o Imi Leto I - Štev. 1 ČEDAD, 1.-15. januarja 1974 NAROČNINA: Letna 2000 lir - Za inozemstvo: 3000 lir Uredništvo in Uprava: Čedad - via IX Agosto, 8 - Tel. 71.386 Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 100 lir Sped. in abb. post. II gr. /70 Poštnina plačana v gotovini Odgovorni urednik: Izidor Predan Tisk. R. Liberale - Čedad NAPREJ ZA NASE PRAVICE Evo vam, dragi beneški Slovenci, Novi Matajur. Novi Matajur je bil potreben, ker je prišlo do spre-meb v boju za naše narodnostne, gospodarske, kulturne, politične in socialne pravice. Torej za novo situacijo, Novi Matajur, list, ki naj bo glasnik vsega, kar je novega pri nas, čeprav ne bomo zanemarjali tistih starih univerzalnih vrednot našega morelnega, kulturnega, političnega in narodnostnega življenja. V zadnjih letih je prišlo do ustanovitve raznih kulturnih društev v naši ožji deželi, ki vsako po svojem, čeprav se poslužujejo različnih strategij in izhajajo iz različnih ideoloških stališč, dajejo svoj doprinos za pozitiven razvoj v Beneški Sloveniji in jim je nekje vsem skupen cilj: rešitev naše narodnostne skupnosti. Novi Matajur želi biti povezovalec v boju društev in skupin za naše pravice. Hoče biti glasnik njihovih teženj in novega položaja, odprt vsem, ki želijo preporod Beneške Slovenije. Zato pozivamo vse ljudi dobre volje na sodelovanje, da bo postal naš časopis vreden novemu času in nalogam, ki ga čakajo, da bo bran in priljubljen pri vseh naših ljudeh. Vsem je znano, da pri nas nismo imeli in nimamo slovenskih šol. čeprav govorijo vsi naši ljudje slovensko, jih je manj tistih, ki znajo brati v materinem jeziku. Mnogi radi berejo v dialektu, ker čutijo, da je samo to popolnoma njihovo. V zadnjem času pa imamo precej prijateljev in podpornikov v vrstah italijanskega in sosednega furlanskega naroda, ki bi radi še bolj globoko razumeli naše probleme in pokazali svojim prijateljem, kaj želimo in za kakšne pravice se borimo. Imamo takšne tudi med beneškimi Slovenci, ki so bili vzgojeni in izučeni v italijanskem jeziku in kulturi, a so odkrili v zadnjem času sami sebe, odkrili svoj pravi izvor, vzljubili naš jezik, našo kulturo in nas podpirajo z vsemi močmi, v našem pravičnem boju, a ne znajo brati slovensko. Iz teh razlogov bomo poskušali zadovoljiti Vse. Zato bomo pisali v slovenščini, dialektu in ialijanščini, da bodo vsi razumeli naš boj in naše probleme, v upanju, da nas bodo vedno bolj podpirali in z nami sodelovali. Da pa ne bodo nastale dvoumnosti, naj že tu povemo, da izhajamo iz svetih tradicij NOB in man je drago vse, kar je bilo pridobljeno z rezistenco, a spet ponavljamo, da bomo odprti do vseh ljudi, društev in skupin, ki se zavzemajo za boljše in pravičnejše življenje naše dežele. Časopis bo živ in priljubljen, če bo imel sodelavce na vseh koncih in krajih naše zemlje. Že širok ter ra-prezentiven uredniški odbor, ki je bil ustanovljen za njegovo urejevanje in izdajanje, nam da upati, da nam ne bodo manjkali sodelavci. Želimo, da bi prišel naš Novi Matajur v vsako hišo, v vsako družino Beneške Slovenije, pa tudi med emigrante. Samo tako bo nagrajen trud uredniškega odbora in delno dosežen cilj, zaradi katerega je prišel na luč v našem novem življenju. ■■ ' ' ' *’■ 'V?' \ AVANTI PER I NOSTRI DIRITTI Ecco, cari amici della Sla-via italiana, il Nuovo Matajur. Del Nuovo matajur ormai si sentiva l’urgenza, poiché da un certo tempo si sono verificate situazioni nuove nella lotta per i nostri diritti nazionali, economici, politici e sociali. Dunque il Nuovo Matajur si occuperà dei fatti nuovi e il giornale sarà il notiziario di questi fatti nuovi che da noi si realizzano; non per questo intendiamo trascurare gli antichi valori della nostra vita morale, culturale, politica e nazionale. Negli ultimi anni abbiamo assistito alla fondazione di varie associazioni culturali, le quali — pur provenienti da differenti posizioni ideologiche e quindi con differenti strategie, — si pongono lo stesso scopo della salva-guardia della nostra comunità nazionale. Il Nuovo Matajur si propone di assolvere ad una funzione di legame fra le associazioni per sostenere i nostri diritti, si propone di presentarsi come T espressione delle difficoltà e delle conquiste della nuova situazione; si propone di mantenersi aperto a tutti quanti desiderano la rinascita della Slavia italiana. Perciò invitiamo alla collaborazione tutti gli uomini di buona volontà, affinchè il nostro giornale corrisponda ai nuovi tempi ed ai nuovi programmi, ai fini per i quali viene fondato; perchè sia letto ed amato da tutti. E’ noto a tutti che nella Slavia italiana non abbiamo mai avuto scuole slovene. Sebbene la popolazione intera parli lo sloveno, sono di meno quelli che lo sanno leggere. Alcune famiglie leggono il dialetto, il quale è comunque considerato un patrimonio della comunità. Negli ultimi tempi invece abbiamo realizzato amicizie e sostegni tra la popolazione friulana ed italiana. Questi amici desiderano approfondire la comprensione ed estendere la conoscenza, in Friuli ed in Italia, dei diritti per i quali lottiamo. Anche fra gli sloveni della Slavia italiana vi sono persone che sono state istruite ed educate esclusivamente nella lingua e nella cultura italiana. Gradualmente però hanno riscoperto se stessi, hanno riscoperto la loro vera matrice, hanno preso ad amare la nostra lingua e la nostra cultura ed ora sostengono, con energia, nonostante non sappiano leggere lo sloveno, la nostra giusta lotta. Per questi motivi noi cercheremo di soddisfare tutti. Perciò scriveremo in dialetto, in sloveno ed in italiano, perchè tutti possano capire il nostro lavoro ed i nostri problemi, con la fiducia che essi vorranno continuare a darci sostegno e collaborazione. I nostri ideali sono quelli della resistenza e ci sarà caro tutto ciò che con la resistenza abbiamo conquistato, tornando ad affermare la nostra apertura verso tutti, individui e gruppi ed associazioni, che agiscono per una vita migliore e più giusta nella nostra comunità. II periodico sarà vivo ed amato, se avrà collaboratori in tutti gli angoli della nostra terra. Ci convince alla fiducia nella collaborazione la costituzione di un comitato di redazione ampio e rappresentativo. Desideriamo che il nostro Nuovo Matajur giunga in o- «=!-• * > , Sšf * SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI VSEM BENEŠKIM SLOVENCEM DOMA IN PO SVETU NOVI MATAJUR gni casa, in ogni famiglia della Slavia italianna e fra i nostri emigranti. In questo modo sarà veramente compensata la fatica della redazione e saranno raggiunti i primi scopi per i quali questo giornale viene alla luce. PROTESTNA IZJAVA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V BENEŠKI SLOVENIJI Podpisana prosvetna društva, kulturne organizacije in združenje izseljencev Beneške Slovenije so izvedele, da šolsko nadzorništvo iz Humina ni dovolilio, da vi v pošolskem pouku poskusno poučevali slovenščino v šolah v Brdu in Teru v Terski dolini. Prepoved je bila izrečena kljub temu, da je šolski patronat občine Brdo sklenil, da uvede pouk slo- venščine, zato da v primerni obliki nudi možnost vsebinskega iskanja in vzpodbuja k razmišljanju o kulturi, ki je privlačna zaradi raznolikosti in končne celovitosti. Izkušnje sodobne pedagogie potrjujejo, da je dolžnost šolske vzgoje utrjevati vse izvirne komponente o-trokove osebnosti, in resnične človeške vrednote. Razširjati in ovrednotiti mora DAN EMIGRANTA SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA IN ZDRUŽENJE EMIGRANTOV IZ BENEČIJE ORGANIZIRAJO V SOBOTO 5. JANUARJA 1974. OB 15. URI V DVORANI «A. RISTORI»» V ČEDADU DAN EMIGRANTA PROGRAM NASTOPAJO: OTROŠKI PEVSKI ZBOR IZ BENEČIJE IN «REČAN» IZ LJES POZDRAV EMIGRANTOV RECITACIJE OTROK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA S KOMEDIJO JAKA ŠTOKE «NE KLIČI VRAGA!» REŽIJA: ADRIJAN RUSTJA. CIRCOLI CULTURALI ED ASSOCIAZIONE EMIGRANTI DELLA SLAVIA FRIULANA ORGANIZZANO SABATO 5 GENNAIO 1974 ALLE ORE 15 NELLA SALA DEL TEATRO «A. RISTORI» DI CIVIDALE LA GIORNATA DELL'EMIGRANTE PROGRAMMA PARTECIPANO: CORO DEI BAMBINI DELLA SLAVIA FRIULANA E IL CORO MISTO «REČAN» DI LIESSA SALUTO DELL'EMIGRANTE RECITE DEI BAMBINI TEATRO STABILE SLOVENO DI TRIESTE CON LA FARSA Dl JAKA ŠTOKA «NON CHIAMARE IL DIAVOLO!» REGIA: ADRIJAN RUSTJA. človeško avtohtono kulturo, ki bi bila za vedno izgubljena, če bi se asimilirala. Prebivalstvo Nadiških dolin, Terske doline, Rezije in Kanalske doline je skozi stoletja trdno ohranilo slovenske šege, navade in jezik. S prepovedjo, da bi šolarji v pošolskem pouku izpopolnjevali izobrazbo in ohranili izrazno bogastvo tisočletnih izročil, šege in jezike, se ponavljajo politične ovire, ki jih postavljajo dobro znane sile, ki ponovno kratijo stvarne možnosti svobodnega in demokratičnega razvoja prebivalstva Beneške Slovenije. Demokratična država, kot je Republika Italija, ki se je porodila v odporništvu in temelji na demokratični ustavi in ščiti tudi kulturne in narodnostne značilnosti vseh jezikovnih manjšin, ne more prezreti dejstva, da so prebivalci Beneške Slovenije pripadniki manjšine. Podpisane organizacije o-dločno protestirajo proti prepovedi, ki krši ustavo in onemogoča razvoj slovenske kulture in njenih značilnosti v Beneški Sloveniji. (Nadaljevanje na 2. strani) Dichiarazione di protesta I Circoli e le Associazioni di Cultura, nonché l’Associazione degli Emigranti della Slavia Italiana, venuti a conoscenza delle decisioni dell’Ispettorato Scolastico di Gemona, di non voler permettere che nei doposcuola di Lusevera e di Pradielis nella Val Torre, si impartiscano in via sperimentale lezioni di lingua slovena, autorizzate queste su deliberazione del Patronato Scolastico del Comune di Lusevera, con lettera n. 2 del 22-10-73, il quale ha voluto offrire nel modo adeguato, ma effettivamente, motivi, contenuti e stimoli di ricerca, di pensiero e di ragionamento, mediante cultura, corrispondente a un sapere di varie e totali prospettive; constatato che è dovere della scuola riaffermare PROTESTNA IZJAVA (Nadaljevanje s 1 strani) Taki ukrepi hudo škodijo našemu ljudstvu, ki se, nasprotno, mora preroditi, o-tresti se pritiskov in se dvigniti k enakopravnosti. Za nekatere je šola še vedno zaprta struktura, daleč od življenja. Zato preprečujejo, da bi se otroci teh krajev naučili pisati in brati v jeziku, ki ga govore od rojstva. Te sile gotovo ne vedo in nočejo vedeti, da ni vrednota oblikovati in voditi človeka do enakopravnosti, ampak v aktivnem iskanju samega sebe. Zato lahko še naprej delujejo po zakonu močnejšega, saj se zavedajo, da z vsako zatrto jezikovno manjšino odmre tudi zelena veja svobode. Organizacije Beneške Slovenije izražajo ogorvenje ob takem početju in menijo, da so glasnik čustev velike večine prebivalstva, zato vabijo vse demokratične sile, naj se poslužijo svojih pravic in moči, da bi bila šoli v Beneški Sloveniji dana možnost dinamičnega razvoja v skladu s potrebami in pričakovanji ljudi. Prizadevajo naj se ustvariti pogoje za popoln narodni, politični, družbeni in gospodarski razvoj slovenske manjšine v videmski pokrajini, ki bo e-lernent miru in sodelovanja ob vzhodni meji, če bo svobodna in enakopravna, in prispevala k bolj demokra-tičnejši družbeni rasti države. Istočasno podpisana društva in organizacije prosijo demokratične stranke in organizacije videske pokrajine, avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in italijanske republike, naj se zavzamejo, da se nepravični, antidemokratični in proti ustavni ukrep šolskega nadzorništva v Huminu, ki ga je navdahnila birokratska, centralistična in policijska miselnost, takoj u-makne in da se omogoči nadaljevanje poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru. Krožek za kulturne raziskave, Brdo Remo Cher Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Kont Ado Študijski krožek «Nediža», špeter Slovenov Paolo Petricig Kulturno društvo «Ivan Trinko», Čedad Prof. Viljem černo Duhovniki skupine «Dom» Sac. Emil Cenčič KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH l’importanza degli aspetti nativi dalla personalità del fanciullo e i valori autentici dell’uomo così come è richiesto dalle moderne esperienze pedagogiche, cioè diffondere e valorizzare la cultura umana autoctona che, se assimilata, non si ripeterà più; visto che la popolazione delle zone delle Valli del Na-tisone, della Val Torre, della Val Resia, del Canal del Ferro ha tenacemente conservato nel corso dei secoli tradizionali, costumi, usi e lingua sloveni; preso atto poi di come si ripetano gli ostacoli politici di ben individuate forze che privano ancora una volta di una prospettiva reale in ordine al libero, democratico sviluppo la popolazione della Slavia Italiana vietando che nelle ore di doposcuola i nostri ragazzi possano raggiungere un più alto grado di istruzione soltanto perchè conservano in vita un patrimonio espressivo e una ricchezza millenaria di usi e lingua sloveni; constatato, ancora una volta, che uno Stato democratico quale quello italiano, uscito dalla Resitsenza e fondato su una Costituzione altamente democratica che, tra l’altro, tutela le caratteristiche etniche e culturali di ogni minoranza linguistica, non può ignorare la realtà della popolazione in questione; esprimono la protesta più viva per quella decisione che, oltre a non uniformarsi a precisi dettati della Costituzione, impedisce la promozione della cultura della comunità slovena delle Valli e della loro personalità perpetrando grave danno morale e civile contro quelli del nostro popolo che hanno più bisogno di riscatto, di decondizionamento e di ascesa e dimostra nello stesso tempo la volontà di alcuni di considerare la scuola come un istituzione chiusa e quindi incapace di agganciarsi alla vita della gente e non propensa a favorire un’iniziaitiva che permetteva ai ragazzi di questa terra di imparare a leggere e a scrivere una lingua che già conoscono dalla nascita. Queste forze certamente non sanno nè vogliono sapere che il valore non sta nell’essere fatti e condotti ad essere eguagliati, ma nell’essere e nel divenire attivamente se stessi; per questo continuano ad agire secondo la regola e il diritto del più forte ben sapendo che ogni volta che si opprime una minoranza linguistica muore un ramo verde della libertà. Esprimendo la propria indignazione contro un tale procedere, le organizzazioni della Slavia Italiana, sicuri di interpretare i sentimenti della grande maggioranza della popolazione, invitano tutte le forze democratiche a valersi delle loro prerogative e dei loro poteri, affinchè sia data la possibilità di uno sviluppo dinamico alla scuola della Slavia Italiana, aderente ai bisogni, alle necessità e alle aspettative della gente e si adoperino a creare condizioni favorevoli ad un pieno sviluppo nazionale, politico, sociale ed economico della comunità slovena del Friuli che, più libera ed uguale, sarà elemento di pace e di collaborazione alla frontiera o-rientale e favorirà la crescita più civile e più democratica del nostro Paese. Nello stesso tempo le organizzazioni ed i circoli sottoscritti ai partiti ed alle forze democratiche della Provincia di Udine, della Regione Friuli-Venezia Giulia e della Repubblica chiedono di adoperarsi affinchè l’iniquo, antidemocratico ed anticostituzionale provvedimento dell’Ispettorato scolastico di Gemona, inspirato da una mentalità burocratica, centralistica e polizesca, venga immediatamente revocato e venga data la possibilità di proseguire nei doposcuola di Lusevera e Pradielis lezioni di lingua slovena. Centro ricerche culturali di Lusevera Remo Cher Associazione Emigranti sloveni della Slavia Italiana Cont Ado Centro Studi «Nediža» di S. Pietro al Natisone Paolo Petricig Circolo Culturale «Ivan Trinko» di Cividale Prof. Viljem Gemo I sacerdoti gruppo «Dom» Sac. Emilio Cencig Na sliki spomenik nedolžnim žrtvam v Gonarsu SPOMENIK NEDOLŽNIM ŽRTVAM V GONARSU V ponedeljek 10. decembra dopoldne je bila v Gonarsu velika svečanost ob odkritju spomenika-kostnice za 453 večina slovenskih internirancev, ki so umrli v fašističnem vojaškem taborišču od spomladi 1941. do septembra 1943. leta. Po vsej vasi, na pokopališču in na kraju koncentracijskega taborišča, so plapo-pale tisti dan italijanske in jugoslovanske zastave. Ob odkritju spomenika se je bilo zbralo nad sedem tisoč ljudi iz Slovenije in naše degele. Med njimi je bilo precej bivših internirancev ter svojcev umrlih. Pred vhodom v kostnico so višji jugoslovanski oficirji in italijanski karabinjerji v častnih uniformah držali vence z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Mnogo je bilo tudi drugih vencev političnih predstavništev, ustanov, odporniškega gibanja, kulturnih organizacij in svojcev umrlih. Tudi kulturno društvo «Ivan Trinko» iz Čedada je bilo prisotno z delegacijo in vencem, na katerem je bilo napisano: «Kulturno društvo Ivan Trinko» nedolžnim žrtvam fašizma». Navzoči so bili predstavniki jugoslovanske in italijanske države. Italijansko državo je zastopal minister Mario Toros, jugoslovansko pa Ivan Franko ter pod-tajnica za delo in socialno skrbstvo v Zveznem Izvršnem Svetu Nevenka Novakovič, poleg drugih predstavnikov in jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov iz Rima in Trsta. Prvi je spregovoril župan Gonarsa, dr. Guido Toso, ki je rekel v glavnem to, kar je bilo zapisano na dvojezičnih plakatih, ki so bili nalepljeni po zidovih Gonarsa. V slovenskem plakatu beremo: «COMUNE Dl GONARS. Izražamo naj prisrčne jšo dobrodošlico našim jugoslovanskim prijateljem, ki danes prihajajo v Gonars, da obiščejo kraje, kjer so trpeli in umirali, kraje, ki jih bomo vedno skupaj spoštovali. Iskreno želimo, da naše obmejne dežele, ki so jih v preteklosti uničevale vojne a jih po drugi strani povezujejo številne tradicije in navade, ne bi več okusile vojnih strahot in trpljenja po zaporih in taboriščih. Ta veličastni spomenik nedolžnim žrtvam, ki so omahnile v smrt daleč od domovine, naj bo opozorilo, kako dragocena sta mir in svoboda; zato ju budno varujmo». Župan občine Gonarsa Dott. Guido Toso Za županom je spregovoril predstavnik Jugoslavije, Ivan Franko, ki se je poklonil vsem tistim, ki so padli ali umrli za boljše življenje in svobodo preživelih Jugoslovanov in Italijanov. Govoril je tudi o sedanjih dobrih odnosih med obema sosednima državama in da je treba nadaljevati po tej poti. Nato je prevzel besedo italijanski minister, Mario Toros, ki je rekel med drugim, da predstavlja veliko število prisotnih obeh držav in narodnosti najlepši venec ob spomeniku padlih. Izrazil je željo, da bi se ne nikoli več ponovile vojne strahote, ki jim je bil priča tudi Gonars. Prebivalstvo Gonarsa je toplo sprejelo vse udeležence svečanosti. Mnogi interniranci so spoznali nekatere, ki so jim pomagali v naj-huših časih njihovega življenja. Od vsega, kar se nam je zdelo najlepše, je bilo to, da so plapolale povsod zastove obeh držav in da je občina dala tiskati in nalepiti po zidovih dvojezične plakate, župan Toso ne govori slovenski, naši župani pa ja in vendar kakšna razlika med Gonarsom in Sv. Lenartom, kjer je bil prepovedan slovenski napis na grobnico padlih slovenskih partizanov! GOSPOD RINO MARKIČ JE SU U LAŠKE Po devetih ljetih kaplano-vanja na Ljesah, u rečanski dolini, nas je zapustu zaveden kaplan, gospod Rino Markič. Videmski nadškof ga je preluožu u laške, u Vissardone, blizu Basilijana, pod Vidmom. Gospod Markič je sam za-prosu’ nadškofa za premestitev in tle muoramo po-vjedati, da je žalostno, da ga je pošjala nadškofija u laške, ko je usem znano, da imamo puno slovjenskih far brez duhovnika. Se dogaja že previč ljet, da pošijajo k nam laške duhovnike, ki ne poznajo našega jezika, pobožnih pje-smi, molitvi in navad, naše duhovnike pa pošijajo u Furlanijo, ki glih takua ne poznajo jezika in navad laških vjernikov. Takua djelajo krivico enim in drugim, ker bi usak od njih rad ostu’ med svojimi ljudmi. Gospod Markič je biu zlo poznan in parjubjen med beneškimi Slovenci. Občutljiv je biu za use naše probleme in se tuku, po svojih močeh, za njihovo rešitev. Radi so ga imjeli posebno u svoji fari na Ljesah, kjer je pustiu devet ljet svojega najljepšega življenja. Ustanovil je biu in vodil do svojega odhoda pevski zbor «Rečan», ki je že vičkrat z uspehom nastopu že na useh koncih in krajih. Markičev odhod je odpa-ru’ veliko praznino med judmi, ki se tučejo za naše pravice. Mislimo, da je premalo, če mu izrazimo samo hvaležnost, za use, kar je na-redu u devetih ljetih službovanja u Benečiji, če mu ne zagotovimo, da bomo trdno držali in ohranili, kar je ustvariu, da bomo hodili biu u petak 7. decembra u po posti, ki je bla njegova pot. V upanju, da nas bojo poslušale tudi cjerkvene o-blasti, mu ne rečemo: «Zbogom, Rino», ampak: «Na svidenje!». ŽALOSTNA IZ SREDNJEGA U srjedo 5. decembra je paršlo u rudniku Rajbelj do hude nesreče, ki je tjerjala življenje našega mladegadje-luca, 35-ljetnega Gina Sibau. Zmastu’ ga je karel, s katerim je vozu’ materjal iz; mi-njere. Niti 4 ljeta ni od tega, ko je zgubiu u Rajblu svoje mlado življenje, u cjestm nesreči, brat od Gina Renzo, ko je biu star kumi 26 ljet. Tudi Renzo je djelu u me nieri. Pred dobrimi petimi ljeti je umaru u Belgiji njih tata, še u mladih ljetih, zavoj minjerske boljezni. Pogreb rajnkega Gina je Slika nam kaže pogreb Gina. Okoli njega so minatorji iz Rajbla, njegovi delovni tovariši Srednjem, ob 14. uri. Ljudje so ga imjeli zlo radi, saj je biu pošten an pame-tan puob. Sklenil je biu, da Li se poročiu za prihodnjo Veliko noč. Na njega pogreb so par-šli ljudje od vsjeh krajeu an parnesli puno kranjceljnov. Tako težko prizadeti družini izrekamo naše globoke sožalje. VIDEMSKI NADŠKOF SPREJEL DELEGACIJO NAŠIH KULTURNIH DRUŠTEV COMUNI TA’ E CULTURA Dne 4. decembra ob 10. uri je sprejel videmski nadškof, Mons. Alfredo Battisti, predstavnike kulturnih društev iz Benečije, ki so nastali za rešitev in ohranitev etnične podobe slovenske skupnosti, ki živi v naših krajih, z vsem snojim kulturnim bogastvom, kot so jezik in navade. Kulturna društva so o-brazložile nadškofu versko, socialno in ekonomsko stanje Benečije; važno vlogo, ki so jo izvrševali preko Cerkve domači duhovniki za ohranitev etnične podobe prebivalstva in potrebo, da se imenujejo po župnjiah Beneške Slovenije tu rojeni duhovniki, ki znajo in hočejo rabiti jezik vernikov v svojih službah. Videmski nadškof, potem ko je izrazil zadovoljstvo, da se je mogel sestati s to delegacijo, je spoznal važnost, da naj kristianstvo — ne istovetano in pogojeno od nobene kulture — prevzame jezik in lokalne navade na način, da bo postalo živ kvas raznih kultur. Mons. Battisti je izrazil svojo odprtost in popolno pripravljenost do vseh etničnih manjšin, ki so enako vredne in važne za cerkveno pozornost in pred kri-stjanskem oznanjenjem. Potrdil je svojo željo, naj se da prednost domačim duhovnikom za pastirske službe v naših dolinah. Zaželel je, da bi se nadaljevalo z jasnimi začetimi kontakti, da pride do razčiščenja problemov tako, da se jih osvobodi političnega pogojeva- nja. Na koncu je še zagotovil, da mu bodo stali vedno pri srcu naši ljudje, «ki so precej ubogi, a globoko verni». Predstavniki društev so vzeli na znanje nadškofove izjave in se mu zahvalili za dobrotljivo pozornost, ki jo je izkazal ter za občutljivo prisotnost v problemih Benečije. Delegacija je bila sestavljena: 1 ) Za Center za Kulturna raziskovanja iz Brda: prof. Viljem černo. 2) Za Zvezo Slovenskih Emigrantov iz Benečije: gosp. Ado Cont. 3) Za študijski Center «Nediža» iz Špjetra: arhitekt Valentino Zaccaria Si-monitti. 4) Za Kulturno društvo «Ivan Trinko) iz Čedada: tehnični izvedenec Janez Florjančič, prof. Claudio černoja. 5) Za duhovnike skupine «Dom»: gospod Emil Cencig, župnik iz Gor. Trblja. Naš komentar. Mislimo, da je zelo pozitivno, da je prišlo do tega srečanja. To je bil prvi kontakt in poskus s strani naših društev, da bi začel spoznavati videmski nadškof naše probleme. Izrečene so bile lepe besede, a zdaj pričakujemo dejanj. Po obisku delegacije pri videmskem nadškofu, je zapustil spet en duhovnik svoje rojstne kraje in se moral preseliti v Furlanijo, kot da bi ne bilo pri nas praznih župnij ! Ali naj pričakujemo tudi v bodoče podobna dejanja? L’importante materiale documentario storico, etnologico e filologico della Slavia italiana richiede iniziative pubbliche da parte dei futuri organi della Comunità montana. Una approfondita discussione fra tutte le componenti culturali e le amministrazioni può precisare le linee di fondo di un programma di rinascita culturale. 1 - Programmi economico -sociali Recentemente, raccolto un lungo lavoro di discussione e formulazione, è stata costituita la Comunità delle Valli del Natisone, di cui fanno parte i sette comuni del Natisone, dell’Alberane, del Cosizza e dell’Erbezzo assieme ai comuni vicini di Prepotto e Torreano. La Comunità non ha avuto certo una grossa pubblicizzazione da parte delle amministrazioni aderenti nè da parte del partito di maggioranza, cui compete comunque il merito e la responsabilità prima dell’opera svolta. Non siamo certo lontani dal vero se attribuiamo al lavoro del Comitato per la Rinascita delle Valli del Natisone, una certa diffusione del problema fra la base politica e culturale, non esclusa quella della democrazia cristiana. Basterà ricordare il lavoro di quel comitato di base dal 1963 in avanti e la attività promozionale alla discussione del dicembre 1972 e dei primi mesi del 1973. PISE PETARMATAJUR AC Dragi beneški brauci! Takuo, kot vidite, sem se preluožu iz starega u Novi Matajur. Kajšan lahko porčč: «Kaj se prekledaš sadà, na stara ljeta! ». Po resnici vam muoram povjedati, da so mi všeč stare reči, kot so: naš jezik, ki je star že nad 1300 Ijet, naša kultura, pru takua stara, naše navade, naši stari ljudje, ki znajo puno povje-dat an spoštujejo use, kar je našega. Imam pa rad tudi nove reči an mlade ljudi, saj bi brez njih naša skupnost an naše življenje končalo. U Novem Matajurju bo spoštovano use, kar je našega: stare navade an želje teh mladih. Zatuo, ker imam do-bar jezik, bom pisu an go-voriu za te stare an te mlade, o starih an novih problemih. Pisu bom o veselih, žalostnih an smješnih straneh našega življenja, o vicih (barzalletah), humorju an starih pravcah, ki smo jih takuo radi poslušali od naših te starih, kadar smo bili otroci. U tem bi želeu, da bi mi pomagali usi naši ljudje. Želeu bi, da bi mi pisali o useh stvareh, ki bojo zajete u tej rubriki, da bo ljepa, bogata an zatuo privlačna. Sadà, ko sem muču nje-kaj cajta, imam zabranih puno reči, da bi vam jih po-vjedu. Sam ne vjem, kje naj bi začeu. Ker sadà usi pišejo an govore o slabi kongiunturi, o pomanjkanju bencina, cu-kerja, soli an drugih rečeh, želim povjedati tudi jaz, kar mislim. Tale kongiuntura je oškodovala use, posebno pa naše ljudi. U zadnjih ljetih smo usi uekali, da je potrjeba razviti turizem po naših dolinah. Da bi bili razvili stalni an kualitativni turizem, njesmo bili parpravjeni. Lepua pa se je biu že razviu nedjeski turizem, turizem ob praznikih. Tako so lahko prodajali kumetje svoje pardjelke direktno turistom, pa tudi bari an oštarije so živjele. Sadà gledajo oštirji ob praznikih skuoze prste, kajšna je ura zunaj. Pru takua lahko zaštjejo na prste svoje klijente. Lahko se zgodi, da se kajšnemu še vino ukisa, živimo u tajšni krizi, da bomo lahko še nèslano jedli. Spet ratavam nevošljiv, za tiste, ki žive blizu morja, kjer imajo slano vodo. Oni ne bojo imjeli problemov. Mislim tudi, da postane naša slovjeska «pašta», bizna ali brovada, kot jo imenujejo Lahi, spet dobrà, saj so uz-dignili kup italijanske pašte do zvezdi. Jaz sem use te stvari prerokavu mojim pa-r j atei jam, a so tajšni parja-telji, da imajo radi tiste, ki nas ciganijo, zatuo sem jih od njih tajšne ču,’ da so mi oteklè uha. Sadà, ko vidijo, da sem imeu ražon, muče, kot muči človek, kadar ga brijejo. Po televižionu sem poslu-šu tudi ministra iz Rima, ki ni skrivu hude an težke situacije. Med drugim je jau: «Donàs živimo u hudi krizi. Smo na robu prepada, a objubjam vam, da bomo napravili drugo ljeto korak naprej!». Lepuo nas je potroštu. če bomo napravili korak naprej, bomo padli u prepad. Le due assemblee popolari di S. Pietro al Natisone e quella di San Leonardo hanno perciò avuto una certa incidenza sull’informazione. La Comunità è nata quasi in sordina, a livello delle amministrazioni, perchè ai nostri rappresentanti nei comuni è presente più il principio della delega che quello della partecipazione. Solo a San Pietro al Natisone vi è stato un episodio di assemblea aperta presso il Comune, le cui posizioni però rimasero deludenti. Non trovò esito nemmeno un ordine del giorno firmato dai tre consiglieri di minoranza per un approfondimento pubblico dei temi relativi alla Comunità montana. Vi fu anzi già allora la tendenza della amministrazione a far credere di poter ritornare già risolto con il consorzio ogni problema statutario e pro- La commissione agricola del Comune di S. Pietro al Natisone, che poteva diventare un’istanza intermedia frai coltivatori, i responsabili della cooperazione, i responsabili politici e l’amministrazione, è rimasta subito asfissiala dalla diserzione dei rappresentanti del Comune. Il Comune, infatti, lanciato sulla linea dell’accordo con gli industriali per iniziative che esorbitavano dal carattere intermedio fra a-gricoltura e consumo, dunque speculative e asociali, nulla fece per alimentare il dibattito. 2 - Valori storici e culturali La nostra non va considerata una Comunità qualsiasi. E’ una Comunità che viene «rifondata», dopo quasi due secoli. Sarebbe antistorico non vedere come o-gni società debba darsi le CENTRO STUDI «NEDIZA» S. Pietro al Natisone Scrutto - San Leonardo Albergo Centrale INCONTRI CULTURALI DELLA SLAVIA ITALIANA BENEČANSKI KULTURNI DNEVI Venerdì, 18 gennaio 1974 ore 20 e 30 prof. dott. Giovanni Battista Pellegrini ordinario di glottologia neH’Univeràità di Padova CONTATTI - SLAVO ROMANZI CON PARTICOLARE RIGUARDO ALLA SLAVIA ITALIANA SLOVANSKO-ROMANSKI STIKI POSEBNO V BENEŠKI SLOVENIJI Sintesi della lezione: 1 - Aree europee dì contatto fra popolazioni slave e romanze. 2 - Il notevole influsso slavo meridionale sul romeno. 3 - Contatti slavo-romanzi in Istria e sloveno-friulani in Friuli. 4 - Slavi (poi Sloveni) nella Carniola, Carinzia, Stiria e nel Friuli. 5 - Un discusso passo a proposito degli Sloveni nella Valle del Natisone in Paolo Diacono. 6 - L'etnico «slavo» in Friuli e la toponomastica ibrida e bilingue slavo-friulana. 7 - Toponimi sloveni in Friuli. 8 - Elementi sloveni nel friulano e friulani nello sloveno. 9 - Importanza di tali ricerche tante per la slavistica, quanto per la romanistica. 10 - Influssi romanzi nel sistema linguistico sloveno della Slavia italiana. 11 - Vecchie teorie sull'origine dei dialetti resiani. 12 - La Slavia italiana nei punti di inchiesta dell'ASLEF. V nedeljo 28. oktobra je bil v Čedadu, v dvorani Società operaia, V. občni zbor kulturnega društva « Ivan Trinko ». O občnem zboru bomo poročali v prihodnji številki, prav tako o I. kongresu naših emigrantov v Švici. Na sliki od leve proti desni: dr. Viljem Černo, Izidor Predan in prof. Pavel Petričič. grammatico della Comunità. Sarebbe da discutere ancora il concetto di delega e di partecipazione, ma in questa sede sarà interessante rilevare che, come è nato in sordina il consorzio delle Valli del Natisone, così nascerà in sordina la Comunità montana della Slavia italiana. Fin d’ora infatti se ne stanno gettando le strutture, ancora prima di aver approfondito le possibilità che la legge nazionale e quella regionale (al limite), possono consentire in sede di formulazione dello statuto. La costituzione dell’ufficio tecnico, primo atto della Comunità «silenziosa», pare già indirizzare le priorità comunitarie sulla vecchia linea dei lavori pubblici, politicamente comodi e nel medesimo tempo redditizi per gli elaboratori, e che si situano, in fondo, nella linea dell’ordinaria amministrazione. Rappresentano oltre tutto una nuova forma di delega; quella dall’amministrazione locale all’ufficio tecnico, che fornirà l’avvallo della neutralità. > forme politicamente a sè più confacenti e perciò non possiamo vedere la costituzione della Comunità come un ritorno al passato, ammodernata nelle forme e negli istituti. A nuove funzioni, necessariamente forme ed istituti possono solo adattarsi. Ma un salto di quasi duecento anni non si colma. Occorre dunque individuare funzioni e programmi, ma anche darsi una definizione, ed in questo contano i valori storici e quelli culturali. In altra sezione del giornale si cercherà di precisare quali sono le funzioni dettate dalla collocazione geopolitica della Slavia italiana. Qui ci limiteremo a definire una proposta di settore. La nostra Comunità e caratterizzata da una cultura, una lingua, una storia, che ha trovato nel passato concrete forme di autonomia politica ed amministrativa, e che ha trovato espressione in elaborati linguistici spontanei e letterari, in documenti e monumenti, in organizzazione architettonica e urbanistica peculiare, in manifestazioni espressive quali il canto e la musica. Questo è quanto noi abbiamo chiamato valori storici e culturali e che la Comunità deve considerare beni cornimi, pena la condanna morale per una responsabilità non accolta. Dei valori ambientali si sono accorte le associazioni culturali della Slavia italiana, che si sono assunte il ruolo responsabile della difesa dei patrimonio che il disinteresse, l’ignoranza e la sfiducia venivano a manomettere per sempre: prima fra tutti la nostra lingua, ben viva per quanto accanitamente minacciata. Affondare le radici nella storia, rievocare parole, suoni e gesti che andavano dissolvendosi, raccogliere i dati di una Comunità che si voleva dare per finita, questo è il compito dei nuovi circoli della Slavia italiana. E tutto questo non con 1’ atteggiamento distaccato, a-stratto, dello studioso o del curioso, ma con la coscienza dell’operare e dell’inter-venire, unendo il sentimento e la ragione, per ritrovare le fila recise. Questo lavoro già permette di intravedere i primissimi aspetti di una vita culturale associata e partecipata ed in cui ogni uomo entra in rapporto immediato con gli altri su contenuti che gli apartengono nell’intimo. Ognuno di noi non può che esprimere fiducia per tutti i programmi culturali che si vanno realizzando, ma non può dimenticarsi di chiamare la Comunità a queste nuove responsabilità civiche. 3 - Un ente comunitario per la cultura. La Regione non è rimasta insensibile al lavoro dei circoli culturali, pur attestandosi su una posizione dì attesa e di neutralità, avendo forse dovuto recepire le posizioni meno aperte delle amministrazioni. Alcuni circoli hanno goduto e godono di contributi; iniziative particolari sono state" accolte positivamente; vi sono state affermazioni di appoggio di principio, per la difesa dei valori ambientali, culturali e del linguaggio. Noi non possiamo trascurare l’elemento nuovo costituito dalle posizioni di attesa e gradualità della regione perchè pensiamo che non mancherà di esercitare un’influenza positiva sugli sloveni della provincia di U-dine. Invece ci domandiamo: la Comunità montana della Slavia italiana, saprà recepire questi aspetti della sua stessa realtà? Saprà istituire un ente intermedio, fra l’Assessorato dei beni ambientali e culturali della Regione? Sarà in grado di istituire l’Ente comunitario alla cultura della Slavia italiana? Le premesse citate sopra non consentono molte speranze, appunto perchè non viene accolto il concetto di partecipazione. Al massimo salterebbe fuori un personaggio cui delegare, dietro compenso in denaro, un lavoro di «programmazione!». Nè possiamo illuderci: molte amministrazioni finora hanno recepito solo le posizioni più chiuse, eredità di una storia di cent’anni, fascismo compreso, sul problema della difesa, della valorizzazione e lo sviluppo della Comunità in quei ea-(Nadaljevanje na 4. strani) SPREMEMBE V GLAVNM ODBORU FANTOMATSKI ODBOR KULTURNEGA DRUŠTVA «IVAN TRINKO» ZA SPOMENIK I. TRINKU Na sliki manifeštacion kumetov po Vidmu PROTESTNI MANIFEŠTACION KUMETOV U VIDMU V sredo 12. decembra se je sestal na sedežu društva v Čedadu Glavni odbor «Ivana Trinka». Na dnevnem redu je bila, med drugim, ostavka Izidora Predana, ki je vodil društvo dolga leta, v najtežavnejših časih, najprej kot tajnik, nato kot predsednik. Predan je podal ostavko na mesto predsednika, ker je prevzel nove dolžnosti, kot odgovorni urednik našega lista. Po kratki diskusiji je bil soglasno izvoljen za novega predsednika prof. Viljem Černo iz Brda, ki je bil dolgo let tajnik društva in je eden izmed najboljših borcev za naše narodnostne in gospodarske pravice. Ker je bil izvoljen prof. černo na zadnjem občnem zboru za podpredsednika društva in Kot usako Ijeto je organiziralo tudi Ijetos, 4. decembra, na dan Sv. Barbare, kulturno društvo »Ivan Trinko» iz Čedada izlet naših minatorju, invalidov u Slovenijo. Prejšnja Ijeta smo bili u Velenju, Idriji, Kopru, u Kobaridu, Tolminu in Cjerknem. Ljetos pa u Novi Gorici. Bilo nas je 38, ki smo se odpeljali tistega mrzlega jutra, z avtomobili, pruoti Novi Gorici. Na sedežu komuna nas je sparjeu predsednik (šindak), inženir Rudi Šimac, kateri nas je pru lepua pozdravu. Njemu smo šenkali sliko minatorja, ki nam jo je naredu zaston prof. Pavel Petričič iz Špje-tra. Po sprejemu na komunu, smo si ogledali veliko fabri-ko pohištva «Meblo». Potlè smo šli na pot pruoti Anhovemu, kjer so nam raz- COMUNITA’ E CULTURA (Nadaljevanje s 3 strani) ratteri etnici, storici e di lingua, che motivano l’aggregazione non puramente geografica dei Comuni delle Valli del Natisone. Le esperienze significative e coinvolgenti dei circoli culturali possono essere qui presentate fin d’ora come contenuti per l’Ente comunitario per la cultura. Non spetta a noi presentare piani di attuazione e programmi. Spetta anche a noi invece, come cittadini e come o-peratori culturali, la discussione di questi ed altri argomenti e ci spetta anche la proposta per una discussione con la Comunità. Lo «facciamo per tempo, affinchè la proposta possa filtrare nell’opinione pubblica». Vi è oggi il timore che il tempo continui la pericolosa distruzione di un ingente materiale documentario, su cui hanno infierito invasioni e guerre quanto disinteresse ed abulia, se non disprezzo; vi è il timore che molti aspetti del nostro patrimonio etnografico, filologico ed espressivo si rendano irrecuperabili. Ma va anche nascendo la consapevolezza fra gli uomini della Slavia italiana, che non si possa accettare fra l’impietosa distruzione dei propri beni, senza che ognuno senta su se stesso le dolorose ferite. Paolo Petricig je postalo z izvolitvijo njega za predsednika to mesto prazno, je bilo potrebno izvoliti tudi novega podpredsednika. Bilo je več predlogov, a po dolgi diskusiji je bil izvoljen za novega podpredsednika učitelj Karlič Franko iz Podbrnasa. Kot je znano, ima sedaj društvo dva podpredsednika. Na to mesto je bil izvoljen Dino Del Medico že na občnem zboru. Predan se je, v kratkem nagovoru, zahvalil odbornikom, članom in vsem prijateljem za dolgoletno sodelovanje. Prav tako so se odborniki in člani zahvalili njemu za dolgoletno požrtvovalno delo na čelu društva «Ivan Trinko» in mu zaželeli na novem odgovornem mestu nojveč uspehov. Kulturno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu, je sklenilo, da bo začelo s pobudo za postavitev spomenika našemu pokojnemu pesniku in buditelju Ivan Trinku ob 20. obletnici njegove smrti, ki bo 26. junija 1974, ob sodelovanju drugih društev in posameznih dobrovoljnih posameznikov. Po tem sklepu društva, se je nenodoma pojavil v Vidmu neki fantomatski odbor, ki poziva ljudi, naj dajo svoje prispevke za postavitev spomenika. Novica je bila objavljena od ljudi, ki so že «načelovali», v preteklosti raznim odborom, ki so obstojali samo v fantaziji. Zato opozarjamo slovensko javnost in vse tiste, ki bi imeli poštene namene, da bi prispevali za postavitev spomenika, naj ne nasedajo improviziranim odborom. Spomenik bo postavilo kulturno društvo «Ivan Trinko», da se oddolži narodnemu buditelju, tudi iz hvaležnosti do častnega imena, ki ga nosi društvo. Toliko v pojansilo. Za eventuelne informacije pišite na: Kulturno društvo «Ivan Trinko» Čedad, Ul. IX Agosto, 8 - Tel. 71-386 ZADNJE NOVICE Dne 28. telega mesca se je legalno ustanovil v Špjetru Študijski Center «NEDIŽA», ki je že čez leto dni pobudnik raznih in zanimivih kulturnih manifestacij. V tej številki moremo dati samo novico in imena tistih, ki so bili imenovani, da bi vodili Center. Za odgovornega je bil soglasno izvoljen prof. Pavel petričič. V Izvršni odbor: orhitekt V.Z. Simonitti, dr. Renato Qualizza in dr. Giancarlo Strazzolini. V nadzorni odbor: prof. Claudio Černoja in učiteljca Bruna Dorbolo’. Več v prihodnji številki. KAJŠNA BO URA Vremenska znamenja vroče ^ veter , ^ sneg ^ oblačno mrzlo ^ grom 0 jasno m dež m megla stanovitno ^ nestanovitno LETO 1974 JE NAVADNO Ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan. Začne in konča se s torkom. Letni vladar je MARS. ZAČETEK LETA CERKVENO leto se začne na 1. adventno nedeljo 2. 12. 1973, CIVILNO pa na Novo leto 1. 1. 1974. ZAČETEK LETNIH ČASOV Začetek POMLADI: 21. marca ob l.uri in 7 minut. Sonce stopi v znamenje OVNA (pomladansko enakonočje). Začetek POLETJA: 21. junija ob 19. uri in 38 minut. Sonce stopi na povratniku v znamenje RAKA. Začetek JESENI: 23. septembra ob 10. uri in 59 minut. Sonce stopi v znamenje TEHTNICE (jesensko enakonočje). Začetek ZIME: 22. decembra ob 6. uri in 57 minut. Sonce stopi na povratniku v znamenje KOZOROGA. JANUAR 1974 PROSINEC 31 Nedeljski evangeliji: «Alleanza Coltivatori in deželna Zveza ( Cooperative Agricole), s pristankom useh sindikalnih organizacij, je bila organizirana u Vidmu, u soboto 15. decembra 1973 velika manifeštacion kumetov, kot protest, zavoj o tega, ker je šituacion u kmetijstvu tajšna, da tisti, ki obdelujejo zemjo, jo ne morejo vič prenašati. Kumetje so uprašali hitre intervente države in dežele Furlanije-julijske krajine za rešitev živinoreje (zooteknije), za zaustaviteu monopolističnih špekulacij in da bi preskar-beli s potrebno nafto kume-tije, brez katere se danes ne more obdelovati zemje. Manifeštacion je bila na trgu Venerio, kjer se je bilo zbralo nad 1000 kumetov iz c jele dežele. Tu so govorili razni sindakalisti o problemih kmetijstva. Po končanem zborovanju, so šli lepua disciplinirano in ordinirano po središču mjesta. Nosili so table z raznimi napisi, tudi u slovenščini. Na koncu manifeštaciona, je sparjeu delegacijo kumetov Assesor za kmetijstvo, dr. Tripani, kateri je povje-du, da parpravja dežela poseben zakon (leč), da bi pomagali in rešili živinorejo. ZA NAŠE KMETE Tale mjesac bomo čistili na senožetih in nagnojevali, posebno z mešancem, še rajši kot s hljevskim gnojam. Če njemamo tega, nucamo umetna gnojila: superfosfat, a ne sam, pač pa mešanico, ki jo naredimo iz 6 kuinta-lov superfosfata, 1 kuintal kalijeve soli an 1.2 kuintala amonijevega sulfata na hek- ŠPORT tar. Par vinjikah je ta mjesac djela zadost. Vinjike o-kopavamo, stare izkopavamo, kopamo za nove nasade, obrezujemo, parpravja-mo an impregniramo kolè an kar je še podobnega djela. Prej ku to opravimo, buojš je za nas. Vinograd muora biti pognojen. Zatuo nucamo hljevski gnoj, ki mu dodamo še umetna gnojila, posebno superfosfat. V SADOVNJAKU kopamo jame za nove nasade. Pod-kopavamo gnojila, ki se počasi razkrajajo, ku, recimo, hljevski gnoj, superfosfat, kalcijev cianamid itd. če ni hudega mraza, obrezujemo jabuke an hruške. Strgamo stara debla, da olupimo skorjo, ki je puna jajčec vsjeh sort škodljivcev. Skorjo zažgemo, deblo pa namažemo z 10 do 20 procentov brozgo željeznega vederjula an japna. Obrezujemo suhe vjeje, nagnita debla čistimo an namažemo s katramam. Brjeskve moramo pošprica-ti s 4 do 5 procentov raztopino plavega vederjula. ALOJZA KAVČIČA NI VEČ MED NAMI Tudi Alojz Kavčič, Balo-narju iz Klodiča je umaru u ponedeljek 17. decembra. Djelu je u belgijskih minje-rah in več ljet mlekar po naših dolinah. Loj z, kot smo ga klicali po domače, je biu rojen na Volarjih pri Tolminu. U Klo-diču se je biu poročiu z Amalijo Krizetič, ki je tudi ona pred kratkem umarla. žalostnim družinam izrekamo naše globoko sožalje. NASI ATLETI IZLET MINATORJU 6. Prišli so se poklonit Kralju (Mt 2,1-12) 13. Oče pričuje o Sinu (Lk 3,15-16,21-22) 20. Jezusov prvi čudež (Jan 2,1-12) 27. Pismo se spolnjuje na Jezusu (Lk 1,1-4 4,14-21) Gregor Nacijanski Genovefa Sv. Trije kralji Severin Kralji se vrnejo, zimo obrnejo. Pavlin Veronika Pavel Pušč. Anton Pušč. Boštjan Oglejski S?) SSk__________________ , k-v / z s v o j m i* * o + 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Neža Vincenc Frančišek Pavlovo Emerencija Šaleški spreobr. ® ■: O A I* ->ó m*