh krajih. Prizadeti so večinoma naši zavedni ljudje, katerim so Nemci namenoma zažgali poslopja. Bilo bi pač jako na mestu, ako bi deželna vlada dala tem revežem nekak predujem, da bi se ti rešili iz največje sile. UubUam&ke norite. lj Glasbena Mat;c*. Več po društvu izdanih muzikalij je razprodanih. Tekom vojske se iz znanih vzrokov niso mogle ponatisniti, Prihajajo sedaj prošnje in naročila za te muzikalijc iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Društvo pa ne more bratom Srbom in Hrvatom ustreči dokler tiskarne novih ponatisov zaželjenih muzikalij ne morejo izvršiti. Zato se obrača Glasbena Matica na svoje člane z nujno prošnjo, da bi oni člani, ki morejo v sledečem označene skladbe pogrešati, iste proti primerni odkupnini oddati v pisarni Glasbene Matice, Želijo se posebno sledeče muzika-lije: 33 moških in mešanih zborov, 21 moških in mešanih zborov, 14 moških in mešanih zborov — vse tri zvezke uredil Matej Hubad; Bajukove Slovenske narodne pesmi; Devove Koroške narodne pesmi; Šest pesmi lzožil Anton Lajovic; Slovenske narodne pesmi uredil Matej Hubad; in Pesmarica Glasbene Matice. Vse te skladbe bo Matica na novo izdala takoj, ko bodo tiskarne mogle delovati. lj V deželni bolnišnici v Ljubljani je 20. t, m. umrl 42 let stari Anton Miklavčič, begunec iz Kožbane pri Gorici. lj Football-tekma »Česky lev«, Plzenj, »Ilirija«. Ker je včerajšnja tekma izpadla neodločeno (0 :0), se vrši danes ob pol 6. uri popoldne revanšna tekma na prostoru pred državnim kolodvorom. Opozarjamo, da se prične tekma pol ure prej kot včeraj, ker je sicer nemogoče končati pred temo. Difaška vesinak. Dijake, ki so zadnjič pomagali pri selitvi knjižnice S, D, Z. podružnice (V., K., L,, P—n, P—j), prosim, da 6e vsled pomote še enkrat oglase v pisarni K, D. Z., Ljudski dom, III. nadstr., št. 44 in sicer v p e t e k 29. avgusta ob 11. dopoldne. — Knjižničar, Odborova seja S, D. Centrale se vrši v soboto 30. avgusta ob 10. uri dopoldne v Ljudskem domu kot navadno. — Predsednik S. D. C. »Luč« bo izhajala v Zagrebu in je naše organizatorno glasilo. Vsa poročila o našem gibanju naj naše slovenske dijaške organizacije pošiljajo na naslov: »Slov, dijaška zveza«, oziroma »Slov. dijaška centrala«, Ljubljana, Ljudski dom, III. nadstropje. Vse tajnike podružnic SDZ prosim, da takoj pošljejo na pisarno SDZ natančen imenik članov, t, j. akademikov, bogo-slovcev in abiturijentov ter listo srednješolcev, ki so v njihovem območju. Za vsakega člana je naznačiti počitniško bivališče in mesto študija. Pisarna SDZ, Ljubljana, Ljudski dom III. nadstropje. Csr&vsni vestnlH, c Marijanska kongregacija srednješolcev pri oo. jezuitih ima danes ob 5, uri popoldne svoje zborovanje. Pridite polnoštevilno! — Načelstvo. c Za Reko in obmorsko okolišče je imenovan, kakor poročajo italijanski listi, poseben apostolski delegat — msgr. Va-lenMno. c Kulturni boj na Češkem pod vlado ministra Švehla se širi. Katoličani so morali za sramotne cene prodati ali pa v najem dati ostavljene samostane benedik-tink, sestra Sacrč Coeur, uršulink v Pragi, Vlada hoče zapieti in odpraviti še druge redovne zavede. V benediktinskem sa-n.ostanu Ema»s hoče vlada otvoriti kou-servatorij, v redemptoriskem samostanu hoče nastaniti rdeči križ, drugod pa razne utade. Vsem zasebnim srednjim šolam ie odvzeta pravica ,i>vnosti. Za novo šols!-} i leto sc m-i^ajo nanovo potezati za dovo-' ljer jev Gospodarske no¥ice. g Subskripcija novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Delničarji Ljubljanske kreditne banke se opozarjajo, da konča subskripcija novih delnic z 31. t. m., vsled česar naj pravočasno predlože plašče starih delnic v prekolekovanje in izvršitev opcije, — Na vsake 4 stare delnice pripade 1 nova a K 650, dočim je za delničarje rezervirano nekaj delnic po kurzu K 800, Podpisovanje se vrši pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah Split, Trst, Celovec (tč, Ljubljana), Sarajevo, Gorica, Celje in Maribor, nadalje v čeho-slovaški republiki pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah, v Zagrebu pri Hrvatski trgovinski banki in v Osijeku pri Hrvatski zemaljski banki ter vseh njenih podružnicah. Imetniki starih delnic se še opozarjajo, da je mogoče opcijske pravice prodati, v slučaju, da ne reflektirajo sami na prevzetje novih delnic. g Proti davku na vino. Finančni minister Veljkovič je na posredovanje zastopnikov Narodnega kluba obljubil, da bo zahteval cd ministrskega sveta sklep, naj naredbo o proizvodnem davku na vino prekliče, za sedaj se pa nadaljnje izvrševanje naredbe ustavi. g Blago za Hrvaško preko Siska ;n Zagreba si zopet sp-ejema in odpošilja. Zaprt pa j j še premet za Zagreb južni koli dvor, ker je žc preko 500 vozov zaostanka. Vozove je na c čiti v postajah ter se po možnosti drsta :'io, Za vse pošilja ve od vštevši Z<-prešiča lic-piej je treba d/c-vonega dovoljenja obrat, ravnateljstva v L.ubljani, ki s tem uran-ava dotok in daje pilrebne inlormacijc. Vsi tovorni listi za B:\atsko in Slavonije ni«:ajo biti opremljeni z opazko; »S prevozem po možn *f.i se strinjam« (podpis). Proga Vinkovci—/„e-:mm je za tcvrrti promet še vedno zaprta. MaimgiusšSa (Naše telefonsko poročilo.) NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Seja brez opozicije nemogoča. — Demokrati skušajo začeti nova pogajanja. Belgrad, 27. avgusta. Današnja seja jc prinesla novo senzacijo. Demokrati so poldrugo uro morali začudeno gledati po prazni zbornični dvorani. Opozicija je sklenila, da takoj v prvem trenutku dokaže, da demokrati brez opozicije niti seje začeti ne morejo, ker nimajo dovolj poslancev za sklepčnost. Posl. dr. Šurmin je to poudaril v seji in pozval vlado, naj elemisijonira ter sama poda izjavo, da noče vladati brez parlamenta in brez večine, torej nc brez dovoljnega števila poslancev za sklepčnost. Pod vtisom dr. Šurmi-nove izjave, je min. predsednik dr. Davidovič naročil predsedniku demokratske zajednice dr. Grisogonu, da naj skliče strankarsko sejo za jutri ob pol 10. uri dopoldne. Splošna praznota v zbornici je silno vplivala na demokratsko zajednico, od katere je manjkalo zopet več poslancev. Pod vtisom včerajšnje in današnje seje so člani demokratske zajednice zelo potrti radi bodočnosti in skušajo začeti nove pogovore z ostalimi strankami. VELIK USPEH JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Belgrad, 27. avgusta. Finančni odbor je imel danes dopoldne sejo, kjer se je govorilo o dvamesečnem proračunskem pro-vizoriju za september in oktober. V novem budgetnem predlogu so vsaj deloma uresničene zahteve Jugoslovanskega kluba glede carine, za kar sc jc klub ob raznih prilikah v parlamentu in pri vladi pismeno in ustmeno zavzemal. Najvažnejše določbe so nastopne: Enotno so oproščeni carine brez razlike, če jih uvozijo kmetovalci, obrtniki in industrijci ali njihova društva nastopni predmeti, naj si bodo od kjerkoli: kmetijski in obrtni stroji in orodje; parni kotli z vsemi pritiklinami za stoječe in premakljive parne stroje; stroji in deli katerih v naši zemlji ni dovolj; pomožni kemijski materijal in barve za predelavo katerih v naši zemlji ni dovolj; kemijski materijal in barve, potrebne za predelavo predmetov; mazilno olje za stroje; premog in briket. Po minimalnem tarifu pa se bo računala za eno leto carina brez ozira na deželo, odkoder se uvozi za nastopno blago: Raznovrstno stavbinsko gradivo, v kolikor bi se ne dobilo v deželi; elektrotehnični predmeti; tiskarski stroji; karton brez razlike, kuverte in papir za tisk in pisanje, tiskarske barve, svinčniki, oglje in tuš, pisalna peresa, črnilo, radirke; drva za kurjavo; leseni in pločevinasti zaboji, ki se potrebujejo za embalažo raznih izdelkov; lončki, steklenice, ki se rabijo v lekarniške svrhe in drugi materijal; steklenice sa pivo in mineralne vode; merila, tehtnice in pritikline ter instrumenti za laboratorije, bolnišnice in zdravnike. Jugoslovanski klub je tudi predlagal, naj se oproste carine tudi obleka, obutev in klobuki, vendar finančni minister ni dovolil te oprostitve in je pristal samo na to, da se za te tri stvari računa samo minimalna tartfa. Glede teh stvari sa vse slovenske stranke nastopile soglasno. Odločno pa je finančni minister odklonil osvoboditev ca-> rine od soli, petroleja in bencina. ZA NAŠE ŠOLSTVO V ZASEDENEM OZEMLJU. Belgrad, 27. avg. Dr. Korošec in posl. Banič sta stavila na razne ministre več vprašanj. Posl. dr. Joža Lovrenčič je stavil vprašanje na vlado, kaj in kako misli preko mirovne konference v Parizu ukreniti, da se ohrani naše narodno šolstvo v zasedenem ozemlju. VPRAŠANJE VALUTE. Belgrad, 27. avg. Demokratska zajednica si ne upa pričeti z rešitvijo valutnega vprašanja. Finančni minister dr. Veljkovič še nima jasnih načrtov, kako in kdaj naj bi se zamenjal denar. Skupno z drugimi pristaši vali krivdo na prejšnjega finančnega ministra, toda sedanji finančni minister je bil prvi predsednik finančnega odbora in kot poznejši trgovinski minister bi moral imeti v tem oziru jasne načrte. Danes je v finančnem odboru izjavil, da y prvi polovici septembra šc ne bo imel na razpolago zadostnega novega denarja, ker niti v Parizu, niti v Zagrebu in niti v Pragi niso natiskali potrebne množine papirnih bankovcev. Vsled tega se tudi ne bo potrudil za zakon o novi narodni banki. Vse kaže, da nimajo demokrati nobenih jasnih pojmov ter se je bati, da bodo v to najvažnejše državno vprašanje zanesli še ve$ zmede, kakor jc je bilo doslej. * * * RUMUNSKO PRODIRANJE. LDU Lyon, 27. avg. (Brezžično.) K»V kor poroča »Rappel«, nadaljujejo Rumuni svoje prodiranje na ogrskem ozemlju, dočim so se Jugoslovani ustavili, Cehoslovaki so s tem, da so prekoračili Donavo pri Bratislavi ter se polastili bratislavskega mostišča, dobili v svoje roke obej železniški zvezi med Dunajem in Budimpešto. LDU Lyon, 27. avg. (Brezžično.) Ka-kor se poroča iz Ženeve, delajo Rumuni velike priprave za ofenzivo proti boljševikom. Prodirati hočejo preko Dnjestra. Veliko število čet jc zbranih v Bcnderju, ki se smatra za izhodišče te rumunske akcije. Cilj ofenzive je, vzpostaviti zvezo z levim krilom armade generala Denikina« VESTffilpOBLOMIZE Seja predsedstva O, Z. se vrši danes v četrtek, ob 7. uri zvečer. Seja je kratka, a važna radi koroškega orlovskega tabora. Pridite gotovo vsi. Predsedstvo, Pozdravni večer na čast udeleženkam tečaja Orlic se vrši v ponedeljek, dne 1. septembra 1919 ob poi 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona. Po sklepu predsedstva O. Z. se ga bratje odsekov v Ljubljani in najbližji okolici polnoštevilno v krojih udeleže. Orlovski tabor na Križni gori. Dne! 31. avgusta priredi starotrško okrožje »Orlov« in starotrška »Dekliška zveza« tabor, na kojega pride tudi prevzvišeni g. knezo-uri se tabor prekine in se nadalzjuje ob 14. imel sv. mašo in cerkven govor. — Ob 9. uri na Križni gori sprejem gostov, potem cerkven govor in slovesna sv. maša ljubljanskega vladike. Po sv. maši pozdravni govori orlovskih odsekov in »Dekliške Zveze«, nakar sledi tabor, na katerem jjo-vore razni govorniki iz Ljubljane. Ob 12. uri set abor prekine in se nadaljuje ob 14. uri. Po taboru posvetovanje in poživitev posameznih orlovskih odsekov in odsekov »Dekliške zveze«, Po taboru se vrši ljudska veselica s šaljivo pošto in srečolovom. Za hrano poskrbljeno, kot je objavljeno. Vsi prijatelji mladine vabljeni v velikem številu, posebno Orli in dekleta, da pregledamo in utrdimo svoje vrste. Sosednja bratska okrožja: ribniško in velikolaško, dne 31, avgusta na Križno goro! Na zdarf Tabor na Križni gori se vrši ob vsakem vremenu. Fantje Cirkničanje, fantje iz Blok, Begunj, od sv. Vida in sv. Trojice, ne bodimo zadnji na Križni gori! V nedeljo vsi na Križno goro! Na zdar! Krekov tabor v Komendi. Kamniško okrožje Orla se je prebudilo, v nedeljo, 31. avgusta 1919 se polnoštevilno udeleži Krekovega tabora v Komendi, da izkaže čast spominu očeta naše organizacije. Sprejem se vrši na kolodvoru v Jaršah ob pol 9. uri dopoldne, kamor naj pridejo od-sekiseki po žcleznici ali z vozmi in se potem skupno odpeljemo na vozeh v Komendo. Popoldne ob 1. uri se vrši okrožna seja, odseki udeležite se gotovo te seje, ki je izredne važnosti za celo okrožje. Predsedstvo O. Z. se po deputaciji udeleži te slavnosti. Bratje; Pomagajmo s polnoštevilno udeležbo poživiti kamniške odseke, ki otresajo raz se vse neznačajneže in ko-ristolovce, ki so se v prejšnjem času zarili v telo orlovske organizacije, od katere so hoteli samo osebnih koristi. Čistimo lastna vrste! V Komendi se snidejo vsi, ki so ostali trdni in značajni. Neznačajnost in koristolovstvo prepuščamo drugim. škofjeloško okrožje z veseljem sprejema prijave bratskih odsekov. Od vseh strani se priglašajo bratje, odseki živahno tekmujejo. Na programu je med drugim movška, ki jo izvajajo škofjeloški člani, skupine vaditeljskega zbora in telovadba naših malih, kjer bo prvič javno nastopil škofjeloški naraščaj. Na svidenje 31. avgusta v Selcih! Orlovski tabor v Trbovljah sc vrši nepreklicno v nedeljo 7. septembra 1919. Trbovlje samo sc pripravlja na slovesen in dostojen sprejem. Predpriprave vodi domači odsek Orlov in Orlic. Več odsekov je že prijavilo svojo udeležbo, obsavsko okrožje se pa polnoštevilno udeleži te prireditve. To okrožje je eno najvzornejših vzlic težavnim tsrmeram \ teh deiaisl>'h krcCih, h«- to tudi naspro.j? organ./a. iie močne P.-»n*, i;l nudi Samo na debelo 1 Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. ™ i*.-«>• t Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, hčerka, sestra in teta, gospa Antonija Rebol «* Mihelič danes ob 6. uri po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v torek, dne 26. avgusta ob 17. uri na tukajšnje pokopališče. V Kranju, dne 25. avgusta 1919. Žalujoči ostali. SU. Pol !£ mm {ri s Najcnakip manufakturnega blaga na debelo kakor: cefiri, sifoni, barhenti, velour, i!a-nele, modra tiskovina, kord-baržunl, hlačevina etc. Sam. PoBlak, Zagreb, Jelačicev trg 6. s GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno PRISTNIH VIN osobito: 10°/0 staro ogrsko, letnik 1917 12 n ogrsko belo, letnik 1918 iz okolice Vršac-Belacrkva; 10u/0 banaško, letnik 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po na nižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost.