Štev. Z45. T llubltanl, t sredo. 25. oktotra 1911. Leto XXXIX. ss Velja po pošti: ss Za oelo leto naprej . K 28*— sa pol leta „ . „ 13 — m četrt leta „ , „ 6-90 sa en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloietno „ 29"— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za aelo leto naprej . K 2V— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ , „ 2*— V upravi prejemu netaSna K 1*90 SLOV Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 . na trikrat • • • • M 10 sa večkrat primeren popust. Poslano lnrekL notice: enostolpna petltvrsti (72 mm) 30 vinarjev. 5 Izhaja: s vsak dan, Isvzemil nedelje In praznike, ob 5. ari popoldne. K3- Urednlitvo Je v Kopitarjevi nltol itev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74 = Političen list za slovenski narod. Opravniitvo |e v Kopitarjevi nllol itev. 6. "a Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. - Upravnlškega telelona it 188. kjl k Wa M c» « WJ ms m^rn m tr s Ljubljanski gg. deielnozborskl uolllcl! Vsi, katerim ie u resnici pri srcu čast, ugled in napredek Ljubljane, napišite za deželnozborsko uoliteu 31. oktobra na glasoonice: ANTON ROJINA mizarski mojster in hišni posestnik o LJubljani. Za ljubljansko oodstno Slouenske Ljudske Stranke; dr. Uinko Gregorič t. č. načelnih. Današnja številka obsega 8 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. Državni zbor. Dunaj, 24. oktobra. Italijansko-tarškl spor. Začetkom današnje seje je ministrski predsednik odgovoril na štiri interpelacije glede italijansko-turškega spora. Izjavil je v dogovoru z ministrom za vnanje posle: Vlada je v Rimu in Carigradu delala na to, da prepreči spor med Italijo in Turčijo. Italija išče v Tripolisu gospod, koristi. Zato je naša vlada Turčiji prijateljsko svetovala, naj po možnosti ustreže Italiji, ki zagovarja »status quo« na Balkanu. Obžalovanja vredno je, da prejšnja turška vlada ni spoznala resne situacije in pravočasno poslušala našega dobrega sveta. Zato se je italijanska vlada odločila, da zasede Tripolis. O tem pa iz prijateljskih ozirov ni obvestila svojih zaveznikov, ker je hotela preprečiti vsako tuje posredovanje. Pa tudi pozneje jc naša vlada posredovala, pa brez uspeha, in bode zopet posredovala, ko pride pravi čas. Jasno in umevno je, da želi Avstrija, naj bi bojišče ostalo omejeno na Tripolis in se vojska ne prenese na Balkan in Adrijo. To je italijanska vlada tudi odločno obljubila; mi nimamo vzroka, da bi o tem dvomili. Vlada hoče tudi vse storiti, da varuje naše trgovinske koristi v turških pokrajinah. Italijanska fakulteta. Zbornica je nadaljevala razpravo o italijanski pravni fakulteti. Italijanski socialni demokrat B a t i s t i je pre-Čital daljši, sicer odločen, pa jako stvaren odgovor dr. Erlerju, ki je s. al poleg govornika in se smehljal. Batisti je seveda zahteval, da se italijanska fakulteta ustanovi v Trstu. Jako obširno, stvarno in spretno je dr. R y b a f zastopal že znano slovensko stališče v tem vprašanju. Smešno je že, pravi govornik, kako morajo italijanski poslanci beračiti za pravno fakulteto pri vladi in raznih strankah. To je tudi nečastno in ponižujoče za italijanske poslance. Mi Slovenci in Hrvatje izpočetka Italijanom nismo odrekali pravice do pravne fakultete. Ako so naši tovariši lansko leto v odseku z obstrukcijo preprečili rešitev 'ega vprašanja, inerodajni so bili dru- gi, posebno taktični razlogi In ko je minoli teden večina jugoslovanskih poslancev glasovala za Concijev predlog, da pride to vprašanje na dnevni red pred proračunom, hotela je demonstrirati proti nestrpnosti nemških radikal-cev, ki sploh vsem nenemškim narodom odrekajo pravico do srednjih in višjih šol. Seveda, Nemci so nasičeni in zahtevajo, da drugi narodi stradajo. Ustavljajo se nenemškim univerzam, češ, da so tovarne za uradnike. S tem hočejo reči, da naj vse državne službe dobe nemški sinovi, Slovani pa naj so k večjemu sluge in cestarji. (Živahno pritrjevanje.) Sploh zahtevajo in uživajo Nemci v Avstriji posebne privilegije. V Dalmaciji, Trstu, Carigradu, Parizu in drugod zahtevajo nemške šole na državne stroške, dočim se z vso silo upirajo n. pr. na Dunaju češkim zasebnim šolam. To bi razumeli, ko bi Dunaj bil le pokrajinsko mesto; toda Dunaj je prestolnica mnogojezične Avstrije. (Bumo pritrjevanje. Fresl kliče: Dunaj dobi še češkega župana. Bučen smeh.) Ali se morete še čuditi, ako mlajši slovanski rod v Avstriji ne goji istih čustev, kakor n. pr. veterani. Mi Slovenci se moramo boriti na dve strani za svoj obstanek; na eni strani proti Nemcem, na drugi proti Italijanom. In ti so v Primorju še hujši od Nemcev. Zato je naravno, da slovenski poslanci niso posebno navdušeni za italijansko fakulteto, najmanj pa v Trstu, koder nam liberalni Italijani že nad dvajset let odrekajo celo ljudske šole. (Živahno pritrjevanje.) Nato so danes govorili še dalmatinski poslanec dr. Smodlaka, češki poslanec Formanek, socialni demokrat Tomašek in vsenemški poslanec dr. J a g c r, ki je neusmiljeno voditeljem nemškonarodne zveze zmival glave, ker ne preprečijo italijanske fakultete. Ker nemškonarodna zveza ni še na jasnem, kako naj glasuje v tem vprašanju, je bila razprava pretrgana žc ob tretji uri. Jutri govore še štirje govorniki. Nato predsednik odkaže vladno predlogo proračunskemu odseku. Tako bi začasno nemškonarodna zveza prišla. iz zadrege. Ako pa italijanski poslanci zahtevajo, da mora odsek n. pr. že v štirinajstih dneh rešiti vladni načrt, potem pa bode morala nemškonarodna zveza že jutri pokazati svojo barvo. Nemški agrarci so danes dopoldne sklenili, da sicer glasujejo za italijansko fakulteto, toda ne na Dunaju ali Tirolskem, ampak v Primorju. — Noslopij. Deloma porušena je cerkev Malteškega reda. Ubitih je bilo 8 Maltežanov, 10 pa ranjenih. Baje jc poškodovan tudi angleški konzulat in je ranjen angleški konzul, kakor tudi več angleških državljanov in judov, ki so zbežali v angleški konzulat. Število Derna. Homs. Benghazi. Od Italijanov zasedena mesta na cirenajski obali v Tripolisu. žrtev laškega bombardementa med prebivalstvom se ceni na 4000. Kakor nam došla poročila dokazujejo, se torej že zdaj Lahom ne godi tako dobro, kakor so to pričakovali, ko so mislili, da bodo kar igraje zasedli Tripolitanijo in Cirenajiko. Dozdaj so bili boji pri Benghaziju in pri Homsu. Baje med Lahi v Benghaziju disciplina ni najboljša. Kaj še bo, ko prično Lahi prodirati v notranjo deželo, ko so že dozdaj izgubili pri Benghaziju po rimskem »Secolu« 1200 mož! Tako velike izgube so običajne zgolj ob večjih bitkah in ne pri malih praskah. V Tripolltaniji neprestani boji. Turki vedho napadajo mesto Tripolis. Vstaja v mestu Tripolis. V London se poroča iz Tripolisa: Dne 23. t. m. so arabski jezdeci napadli laške prednje straže. Medtem, ko so poizkušali Lahi pregnati Arabce, se je pa zbralo prebivalstvo v mestu Tripolis, ki je odkorakalo na mestno mejo, kjer je streljalo odzadaj na Lahe, ki so se borili proti Arabcem. Opoldne so prodrli oboroženi Arabci v bazar, kjer so pozrečili divjo paniko. V kratkem Času so laške straže obvladale položaj. Nekaj Arabcev je bilo ubitih, nad 200 so jih pa vjeli. Lahi so izpraznili ulice in zapodili prebivalce v hiše. Tako londonsko poročilo, ki sicer ne objavlja vseh podrobnosti in zamolči tudi laške izgube, a je le toliko jasno, da so Arabci napadli mesto Tripolis, prodrli v mesto, kjer se je vršil nato poulični boj, v katerem so zmagali po tem poročilu dne 23. t. m. Lahi. Iz Rima se pa 24. t. m. (včeraj) poroča: Turški vojaki, ki so se umaknili od mesta Tripolis, so mesto energično napadli. Turke je podpiral tudi del prebivalstva v Tripolisu, ki se je uprl. Po zelo živahnem odporu turških vojakov se je posrečilo Lahom, da so odbili napad. Tako londonsko kakor rimsko poročilo ne pove ničesar o laških in turških izgubah. (Seveda, ker Lahi vse cenzurirajo.) Arabci proti Turkom. Laške nade, da se Arabci ne bodo pridružili Turkom, so se izjalovile. Tako pri Bengaziju kakor pri Tripolisu se bore Arabci proti Lahom. Na eni strani jih vodi sovraštvo in fanatizem proti kristjanom, na drugi strani pa Arabci znajo, da bo z laško okupacijo konec trgovine s sužnji. To sta glavna razloga, zakaj se bore Arabci proti Lahom, seveda pride vpoštev tudi rodoljubje. Mine pred Solunom. Iz Soluna pročajo, da turško ladje neprestano pogrezajo v solunskem prelivu mine v morje. Število že položenih min cenijo na 1400. Polom italijanskih bank. Iz Benetk poročajo, da so vsled poloma treh velikih tvrdk izgubile tri banke skoro milijon lir. Pričakovati je, da bodo nekatere banke zaprli. Revolucijo no Kitajskem. Vsled slabih protiodredb kitajske cesarske vlade se širi vstaja vedno bolj proti severu. Vstaši so 19. oktobra zasedli Ičan. V provinci Ilupesind so ob Janceju ležeča mesta v rokah vstašev. Kitajska vlada je kakor znano naprosila generala Juanšikaja, ki ga je prej prezirala, da bi prevzel poveljstvo cesarske armade, a kakor poroča kitajski uradni list, je Juanšikaj odklonil ponudbo, češ, da ga boli ranjena noga. Kitajska vlada je poslala bruseljski »Agence d' extremc« uradno brzojavko, po kateri cesarska vlada izjavlja, da bo točno izplačala zapadle kupone državnih dolgov. Uradna brzojavka zanikava, da bi bili priborili vstaši kak vspeh in trdi, da oblegajo cesarske čete Hankav, Vučan in Hunjan in da bodo morali v kratkem vstaši kapitulirati. Poročila Evropcev, ki bivajo v po-bunjeni Kitajski, pa opisujejo položaj ravno nasprotno, kakor ga slika kitajska cesarska vlada. Juanšikaj, znani reformator kitajske armade in državnik, ki ga je vlada svojčas pregnala, zdaj pa proti vstašem na pomoč kliče. V mestni oDClnl Kamnik so v petek dne 27. t. m. občinske volitve. Borba je huda. Liberalci in ž njimi združeni mokrači, ki imajo tudi med kandidati svoje zastopnike, se poslužujejo nečuvenega terorizma. Pripovedu-je se celo, da nekaterniki prete stran, kam v hiši, da jim odpovedo stanova-nja, delavcem in obrtnikom pa zaslužek, ako ne volijo ž njimi. Da ne reagi-ramo na nesramne, tudi docela izmig. ljene napade v njihovih listih dan za dnevom na somišljenike S. L.,S., pove-mo le, da so izdali pamflet o naši stranki, v katerem se laže, obrekuje, sumniči v toliki meri, da je moralo okrajno glavarstvo pamflet zapleniti, Lažejo se, da bode moralo mesto prevzeti in drago plačati hotel »Krištof«. »Kamniški dom« in bogsivcdi kaj še vse; posebno, da sc bodo davki povik-šali v neznosni meri, iz hleva hotela »Krištof« zidala šola, mestna hranilnica uničila itd. Človek zdravega razuma se zaveda in takoj spozna, da je vse to neresnica in le pesek v oči nerazsodnim volilcem. In kar posebej zadeva mestno hranilnico, bode S. L. S., ako zmaga, pokazala, kako gorostasna je laž in sumničenje o njej. Izbrali bi se najboljši gospodarji, čeprav ne pripadajo vsi po političnem mišljenju naši stranki, ki bi z vsem ognjem delovali za razvoj mestne hranilnice. Seveda slavohlepneži in sebičneži posebno, ako so do grla pri mestni hranilnici zadolženi, ne bi imeli tu mesta. Odtod divja gonja. — O volitvi sami ne zgubljamo več bes*edi, le eno rečemo: Kamni-čani bodo ležali, kakor si bodo post.^ lali! ProiirepuiilikflDskfl vstala na Portugalskem, Portugalska križarica »San Rafael« se je razbila pri Villa, do Conde, severno od Porta.. Posadko so rešili, Ob severno portugalskem obrežju divja strašen vihar. »San Rafael« je bil zgrajen 1898. Ladja je bila dolga 73 8, široka 108 in globoka 43 m. Deplacement znaša 1800 ton. Stroj je močan 4000 konjskih sil. Republikanska vlada ima zdaj še štiri križarice: »Don Carlos«, »Adamastor«, »San Gabriel« in »Ama-lia« ter dve topničarki. Izguba »San Rafaela« je za republiko zato velike važnosti, ker razpolagajo tudi monarhisti z bojnimi ladjami. Republikanci so zastrupili šest častnikov, ker so sumili, da soglašajo z monarhisti. Za vstaše je slabo, ker je pričela španska vlada nastopati proti njim in je zadnja 2 dneva razorožila 400 monarhistov. Iz Lizbone se poroča, da so razdeljeni monarhisti v tri Čete. Conceiro stoji s 450 vstaši pri Portello Homen, Camacho z 800 vstaši pri Lindosi, Chagas-pa z 250 vstaši pri Pitoesu. Časnikarjem, ki so ga intervievali, je pokazal Conceiro v svojem šotoru 8 zabojev zlata, srebra in bankovcev. Dnevne novice, * + Liberalna trojica Tavčar-Rlbni-kar-Triller hodi zdaj v Ljubljani po shodih in se občinstvu predstavlja v ginljivi vzajemnosti. Zdi se, kakor bi bili ti možje od mladosti skupaj zra-ščeni, tako so edini. Tavčar in Triller hvalita Ribnikarja, Ribnikar pa hvali Trillerja in Tavčarja in sebe. Same lepe stvari pripovedujejo drug o drugem, zlasti pa dr. Tavčar in dr. Triller kar ne moreta prehvaliti Ribnikarja. To je po mnenju dr. Tavčarja in Tri-lerja najpametnejši politik in najbolj nesebični rodoljub, kakor si boljšega ljubljanski volilci ne morejo želeti. On bo delal edino le v korist bele Ljubljane, kakor se to pri tako inteligentnem in značajnem človeku samo po sebi razume. Tako priporočata dr. Tavčar in dr. Triller Ribnikarja danes. Minulo je pa ravno eno leto, ko sta dr. Tavčar in dr. Triller Ribnikarja označevala čisto drugače. O možu, ki ga danes povzdigujeta v deveta nebesa, kako je znača-jen in razumen politik, je dr. Tavčar pisal 25. avgusta leta 1910 v »Narodu«, da je »tak značajnik«, ki ga »diči samo posebno razvit čut za dobre službe ln korita« in kojega politično delo je tako, »da povzroča stranki vedno le Škodo«. Dočim predstavlja dr. Tavčar Ribnikarja danes kot političnega velikana, mu je 11. avgusta 1910 v »Narodu« zabrusil, da dela same »politične oslarije« in ga primerjal »nespametnim o ro* čičem« ter tako visoko cenil njegovo mladinsko pamet, da se je izrazil o njej, da se je »pogubila v krtove luknje«. Danes oznanjata dr. Tavčar iu dr. Triller, da bo Ribnikar samo v največjo korist Ljubljane deloval, 26. avgusta 1910 pa sta v »Narodu« pisala, da »samo zgago dela«. Zdaj je Ribnikar dr. Tavčarju in dr. Trillerju eden najsposobnejših, takrat nn sta o njem ti- dila, da je r-oMlPen vajenec«- Kako sia danes "*dr. Triller in dr. Tavčar ogorčena, ker »klerikalci« Ribnikarju očitajo, da je le po nezasluženi protek-ciji dosegel mesto, katero bi šlo po pravici sposobnejšemu, 3. oktobra 1910 pa sta Ribnikarja v »Narodu« vprašala: »Koliko mesecev je prakticiral gospod Adolf Ribnikar, da je prišel v 8. plačilni razred, katerega doseže državni uradnik-akademik šele v 10 do 15 letih?« Danes je dr. Tavčarju in dr. Trillerju Ribnikar vzormož, gentlemau od nog do glave, a lani ob tem času sta ga spodila od uredništva »Slovenskega Doma« zaradi »njegovih grdih napadov«, dr. Triller mu je pri oni znani sodnijski razpravi očital, da je lagal in po »Narodu« sta ga označevala za »grdega obrekovalca«. To so stvari, ki sc ne dajo izbrisati. Če dr. Tavčar in dr. Triller zdaj govorita o Ribnikarju resnico, sta torej pred enim letom govorila o njem neresnico, če pa sta govorila pred enim letom o njem resnico, potem pa zdaj ne govorita resnice. Ako bi se morebiti hotela izgovarjati s tem, da je zdaj vse pozabljeno, potem pa imata voditelja liberalne stranke kaj čudno politično moralo. Človek, ki jim je pred desetimi meseci bil obrekovalec, laž-njivec in koritar, je zdaj v njunih očeh največji značaj. Kaj poreko k taki morali ljubljanski volilci? + Kandidat liberalne stranlre za ljubljanski deželnozborski mandat Dolfe Ribnikar se čuti vsega srečnega v družbi dr. Tavčarja in Trillerja, s katerima hodi na shode in se topi samega spoštovanja in občudovanja pred tema dvema možema, ki ga smatrata za vrednega njune družbe. Pred komaj 1 letom pa so bili nazori Dolfeta Ribnikarja in mladinov o teh dveh častivrednih prvakih popolnoma drugačni. Takrat so mladini pisali v »Gorenjcu«, da sta »dobičkarja« in »lenuha«, Tavčarju so v »Jutru« očitali, da »uživa največje slnekure«, da je »politična hijena«, o njegovi politiki so dejali, da je le »v sramoto in škodo naprednih volilcev«, sc o njegovi odvetniški časti izrazili, da je »podobna medvedovemu kožuhu«, in moža, katerega danes hvalijo kot prvega narodnjaka, zmerjali kot »hinavca in izdaja'ca«, ker je napravil pogodbo z Nemci, s katero je dal Nemcem politične koncesije na veliko Škodo vseh Slovencev.« O dr. Trillerju pa, s katerim zdaj Ribnikar roko v roki hodi, je pisalo mladinsko časopisje, da je »podel«, da »pozna le gšeft in gšeft«, da vodi zgolj »osebno politiko na škodo stranke« in da ni nič drugega kakor »koritar«, ki jc prišel z Goriške in se vsedel v Ljubljani takoj k polni mizi.« Vse te očitke je danes Dolfe Ribnikar dr. Tavčarju in dr. Trillerju odpustil kakor sta onadva Ribnikarju. Ta družba zdaj po ljubljanskih okrajih v bratovski ljubezni kaže volilcem svoje izredne čednosti in vrline. Ljubljanski volilci pač ne bodo moža iz te srede izvolili za svojega poslanca. -f- Ljubljanski državni poslanec dr. Ravnihar, katerega so Mladočehi tako potegnili, da zastopa Ljubljano v državnem zboru v vinskem in v odseku za pomorsko ribištvo, je na shodu »pri Franceljnu«, kateremu je predsedovala odlična napredna veličina g. K u n s t -ler, dejal, da napadamo Dolfeta Ribnikarja zato, ker nam jc nevaren, ker se ga bojimo. Nam g. Dolfe Ribnikar nikdar ni bil nevaren, pač pa že — na-rodnonapredni stranki. Njegove zasluge za vpokojitev župana Hribarja so naravnost velikanske. Če bi šlo samo za to, kako spraviti narodnonapredno stranko v še večje zadrege, bi mi bili z Adolfom Ribnikarjem popolnoma zadovoljni. Gre pa se pri tem tudi za ozdravljenje katastrofalnih razmer, v katere je spravil znani 20. september Ljubljano na vseh poljih. Če tega gosp. državnozborski zastopnik Ljubljane^ v vinskem odseku ne razume, je dosti žalostno zanj. Nam pa se posebno čuclno zdi, kako bo moglo posebno c. k r. uradništvo voliti za zastopnika Ljubljane moža, ki samo radi skrajne prizanesljivosti nekih oseb doslej še ni imel radi septemberskih dni opraviti z državnim pravdništvom. Z izvolitvijo Adolfa Ribnikarja bo za vzgled Ljubljane temeljito poskrbljeno, pa tudi za ugled narodnonapredne stranke. + »Politično pustolovstvo«. Dopisnik v »Slov. Narodu« se grozno jezi zaradi lapidarae karakteristike »politično pustolovstvo«. Naj bo potolažen clo-tični mož; dr. Gregorič je preresen politik, da bi ne premislil, kaj govori. Govorili smo z marsikaterim liberalnim volilcem in vsi so odobravali to karakteristiko. + O občinskih volitvah v Kamniku Se je že namazalo zlasti v »Slov. Narodu« in »Jutru« mnogo popirja. O takih Prilikah običajnih surovih napadih teh listov, v tem slučaju posebno na g. dekana in deželnega poslanca g-. La.vren- čiča niti ne govorimo, ker ni vredno. Z vso gotovostjo se piše, da bode naša stranka v petek v Kamniku na vsej črti propadla in da bode za g. dekana ta dan velki petek. — Drugače ni mogoče, vsaj se je dne 18. t. m. sam tržni nadzornik Ribnikar z avtomobilom pripeljal v Kamnik in navduševal liberalce, mokrače in druge prijatelje svobodne misli za boj do zmage in v torek je bil celo Iv. Hribar z avtomobilom v Kamniku. — Mi pa pravimo, da se vendar spodobi malo menjave. Vse dni v oktobru zmagujejo v Kamniku naši nasprotniki in se vesele, kakor bi že v Kamniku gospodarila svobodna misel; v potek pa upamo, da bodo prepustili v svoji občudovanja vredni velikodušnosti naši stranki. + Občinske volitve pri Št. Jurju pod Kumom. Pri občinskih volitvah dne 19. oktobra pri Št. Jurju pod Kumom za občino Sv. Križ pri Svibnju je sijajno zmagala S. L. S. V prvem razredu z 64 glasovi proti 36, v drugem z 116 proti 16, v tretjem z 220 proti 40. — Bilo jc prvič pri občinskih volitvah, da se je šlo z liberalnimi sredstvi, za liberalna načela in seveda za liberalnega župana (H. Kneza, kar povemo njegovim »dobrim« prijateljem v Radečah in drugod). Za župana bo gotovo soglasno izvoljen dosedanji župan S. L. S. gospod II. Medved. -f- Ce:;ar prehlajen. Z Dunaja se poroča: Cesar se je lahko prehladil najbrže takrat, ko je stal v Švtrzauu na grajskem balkonu na prostem več časa odkrit. Dasi je prehlajenje lahko, se je dal vendar cesar pregovoriti, da se ne bo vozil na Dvor, da čim prej prehlajenje mine. Z ozLom na cesarjevo prehlajenje so odpovedane v četrtek splošne avdience in nastopna avdienca novega rumunskega poslanika. Včeraj se cesar ni peljal na Dvor, pač pa je zaslišal v Schonbrunnu prestolonaslednika, barona Bolfrasa, vojnega in naučnega ministra v posebnih avdiencah. -f- Sankcioniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcioniral sklep deželnega zbora kranjskega z dne 19. oktobra 1910., da se dovoli ljubljanski mestni občini najetje posojila 200.000 K proti 41/«c/o obreslovanju pri ljubljanski Mestni hranilnici za obratni kapital pri mestni zastavljalnici. -j- Demisija hrvaškega bana. Ogrski brzojavni urad poroča: Hrvaški ban dr. Tomašič je podal ogrskemu ministrskemu predsedniku svojo demi-sijo. Utemeljuje jo, da ne upa dobiti v saboru večine za proračun. Ogrski brzojavni urad poroča, cla demisije vladar ne bo snrejel. — K. S. K. Jednota v Ameriki, ki je organizacija slovenskih ameriških izobraževalnih in podpornih društev, je imela kot posnemamo iz poročila njenega glavnega tajnika na občnem zboru dne 21. septembra 1911 123 društev včlanjenih. Število članov je v mesecu septembru t. 1. bilo 11.532. Skupna zavarovalnina jc znašala 9,559.999 dolarjev. Od svojega rojstva do 31. decembra 1908 je izplačala Jednota, za po-smrtnino in poškodbe 487.38683 dolarjev in od 1. januarja 1909 do 21. septembra 1911 296.905 dolarjev. Skupni stroški od 1. januarja 1908 do 21. septembra 1911 znašajo 439.906 69 dolarjev. — Umrl jo v Dobrepoljah včeraj popoldne ob pol 4. uri Alojzij D r o b n i č , plemenit, idealen mladenič, član telovadnega odseka Orel, mla-deniške Marijine družbe in drugih organizacij. Pogreb bo jutri, v četrtek zjutraj. To jo prvi Orel, ki je umrl v velikolaško-dobrepoljskem okrožju. Pokoj njegovi duši, ugledni družini naše odkritosrčno sožalje! — Mlad hrvaški izumitelj. Maturant zagrebške realne gimnazije Marcel pl. Kiepach, ki se že od otroških let bavi z raznimi prirodoslovnimi idejami, je iznašel napravo, s pomočjo katere bo vsako vozilo: kočija, bicikel, omnibus, avtomobil itd. s svojim lastnim gibanjem proizvajalo električno luč; druga iznajdba se tiče magnetične igle ter zagotavlja njeno stalnost. Agentura »Globus« v Bruslju ponuja Kiepachu za iznajdbi 50.000 frankov in 5% čistega dobička kot dosmrtno rento. Mladi iznaj-ditelj se še ni odločil, ker upa več doseči. — Efektna loterija v prid c. kr. d-užbe srebrnega križa v pomoč odsluženim vojakom. V korist družbe srebrnega križa se priredi efektna loterija, srečke se prodajajo po 1 krono. Glavni dobitek v vrednosti 100.000 K se izplača na željo v gotovini, poleg glavnega dobitka jc nadaljnih dobitkov v skupni vrednosti 160.000 K. Žrebanje bo že dno 2. decembra 1911. Družba srebrnega križa, ki ima za Kranjsko lastno podružnico, ima namen podpirati odslužene vojake. Posreduje za rezerviste službe, mesta in delo. Revnim rezervistom dajo tudi »odpore. Kranjska podružnica ie s svojim noslovanjem že pričela. Čisti dobiček efektne loterije se porabi zlasti v oporo podružnicam. Spričo velike socialno koristnosti družbe srebrnega križa, ki je odličnega pomena tudi za naše odslužene vojake in delodajalce, jo nakup teh srečk, ki obetajo lope do 'tke, prav toplo priporočati. — S ' _ ih narodnih pesmi jo dosedaj ..u_al od naučnega ministrstva imenovani odbor 9007. — Iz Št Vida nad Ljubljano. Igra »Mlinar in njegova hči« napovedana za nedeljo 29 t. m., sc vsled nepričakovanih ovir predstavlja v nedeljo 5. novembra. — »Gorenjec« se prodaja v trafiki pri Kavtmanu. Dobi se vsako nedeljo zjutraj. Izvod 10 vin. List je vreden priporočila. —Požar v Vipavi, Okoli pol 10. ure dopoldne v torek je pričelo goreti pri g. Ivanu Ferjančiču v Vipavi. Požarni brambi in občinstvu se jc posrečilo požar omejiti tako, da so ostali vsaj stanovanjski deli njegove hiše nedotaknjeni. Škoda je precejšnja. Vzrok požaru je še nepojasnen, vendar sodijo nekateri, da so zažgale cigarete. Požar je prvi zapazil g. Hrib, ki se je vračal domov s polja in opozoril družino, ki ni še nič hudega slutila. Sreča v nesreči je, cla ni gorelo ponoči, zakaj težko bi bilo ostalo brez žrtev pri živini ali celo ljudeh. — Sestra je po neprevidnosti ustrelila sestro v Jablanških Lazih pri Litiji. Starejša hčerka posestnika Zamera jo vzela očetovo nabasano puško in pomerila na mlajšo sestro. Strel jo počil in mlajša sestrica je obležala tako ranjena, da jo kmalu nato umrla. — Nagrado 52 K 50 vin. jc priznala deželna vlada kovaškemu učencu Jakobu Repanšku v Domžalah, ki je v lastni nevarnosti rešil pred vtopljenjem Franceta Dolinarja. Od kapitana do milijonarja. Kapitan v reški luki Aleksander Procki jo dobil obvestilo, da mu je njegov v Clevelandu umrli stric zapustil skoro dva milijona dolarjev. IZID DBŽAVNOZBORSKE VOLITVE V LINCU. Pri nadomestni državnozborski vo-litvi v Lincu za umrlim poslancem Rei-ningerjem 24. t. m. odločitev ni padla in se vrši ožja volitev med nemškim nacionalcem podžupanom Bayerjem in socialnim demokratom Gruberjem. KATOLIŠKO VSEUČILIŠČE V SOL-NOGRADU. Neka dunajska korespondenca poroča, da se otvori na katoliški univerzi v Solnogradu leta 1912. pravna in državno znanstvena fakulteta, leta 1913. filozofična, leta 1915. pa medicinska fakulteta. PRED RAZPUSTOM OGRSKE ZBOB-NICE. V Budimpešti se v krogih, ki so v zvezi s Khuenom, trdi, da se vlada peča z mislijo, da prej ali slej razpusti državni zbor. ZABOTA PBOTI BULGABSKEMU CABU. »Reichspost« poroča: Sin prejšnjega bulgarskega kneza Aleksandra Batten-berškega jo obdolžen zarote proti carju Ferdinandu, ker ima baje sumlji.e zveze s častniki in uradniki. Uvedli so posebno nadzorno službo. LjiljisKe novice. lj Liberalna skrb za obrtnike je baje res neizmerna. In zlasti ljubljanski mizarji imajo menda res mnogo vzrokov, potegovati se za liberalno stranko in njenega okroglega kandidata. Občutili so ljubljanski mizarji liberalno ljubezen zlasti pri oddaji del za državno obrtno šolo, ko liberalnemu občinskemu svetu ni bilo samo dovolj, da ni oddal dola ljubljanskim mizarjem, temveč jc še prejšnji načelnik libera-ralne stranke, Hribar, pri oddajanju del opsoval javno v soji občinskega sveta ljubljansko, obrtnike, specielno pa mizarje z raznimi priimki, s trepetlikami itd., ker so ukrenili samo korake, da bi mogli dihati. Neupravičenost tedanjih Hribarjevih in liberalnih odredb se vidi še bolj jasno danes. Stavba državne obrtne šole še ni gotova in žte je morala socialno-demokraška mizarska zadruga, ki jc dobila dela pri državni obrtni šoli, napovedati konkurz, kar jo clokaz, da pri oddajanju omenjenih del ljubljanski mizarji niso stavili jJrovisokih cen in bi so vslecl loga morali na vsak način upoštevati. Za revne mizarje jo bilo Hribarju in njegovim kimovccm seveda par tisoč kron preteč, celo opsoval i so jih, pri oddaji del zli upeljavo centralno kurjavo se pa e^iako ali mogoče še bolj zmožno tvrd-kje niti vpoštcvale niso. Enako je bilo pri betonskih del'h. Supančiču se je dalo čez noč Si.OOO K zaslužka, ne da bi ta podjetnik roko položil na delo. Ljubljanskim mizarjem pa takrat niso hoteli ocldati dela nekoliko dražjo kot fa-itni socialno-demokraški zadrugi na Viču, dasiravno bi morali delati in truditi se loto in dan. Kdo je kriv, da ljubljanski mojstri niso dobili dela in da je socialno-demokraška zadruga v kon-kurzu? Te čase pa, ko jo bil v zastopstvu mestne občine naš deželnozborski kandidat, so dobili delo izključno vedno Ljubljančani, dasiravno so bili časih dražji kot drugi ponudniki iz tujine. Naš zastopnik gosp. Anton Rojina se je potegoval za ljubljanske obrtnike, ne glede na njihovo politično mišljenje, Vprašamo le, ali bi bili liberalci kaj takega sploh zmožni? Vsak treznomisleč človek mora spoznati, kje jo resnica in kje laž, in vsak treznomisleč človek bo tudi napisal 31. oktobra na svojo glasovnico: Anton Rojina, mizarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani. lj »Izjava nemškega sodnika.« Pod tem naslovom priobčujejo cclovške »Freie Stimmen« dopis c. kr. avskul-tanta v Špitalu ob Dravi, znanega Ernsta Chama, ki je bil prestav-; Ijen iz Ljubljane na Koroško. »Slov. Narod« jc takrat opomnil, da je to prvi slučaj, ko je slovenski sodnik bil prestavljen iz Kranjske na Koroško. Cham povdarja v izjavi, da ni Slovenec ampak Nemec in da je že dolgo gojil željo, delovati med svojimi narodnimi sobrati. Priobčujemo to izjavo, ker bo gotovo zanimala ljubljansko občinstvo, ki dobro pozna bivšega K a m a, a tudi E r n e s t a Chama. Ta mož je tudi včasih tako svetil na ljubljanskem naprednem nebu kot isedaj sveti Dolfe Bibnikar, ali kakor mu Ljubljančani v zadnjem času pravijo »Dolfe Klobu-štra«. lj GledaTiške razmere. O tem so nam še poroča: Velecenjeni gosp. urednik! Uvodni članek v Vašem cenj. listu z dne 17. t. m. o »Slovenskem deželnem gledališču« je udaril kakor blisk v prizadete gledališke kroge. Ocl intendanta do vratarja so vsi konsternirani. »Slov, Narod« oziroma intenclant Govekar1 pravi sedaj, da vzrok »Slovenčeve« najnovejše jezo na gledališče je igra »Zlata skleda«. Prcneumno! Škandalozna razmere so vzrok, nikar pa »Zlata skleda«. »Zlata skleda bode pa menda glavni vzrok žalostnim razmei^am v deželnem gledališču. Kdo sedi pri zlati skledi? Edini intendant Govekar. Ko ne bi bil intendant gledališča, bi moral sedeti v magistratni pisarni kot mali uradnik z letno plačo komaj 3000 kron. Tako pa živi cel dan vesel v gledališču, ima svoj amusement in potegne za to malo plodonosno opravilo okroglo 8000 kron letno plačo. To jc »Zlata skleda«, Govekarju je seveda veliko na tem ležeče, da si ohrani to mastno, veselo službo. Kaj storiti? Deficit koncem se-zijc ne sme biti, sicer je intendant v nevarnosti, da se mu zlata skleda odtegne in da postane zopet magistratni uradnik. Torej naj pricle na oder vse, kar bo morda vleklo. Kaj se briga on za slovanstvo, za narodno gledališče, za kulturni pomen tega zavoda; to mu je vse »Papp«, da se le izkaže koncem se-zije par vinarjev prebitka in stvar oziroma mastna služba je zopet za eno leto rešena. Razmere v našem deželnem gledališču so res tako slabo, kakor nikoli do sedaj. Tu bo treba temeljito pometati, drugače jc vse v narodnem in kulturnem pomenu zgubljeno! Aut aut! — Iz gledališko opazovalnico. — To je pač najboljši odgovor na list mladinov: ki se sedaj dola tako, kakor bi kobila sploh kedaj mogla skriti svoje kopito. Tudi predvč. notica v listu mladinov jasno kaže', odkod jc prišla. Lc nadaljujte — mi nc bomo molčali, pa tudi rok ne bomo križem držali. To oblju-bujemo ob — zadnjem letu Govekarje-vega ravnateljstva. G. Govekar jc sicer čutil potrebo spustiti včeraj v »Narod« »poslano«, v katerem desavoira »Narod«, ki je prvi priobčil notico, cla je »Zlata skleda« namerjena tudi na naše slovenske razmere ter jc takrat »Slov. Narod« cikal na S. L. S. Proti takemu naziranju »Slov. Naroda« jc res najbolj kompetenten protestirati g. Govekai-, ker on zlato skledo Hribarjeve dobe najbolj pozna. Mi pa ostanemo mnenja, da jc skrajni čas tudi v deželnem gledališču zbrisati zadnje sledove te dobe. Pri tem tudi ostanemo, da je bil »Narodov« izbruh, da je imela uprizoritev »Zlate sklede« gotov namen resničen, da se je pa. ta namen skvaril in jc udarec obtičal — drugod. lj K uprizori'vi »Učenjaka« no »Ljudskem odru« sc nam piše: Obisk predstave »Učenjak« me jo pripeljal na sledeče misli: Koliko je v Ljubljani in-teligontov, ki bi poznali to duhovito delo? Ob časiu ko imamo Slovenci toliko odrov, se jo zgodilo, da sc je izvirna zelo duhovita domača šaloigra potisnila v kot in skoro popolnoma pozabila, češ, da nima na odru efekta. Kdor to trdi. nai bi bil orišel v nedeljo v »Ljudski dom« in bi si bil ogledal, s kakim zanimanjem je sledilo občinstvo vsakemu dejanju in kako fino so se večkrat umevali komični zapletljaji in duhoviti dialog. Po predsfavi se je ču-la soglasna sodba: To je duhovito in fino delo; škoda, da pri nas igramo razno tujo, mnogokrat lascivno navlako iz Pariza ali Dunaja, dočim zanemarjamo prislna domača dela, ki v kvaliteti tuja popolnoma dosegajo in presegajo. Da je uspeh šaloigre mogoč tudi brez vse lascivnosti, to je izborno dokazal nedeljski večer. Upamo, da posežejo po »Učenjaku« zlasti društva, ki razpolagajo z inteligentnimi igralci. Da se doseže z igro pri manj izobraženem občinstvu popoln uspeh, je treba seveda s kratkim nagovorom pojasniti vsebino in fiziološko ozadje igre — da rabim ta izraz — kar je pa najmanjša skrb. Deželno gledališče daje itak taka pojasnila že tiskati na gledališki list. Tukaj bi bilo zlasti umestno, da se uprizori zopet enkrat po toliko letih ta tragiko-medija prenavdušenega frenologa. Da je spisal to delo kdo v kakem drugem jjeziku, bi se gotovo nahajalo stalno v repertoarju prvih gledališč. Spectator. lj »Jutro« in naša umetnost. Ob našo včerajšnjo notico »Posnemanja vredno«, v kateri poročamo o prodaji treh Magoličevih slik, obregnilo se je danes »Jutro«, češ, da Magoliča star. s tem protežiramo. Doslej smo priobčevali redno take vesti, pa bodisi, da je prodal svoje »umotvore« g. Jakopič, ali pa Boltatu . . . pardon! Srečko Magolič star., kakor ga imenuje »Jutro«, zato mi v naših vrsticah ne najdemo nobene protekcije. »Slovenec« tudi še nikdar ni pisal »nesramno« o sloven. »umetnost i«, pač pa upravičeno grajal, kar je zaslužilo grajo, a pohvalil hvale vredno, kajti »Slovenec« vsprejema kritike o »umetniških razstavah« le od strokovnjakov; zato tako dijametral-no nasprotje z »Jutrovimi« kritikami, koje pišejo »Ivobilarji«. G. Srečku Magolič star. pa, tako vsaj upamo, se pri zavživanju izkupička vseeno ne bi »zaletelo«, ako mu ta izkupiček »Jutro« privošči ali ne. lj Važna odborova seja Ljudskega odra se yrši danes 25. t. m. ob 8. uri V pisarni Ljud. odra. Dohod čez dvorišče mimo telovadnice Orla na oder. Ker je seja nujna in zelo važna, je želeti, da pridejo vsi odborniki točno in gotovo. lj DrSavna podpora za Barjane. Notranje ministrstvo je dovolilo 4000 K podpore prebivalcem ljubljanskega Barja, ki so bili oškodovani vsled povodnji ali suše, ter je poverilo razdelitev te podpore ljubljanskemu mestnemu magistratu. lj Novo skladišče za perilo so posredovanjem zastopnikov Slov. Ljudske Stranke perice že dobile v bivši Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti. Sedaj Imajo ločeno skladišče za oprano in umazano perilo. lj Salezijanski zavod na Rakovniku. Povodom desetletnice otvoritve salezi-janskega zavoda na Rakovniku prirede gojenci dne 5. novembra ob peti uri popoldne slavnost,, katere se udeleže du-hovske in svetne oblasti iz mesta. O delovanju salezijancev v prvem desetletju poroča knjižica, ki izide prihodnji teden. lj Umrla je v deželni bolnici gdčna Hedvika Dobrota. lj Poročil se je gosp. Franc Lah, strojevodja z gdčno Marijo C e 1 are iz Spodnje Šiške. lj Ustanovitev šahovskega kluba v Ljubljani. Od mnogih strani se je že izrekla želja, da se tudi ljubljanski ša-hovci organizirajo. Da se tej želji ustre-že ter ustanovi klub, se vljudno vabijo vsi ljubljanski prijatelji šaha na sestanek, ki se vrši prihodnjo soboto 28. t. m. v salonu hotela »Ilirija« ob pol 9. uri zvečer. lj Ženska bitka. Včeraj sta na nekem dvorišču na Poljanski cesti dve ženski naskočili služkinjo Nežo Orožnik, jo začeli zmerjati, ji raztrgali obleko in jo naposled po glavi tako pretepli, da so jo morali prepeljati z i*ešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj V Ameriko sta se nameravala včeraj izseliti Juro Tomac in Anton Ma-rincelj, prvi rojen 1. 1891., drugi pa leta 1890. v Delnicah. Mislila sta se izogniti vojaški dolžnosti, a jc jima na južnem kolodvoru službujoči nad stražnik Jakob Kržan še pravočasno preprečil nakano. lj Kolera v občini TSrfikbecse. Kr. ogrsko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo, da je občina Torftkbecse (komitat Torontal) okužena s kolero in je treba vse iz to občine došle tujce strogo nadzorovati. Da se zamore to nadzorovanje točno vršiti, imajo vsi hotelirji, gostilničarji in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, vsakega iz te občine došlega tujca nemudoma zglasiti pri mestnem zglašc- valnem uradu. Vsako sumljivo obolenje je takoj prijaviti. Prestopki se bodo strogo kaznovali, ker lahko privedejo do nedoglednih posledic. lj Pri prihodnji deželnozborski vo-litvi 31. oktobra je tudi volilna dolžnosti lj Vlom v kovčeg. Ko je prišla v nedeljo dopoldne delavka Marija Pokor-nova od maše domov na Ambrožev trg, je opazila, da sta kovčeg in omara vlomljena ter iz kovčega ukradenih 41 K, iz omare pa srebrna moška ura z dvema pokrovoma. Policija je vlomilcu že na sledu. lj Kdo ima orodje? Pred nekaj časom je šel tesar Leber v deželno bolnišnico in v neki hiši popustil zaboj tesarskega orodja in zavitek obleke. Sedaj pa, ko je prišel ven, ne more najti dotične hiše. Kdor je navedeno obleko spravil, naj izvoli to javiti policiji. lj V blaznico so včeraj pripeljali 181etnega posestnikovega sina Antona Vidmarja. Ko je prišel z očetom v Ljubljano, je postal na južnem kolodvoru tako divji, da so ga morali obleči v prisilni jopič in ga odpeljati na Studenec z rešilnim vozom. Siromaku se je omračil um vsled smrti njegove matere, katera je še o božiču umrla. lj Kolo ukradeno. 23. t. m. je bilo v obrtni šoli ukradeno Puchovo dvokolo s firmo Welospoch tov. številka 49.942. Kolo je še dobro ohranjeno, ima Tor-pedo-prostotek in je vredno 100 kron. — Pozor hotelirji, gostilničarji, podjetniki I V par dneh pride na prodaj veleposestvo v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. K veleposestvu spada, tudi moderno urejen skoro popolnoma nov hotel. Podjeten podjetnik, ki bi se ondi naselil, bi lahko izvrstno izhajal. Ker se proda ja v par dneh vrši, naj se vprašanja nemudoma pošiljajo pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani, ki daje potrebna pojasnila. NAPAD NA SAŠKEGA KRALJA? Iz Draždan se poroča: Ponoči, ko se je peljal saški kralj Friderik Avgust s svojima sinovoma k poroki nadvojvode Karola Franca Jožefa na Dunaj, se je na postaji Mittelgrund pravilno javil dohod dvornega vlaka. Pomožni čuvaj Rudolf Storch je dobil povelje, da naj gre stražit most, čez katerega se vozi v Tišin. Ko je došel Storch na svoje mesto, je opazil dva moža, ki sta se mu zdela sumljiva, ker sta se zelo boječe obnašala. Storch se je bal kakega napada in je stopil proti njima. Eden je zbežal, drugi se je pa opravičujoč se odstranil. Ko se je peljal dvorni vlak čez most, je Storch naznanil, kar je doživel. Trije orožniki so zasledovali osumljenca in ju našli skrita v nekem kegljišču. Našli so pri njih nabite revolverje, nabrušena bodalca in drugo vlo-milno orodje. Dognali so, da sta areto-vanca znana vlomilca Ramisch in Pischl in da najbrže nista nameravala napasti dvornega vlaka. Razne stvori. Koliko stanejo brodovja posameznih držav? Angleška admiraliteta je objavila zanimivo statistiko o izdatkih posameznih držav za brodovja. L. 1901 je izdala Angleška okroglo 33 milijonov funtov šterlingov, leta 1911 pa že 45 milijonov. Leta 1901 se je za nove ladje dovolilo 10 milijonov, leta 1911 pa 18 milijonov funtov šterlingov. Še hitrejše pa so naraščali v istem času tozadevni izdatki nemške države. Leta 1901 je bilo porabljenih 10 milijonov funtov šterlingov. v lotu 1911 pa 22 milijonov. V letu 1901 je bilo dovoljenih za nove nemške ladje 5 milijonov, leta 1911 pa 13 milijonov funtov šterlingov. V istem času so se podvojili italijanski izdatki za mornarico na 8 mil. funtov šterlingov. Francoska je zvišala izdatke za mornarico od 14 na 17 milijonov funtov šterlingov, Rusija od 9 na 13 milijonov, Avstrija od 2 na 6 milijonov, severoameriške Združene države od 16 na 24 milijonov, Japonska pa od 4 na 9 milijonov funtov šterlingov. Vihar na morju. V Rokavskem prelivu razsaja že nekaj dni močan vihar. V Tovru so valovi odnesli pristaniški nasip ter odtrgali tudi več sto metrov kamenitih pomolov. Nekaj manjših bojnih ladij se je le s težavo rešilo. Nova železničarska stavka na Angleškem. Iz Londona poročajo, da je pričakovati nove železničarske stavke na Angleškem. Na nekem zborovanju so izjavili železničarji svojo nezadovoljnost ter zagrozili, da proklamirajo stavko v prihodnjih dneh. Grozne razmere v ogrski norišnici. — Strežaj zadavil umoholneqa. V Velikem Varadinu se je dne 17. t. m. vršila pred tamošnjim porotnim sodiščem razprava proti strežaju Ivanu Szakac-su, ki je bil v službi v velikovaradin-ski umobolnici. Pri tej razpravi je prišlo na član, kako nečloveško so ravnali strežaji z bolniki v umobolnici. Obtoženec, bivši orožnik in pozneje policijski stražnik, je bil obdolžen, da jo 25. junija 1910. v svoji lastnosti kot strežaj zadavil enega svojih varovancev, nekega 601etnega paralitika. Obtožnica pripoveduje, da so dne 25. junija našli osivelega Franceta Dormana v njegovi postelji v velikovaradinski bolnišnici mrtvega. Sodna komisija je dognala, da je bilo bolniku zlomljenih dvanajst reber in medenica in da je bil zadavljen od tuje roke. Uradna preiskava je dognala, da je strežaj na dotičnem oddelku Ivan Szakacs nesrečno žrtev teptal z nogami do smrti ter jo zadavil. Obtoženec je pred sodiščem vse tajil ter je pripovedoval v raznravi, da je njegov tovariš, strežaj Aleksander Torok, ki je moral Dormana umivati, 23. junija ves prestrašen prišel k njemu in mu pripovedoval, cla se je bolnik pri kopanju zadušil. Zdravnik na oddelku pa je Dormana, o katerem se je mislilo, da je že mrtev, pripravil z umetnim dihanjem k življenju. Istočasno je odredil da se naj mu da zavžiti neko zdravilo. Potem so paralitika zvezali, a je svojemu strežaju pljunil zdravilo (glicerin) v obraz. Scakacs je vsled tega tako zdivjal, da je slaboumnega starca pobil na tla, skakal po njem in končno toliko časa že krvavečega bolnika davil za vrat, da je ta obležal napol mrtev. Obtoženec je hotel vso krivdo zvre-či na strežaja Tčroka, a se je izkazalo, da so njegovi izgovori prazni. Pri zasli-šavanju prič se je zvedelo, da se v velikovaradinski umobolnici že več let dogajajo na bolnikih grozni zločini. Tako je nekoč obtoženec Scakasc umobolne-ga Jožefa Necseja vrgel s tako močjo ob kameniti tlak, da mu je počila lobanja. Nadalje so v bolnici pohabili na grozen način umobolnega Ivana Miillerja. Nekemu bolniku so strežaji ušesa v r>ra-vem pomenu besede iz glave iztrgali. Na enak način so koznovali paralitika Gabrijela Inceja zaradi nesnažnosti. Ta grozodejstva so ostala nekaznovana, ker so bili vsi strežaji, prave sirovine, med seboj zmenjeni, ter niso nikdar izdali pravega krivca. Strežaj Ivan Szakacs je bil obsojen na 51etno ječo. Trgatev v Evropi. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da je letošnja trgatev povoljna. Italija računa na 48 milijonov hektolitrov vina (leta 1910 samo 29 milijonov); Francoska utegne pridelati 45 milijonov hektolitrov; Španiji je zelo škodovala letošnja tropska vročina, vendar računa na 16 milijonov hektolitrov; na Portugalskem je naredila peronospera precej škode, vendar upa na srednje dobro vinsko letino. Izredno dobro bo izpadla trgatev v Nemčiji in sicer tako, da si morajo države, ki v Nemčijo vino izvažajo, druge vinske trge poiskati. Manj so se pa obnesli grški vinogradi. Tam je letošnje pomladansko deževje zelo škodovalo, veliko cvetja se je vsulo in grozdje je zelo redko. Letošnji izvoz grškega vina bo komaj dosegel 300.000 hektolitrov. Najmanjše armade sveta. Koliko vojakov šteje vojska te ali one velesile, bi marsikdo lahko povedal, koliko vojakov pa štejejo armade malih držav, to se pa le redko sliši. Izmed državic je najmočnejša republika San Marino. Nje vojska sestoji iz celih devet kom-panij, t. j. 38 častnikov in 950 mož. Skoro en regiment. Na drugem mestu »koraka« armada nadvojvodine Luksem-burg. V miru razpolaga z dvema častnikoma in 145 možmi, če je pa sila, ima pod orožjem 323 mož. Na tretjem mestu je Monako. Ta kneževina ima štiri oficirje in 82 mož, ki jo branijo. število Nemcev v Pragi. Po najnovejših statističnih podatkih je v Pragi 17.987 avstrijskih državljanov z nemškim občevalnim jezikom. Pred desetimi leti se jih je naštelo še v Pragi 18.258 oseb, torej se je število Nemcev zmanjšalo v desetih letih za 271 oseb. To je popolnoma pojmljiv pojav. Število Nemcev v Pragi se vedno manjša po čisto naravnem procesu brez vsake goljufije in nasilja, ki vtiskuje neizbrisno znamenje ljudskemu štetju na Dunaju in v drugih deželah, kjer imajo Nemci oblast v rokah. Pristnih Nemcev v Pragi sploh niti toliko ni, kolikor se jih je naštelo (17.987), zakaj v tem številu je gotovo kakih 8000 oseb, ki rabijo kot občevalni jezik v enaki meri češčino in nemščino. Med temi neodločnimi prebivalci so večinoma židje, ki se rajši štejejo za Nemce nego za Čehe, toda razmere so zmirom boljše in do prihodnjega ljudskega štetja se bodo gotovo zopet zboljšale. Ruski državni proračun izkazuje za leto 1912. — 2.975,252.100 rubljev, torej blizu tri milijarde. V letu 1907., v prvem letu po rusko - japonski vojni, je znašal ruski državni proračun 2.582,500.000 rubljev ter sc je torej za poslednjih petih let zvišal za 392,500.000 rubljev. štrajk cementnih delavcev v Zagrebu. S posredovanjem obrtnega nad- zornika so se pogajanja med delavci in zastopniki cementne tovarne v Podsu-sedu v Zagrebu te dni z nova pričela, pa se tudi razbila, ker nobena stran ni hotela popustiti. Tovarna bo sedaj vse dosedanje delavce odpustila in najela druge. Vroč mineralen vrolec v Bosni je pri Jajcu slučajno odkril nek poganjač. Preiskava po zagrebških vseučiliških profesorjih je dognala, da je vrelec popolnoma enak karlovarškemu; temperatura vrelca znaša 64 stopinj. Mohorlani - .Slovenska Straža' Vas kliče! Pri sprejemu Mohor-levih knjig darui vsak večji ali manjši znesek .Slovenske Straži"! JUBILEJ ZASLUŽNEGA MOŽA. Iz Vodic se nam poroča: Duhovni svetnik Simon žužek, župnik v Vodicah na Gorenjskem, obhaja v četrtek, dne 26. t. m. svojo 701etnico. Rojen je bil v Vel. Laščah dne 27. oktobra 1841., v mašnika posvečen dne 31. julija 1866. Skoro 30 let že deluje v Vodicah. Zbog svojih osebnih vrlin in zaslug, ki si jih je stekel kot župnik vodiški, zlasti še ob potresu leta 1895., je postal prečasti-ti gospod jubilant ljubljenec vodiške fare. Ni se tedaj čuditi, da hoče dati ljudstvo duška svojim čutilom ter proslaviti njegovo 701etnico kar najsijaj-neje. Tudi mi se pridružujemo mnogoštevilnim čestitkam. Bog ohrani gosp. jubilanta še mnogo let! Štajerske novice. >š Akad. tehn. društvo »Zarja« ima v petek dne 27. t. m. v gostilni »Zuni Andreas Hofer« v Gradcu prvi r e ai -ni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnikov.*2. Poročilo odbo-rovo. 3. Poročilo preglednikov. 4. Sprejem novih članov. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev letopisca. 7. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. š Sodnijski izpit je naredil z jako dobrim uspehom g. dr. Joško Požar, c. kr. avskultant v Mariboru, brat frankolskega g. župnika. š Naše nedeljske prireditve. Pri Sv. Pavlu pri Preboldu se je ustanovila v nedeljo, dne 22. oktobra nova dekliška. zveza. Na ustanovnem zborovanju, ki je bilo izredno dobro obiskano, je govoril veleč. g. dr. Josip Holinjec. — V Št. Ilju v Slov. goricah se je vršila velika narodna veselica. Šentiljska mladina je predstavljala veliko Anzen-gruberjevo narodno igro »Krivopriscž-nik«. »Slovenski dom« je bil napolnjen domačinov in sosedov, prišli so pa tudi naši Mariborčani. Po igri, ki je večinoma ugodno izpadla, se je vršila v narodni gostilni g. Celcerja ljudska zabava: Vinska trgatev, nastop tripolitan-skega župana, petje, godba, šaljive licitacije, govori in razna druga razvese-ljevanja. Na veselico so došli tudi slovenski delavci iz Kaindorfa pri Lipnici. š Nesreča na lovu. V nedeljo, dne 22. t. m., jc bil v Gačniku pri Jarenini lov. Majer Jurij Kristl je s svojo puško ravnal tako nerodno, da se mu je puška sprožila. Strel mu je šel skozi glavo. Kristl je bil na mestu mrtev. š Umrla je pri Št. Ilju v Slov. goricah Terezija Gornik, sorodnica gostilničarja in veleposestnika g. Baumana. — V št. Petru pod S/. Gorami pa je umrla gospa Terezija Černelc. š Iz pošte. Za poštnega oficiala je imenovan Franc Fludernik za Zidani most. š Pri volitvi župana za občino Po* berž pri Moriboru je prišlo do hudega boja med Malikovcem starim županom Roikotom in kandidatom opozicije zmernim Nemcem. Pri prvi volitvi je dobil od 15 oddanih glasov opoziciona-lec 8, a Roiko samo 7 glasov. Prvi bi bil torej pravilno izvoljen. A občinski tajnik je zasukal in mešal tako dolgo, da je nazadnje dobil Roiko večino glasov. š Brat umoril brata. V Reznem, okraj Vransko, je 19. t. m. popival ponoči v neki gostilni posestnikov sin Ivan Poklaz. Ko je nato prišel domov, se je spri s svojim bravom Jurijem, kateremu je med prepirom zabodel kuhinjski nož v prsa in ranil pluča. Iz bratovih prsi se je udrla kri in zgrudil se je na tla. Prihiteli zdravnik je umirajočemu bratu pomagal, kolikor je mogel, a je malo upanja, da bi okreval. Brata morilca, ki je pobegnil, so prijeli še isto noč ter izročili sodišču v Vranskem. š Roparski umor. V Ljutomeru so 23 t. m. dopoldne našli na potu v park trup bivšega šolskega sluge Franc Jo-žefovc šole, Bergerja. Zadnjič so ga vi- deli v neki gostilni na Kamenščaku, kjer je plačal večji dolžni znesek. Za zločincem, ki je nesrečnemu 80 let staremu možu s sekiro naravnost preklal glavo, ni doslej nobenega sledu. š Volitve v okrajni zastop šošanj-ski. Zopet je v enem važnem zastopu odklenkalo liberalcem. Pri volitvah v okrajni zastop Šoštanj je lista pristašev Kmečke zveze in Slovenske Ljudske Stranke zmagala v kuriji velepo-sestva, kmečkih občin in trgu Velenje. Nemškutarji, zvesti zavezniki slovenskih liberalcev so prodrli edino še v trgu Šoštanj in veleindustriji. One liberalne glave, kakor Dvornik in Žagar so zletele popolnoma iz okrajnega zastopa. Spominjamo se, kako so hoteli liberalci pri volitvi v okraj, šolski svet pred par meseci s pomočjo nemškutar-jev spravili v odbor sebe in nemškutar-jc. A se jim ni posrečilo. V zahvalo za to postopanje so jih zavedni možje kar enostavno vrgli iz odbora. š Žalostnol V soboto 21. oktobra se je vršil občni zbor Posojilnice pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Šlo se je za to, da se iztrga ta močan zavod iz rok tro-jiških nemškutarjev. Slovenci so propadli. Naši kandidatje so dobili čez 100 glasov, nemškutarji pa po 120. Go-lobovi nemškutarji so delali z vsemi si-ami. Šnopsa, gulaša in cigar je bilo na razpolago za nemškutarske priganjače in pijance ter slovenske neznačajneže v vseh posilinemških gostilnah. Naš propad je zakrivil mož, ki se je štel med naše, se nam sladkal in dobrikal, a nas nazadnje izdal. Čez 50 glasov nam je odvrnil. Ta Posojilnica je velikega pomena za bodočnost Slovenskih goric. Je pa tudi ena najmočnejših kmečkih posjilnic na Spodnjem Štajerskem. Najboljši odgovor nemškutar-jem bi pač bil: Ustanovitev lastne posojilnice! Koroške novice. k Na občni zbor Kat. pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem pridejo tudi zastopniki hrv.-slovenskega kluba. Občni zbor se vrši dne 26. okt. v Celovcu. k Borovlje. Ni se pelo in molilo samo pri cesarski maši nemško, ampak se poje in moli vsako nedeljo nemško pri Šolarski maši, ki jo opravlja nemški katehet T h o m a n n Ljudstvo, odgovarja s slovensko Sveto Marijo, šolarji pa molčijo k Velikovec. Na mesečnem zborovanju »Lipe« dne 25. oktobra je govoril dr. Val. Rožič jako zanimivo o draginji, župnik T r e i b e r pa o vporabi solnčne luči v bodočnosti in o katol. misijonih. k Igra. Dne 5. oktobra se prične sezona na celovškem slovenskem gledališču pri Trabesingerju. Delavsko društvo bo predstavljalo: »Mlinar in njegova hči.« * Slovenska kuharica Magdalene Pleiweisove, katero je v šestem natisu priredila S. M. F e 1 i c i t a s Kalin-š e k, šolska sestra in učiteljica »Gospodinjske šole« v Ljubljani, radi nenadnih težkoč še ne bo izšla že ta mesec Oktober), kot smo naznanili v nekaterih oglasih, temveč šele koncem meseca novembra. Snov knjige, ki se že štiri leta predelava in izpopolnjuje v najbolj veščih rokah, je namreč v zadnjem času tako narasla, da tiskarni ni mogoče iztiskati dela že ta mesec. Dodali smo tudi nazorne slike med tekstom samim, vrhu-tega bo pa knjiga obsegala tudi 16 krasnih večbarvnih tabel, katerih izvršitev istotako zahteva precej časa. V naši kuhariet je zapopadena vsa kuhinjska umetnost in knjiga bo tako izvrstna, da celo veliki narodi nimajo tako popolne in dovršene kuhinjske strokovne knjige. « Kljub vsem naknadnim spopolnit-vam pa, ne bo cena nič višja, kot smo že prvotno določili; da moremo knjigo prodajati po tako nizki ceni, nam omo-gočuje samo to, ker smo jo tiskali v izredno velikem številu, kajti prepričani smo, da bodo po njej posegle vse slovenske gospodinje in kuharice. Velika izdaja te knjige bo stala namreč broširana samo 5 K 20 v vezana 6 K; mala. okrajšana izdaja orez slik na broširana samo 3 K, vezana 3 K 60 vin. Danilova ljudska igra: "Dlmež«, strah kranjske dežele. — V ^Popolnitev oceno v včerajšnji številki Slovenca poročamo, da je igra prirejena samo moške vloge in jc izšla v 17 zvezku »Zbirke ljudskih i g c r« v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. XXX * Nagrobnice, zn četveroglasni mo j, 1 zbor, priredil Frančišek Marolt. Una izvodu v obliki žeune izdaje 2 K 40 vin., posamezni glasovi niso Izšli. — Zbirka, katero so naši pevski zbori pri izdaji z veseljem pozdravili, obsega poleg že znanih lepih žalostink, kakor »Blagor mu«, »Jamica tiha«, »Nad zvezdami«, »Človek glej«, »Usliši nas, Gospod« itd. tudi izredno število drugih novejših globoko občutenih in najlepših nagrobnih spevov domačih in tujih skladateljev. Dalje še Foersterjcv »Li-bera me Domine« in star liarmoniziran psalm »Miserere mei Deus«. Oba speva se rabita pri mrtvaških sprevodih. Vseh napevov je 26; med temi tudi brezdvomno najlepša, najveličastnejša in najresnejša Mendelsohnova nagrobna skladba »Beati mortui«. Ker bomo praznik Vseh svetnikov in spomin vernih duš kmalu obhajali ter jc marsikje lepa in hvalevredna navada, da pojo pevski /.bori na pokopališčih popoludne ali pa zvečer na praznik Vseh svetnikov, in s pretresljivim petjem žalostink poživljajo in obujajo spomin na mrtve, je ta pesmarica nagrobnih napevov istim neobhodno potrebna. Opozarjamo torej posebno naše moške pevske zbore na omenjene nagrobnice. Dobivajo in naročajo se v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6. Telefonska in brzojavno poročila. CESAR. Dunaj, 25. oktobra. Glede cesarjevega zdravja, o katerem so se razširjale zopet vznemirljive vesti, se poroča, da je njegovo stanje danes ugodnejše. Cesar je mimo spal in se danes zjutraj znatno boljše počutil. Nahod je neznaten in je upati, da bo cesar v kratkem času zopet popolnoma zdrav. NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ. Dunaj, 25. oktobra. Danes je zbornica končala prvo branje laške fakultetne predloge. Potem, ko sta govorila poslanca Tobolka in Kolessa, sc je debata zaključila in sta prišla na vrsto generalna govornika Degasperi in Wa-stian. Naio so sc začeli stvarni popravki. Poslanec Pittacco je skušal ovreči trditve dr. Rybara, a ta se jc nato tudi oglasil k stvarnemu popravku in Pittacca sijajno zavrnil ter z ne-pobitnimi argumenti dokazal, kako Lahi v Primorju slovensko šolstvo zapostavljajo. Nato se je seja prekinila, da se govorniki vpišejo v govorniško listo. Pozornost parlamentarcev pa se danes ni obračala toliko na dogodke v zbornici sami kakor na dogodke, ki se vršijo za kulisami. Politična situacija je tako zapletena in kritična kakor še nikoli popreje. Vršila se je konferenca med načelstvom nemškega »National-verbanda« in ministrskim predsednikom baronom Gautschem. Gautsch vztraja na tem, da se pokličeta v kabinet dva. Čeha, čemur se pa Nemci dozdaj upirajo. Prihodnji teden sc ne bodo vršile seje v plenumu, da se da poslancem čas za pogajanja. Govori se že, da odstopi poljedelski minister baron Widmann in cla postane deželni predsednik na Koroškem. Vendar se zdaj ne da še nič gotovega reči in se nc ve, kako se bo položaj razpletel. Zdi sc, da se Nemci zdaj nagibajo bolj k mnenju, da bi bila parlamentarizacija kabineta boljša kakor pa rekonstrukcija potom izmenjave dveh ministrov z nacionalnima uradnikoma. Danes zvečer se vrši konferenca pri zborničnem predsedniku dr. Sylvestru, od katere si nekateri tudi obetajo razjasnitve položaja. Dopoldne pa se je vršila konferenca med načelnikom Poljskega kola Bilin-skirn in dr. Grossom. Kar se tiče laške pravne fakultete, jc alpska nemško-nacionalna zveza, z 11 glasovi proti 10 sklenila, da se načelno zoper njo ne izreče, da pa odločno protestira proti temu, da bi se namestila na Dunaju, v Tirolah ali pa v kakem nemškem mestu izven Tirol. Dunaj, 25. oktobra. Vladno predlogo o laški fakulteti je zbornica izročila proračunskemu odseku. KRIZA FORMELNO IZBRUHNILA I Dunaj, 25. oktobra. Načelnik nemškega »Nationalvcrbanda« jc ministrskemu predsedniku baronu Gautschu sporočil, da so Nemci proti rekonstrukciji kabineta z dvema češkima uradnikoma in da v takem slučaju ne bodo več ostali v večini. S tem je kriza for-melno izbruhnila. VELIKA BITKA PRI TRIPOLISU. Rim, 25. oktobra. (Oficielno.) General Ganeva poroča: Pri boju, ki sc je vršil 23. t. m. pri Tripolisu, so se naše čete izvrstno držale. Izgube so sledeče: Od 11. polka bersaglierjev: 2 častnika mrtva, 10 ranjenih, glede moštva izgube še niso ugotovljene; od 82. pešpolka: en Častnik ranjen, od moštva \ ubiti, 10 ranjenih; od 84. pešpolka ranjena dva vojaka, od trdnjavsko arliljerije en vojak ranjen, od »Rdečega križa« ranjena dva. Sovražnika smo popolnoma odbili z velikimi izgubami. Morali smo ustreliti nekaj domačinov. Šest domačinov smo postavili pred preki sod. Več sto pa bom poslal v Italijo. Tripolis, 25. oktobra. (Oficielno.) 23. I. m. so Turki in Arabci izvršili gotovo že dolgo preje dogovorjen napad na italijanske čete. Najprej je Italijane napadla turška in arabska konjenica, potem pa še turška pehota, dočiin so drugi tripoliški Arabci iz oaze padli Lahom v hrbet, oziroma jih napadli od strani. Prava bitka se je vršila pri Gar-garšu, kjer so Turki in Arabci bili izvrstno skrili za zidovi, griči in drevesi. Turška infanterija. je štela tri polke, proti katerim jc stal 84. polk Italijanov, katerim je prišel na pomoč 11. besa-glierski polk in 82. polk pehote. Napad turške kavalerije je bil le zvijača, da se posreči napad pehote od strani. Že ponoči so se v puščavi zapazili svetlobni signali. Turki so bili z Arabci v mestu dogovorjeni. Turki so se zdaj umaknili. Noč na 24. t. m. je mirno pretekla. Rim, 25. oktobra. »Tribuna« poroča o boju še, da so bili v akciji tudi topovi in še drugi polki, 40. pešpolk, 11. polk bersaglierjev in pogorska baterija. 500 metrov stran od Lahov — boj se je vršil 23. t. m. zjutraj in dopoldne — so bili Turki in Arabci dobro zavarovani za griči. Lahi so silno streljali skoro eno uro iz brzostrclnih pušk in topov. Turška in arabska konjenica se je nato umaknila, a nato je napadla Lahe turška infanterija pri Gargarešu. Tudi laške bojne ladje so streljale. Pri Škaršaratu so Arabci streljali Lahom v hrbet. — Iz tega, poročila sc razvidi, da jc bila bitka bolj resna kakor bi se dalo sklepati iz poročila generala Ganeva. Laško poročilo, da ima sovražnik »vo-like izgube«, je gotovo tendenčno. ARABEC V TRIPOLISU ZABODEL LAŠKEGA VOJAKA. Tripolis, 25. oktobra. Danes so tukaj usmrtili arabskega kavasa nemškega konzula. Kavas je namreč ob priliki arabskega punta prigodom napada Turkov na Lahe 23. t. m. nekega laškega vojaka zabodel. Pridobitev teže se pri uporabi Scottove emulzije kmalu doseže, učinek, ki si ga prav posebno želimo v času okre-:-: vanja pri hujšanju ali :-: po boleznih ki Pristna dumo * . . človeka slabe. skim znakom ()drasli vsake starosti store torej dobro, da v takih časih osvežijo in ojačijo telo z uporabo lahko prebavne, ========= dobro dišeče ========== Scottove emulzije v dosego zboljšanja splošne delazmožnosti. Pri nakupu na,i sc zahteva Scott-ovo emulzijo. Znamka „Si'.ott", ki jc iie nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. -- Gena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi SO v vseh lekarnah. 2(Mi.1 ti Italijani in Turki so že edini, da je rumena oljna jedilna mast »Ceres« v kockah nedosežna mast za pecivo; pusti se dobro mešati, močnata jedila pa clobe po nji fin okus po orehih ter jo tudi najslabši želodec lahko prebavlja. Več o tem v oglasu, ki jc bil priobčen v torek dne 24. t. m. Izvid g. dr. I v. M a 11 y j a , ravnatelja avstro-ogrške nacionalno bolnišnice v C a r i -gradu, d elegatavišjega mednarodnega zdravstvenega sveta. G. J. S e r r a v a 11 o v T r s t u. Na podlagi večletnih izkušenj Vam z veseljem potrjujem, da je raba Serra-vallovega kina-vina z železom ob malokrvnosti in nevrasteniji vedno pokazala zadovoljujoč uspeh, kakor tudi ob prebolelosti po težki bolezni. Zato pa tudi prav pogost« bolnikom, ki jih jaz zdravim, odrejam ta izdelek, ki ga vsi, zlasti pa otroci zaradi blagoslastnosti radi uživajo in. lahko prebavijo. V C a r i g r a d u , 29. dcc. 1903. Dr. iv. Mali v, Zahvala. 3214 Za premnoge i/.ra/.e tolažilnegu sočutja in sožalja oh prerani jmrti mojega soproga Antona Zrimšek mesarja, gostilničarja, sodavičarja in posestnika izrekam tem potom vsem sorodu ikom prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujem zastopnikom mesarske zadruge ljubljanske, gostilničarske zadruge ljubljanske okolice, zastopstvu sodavičar-ske zadruge, slav. gasilnemu druStvu iz Zg. Šiške, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli spremit predragega pokojnika k večnemu počitku. Koseze p. Ljubljani, 23. okt. 1911. Frančiška Zrimšek vdova. vrelec. Dlaletlčna namizni plj&fia a oblino ogljikovo kislino. PoapeSnJe prebavo In izmeno snovi. Zal« koncentriran medlclna-l*n «ral«o, priporočljiv prt kroničnem želodčnem kataru. zaprtja, Brlghtovlb ledloah,' vraničnik oteklinah, jetrni trdlnl, alatlul, anovolzmenB- klh boleznih,katarlbdlhalnlh organov. Oonati Zdravilen »ralao največja taablna avoja »rita. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstlpa-cljl, tolinlb kamenih,tolščici trganju, sladkovnl bolezni Najmočnejši prirodni vrejec magnezijo - glauberske soli Veste moja navada nI, da bi nekaj okrog govorita kar sem samo slišala! Pri pralnem ekstraktu nZenska hvala" sem se pa sama prepričata, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bčlenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. IV. mm, Ljubljana, Novi vodmai 151 (blizu postaje cestne železn.), izdeluje vse vrste hgvmnniiD 1,0 najnovejšem ameriš-ndrmUERIJK kom sistemu. Izdelano harmonije imam vedno v zalogi, katere si vsakdo lahko ogleda. = Sprejemam v popravilo stare harmonije in sploh vse druge lesene instrumente. - Priznalna pisma na razpolago. - Cenik franko in gratis. 3213 ■ i zopet ordinira ■ 3198 ni stanovanie obstoječe iz 4 sob, kopalnice, verande in z vsemi pritiklina-ini ter s porabo vrta se odda takoj ali pa s 1. februarjem na Dunajski cesti št. 61. Natančneje se poizve pri lastniku Fr. Vldic Dunajska cesta št. 32 pritličje, ":-: levo nu vogalu. :-: Zanimiv socialističen proces. Koncem minulega ledna sc je pričela v New Yorku obravnava radi zločina, ki je stal dvajset človeških žrtev. Dne 1. oktobra minulega leta je zletelo v zrak poslopje časopisa »Los Angeles Times«; pri tem je bilo dvajset ljudi ubitih in mnogo ranjenih. Oblasti so razpisale 100.000 K nagrade dotičnemu, ki odkrije zločince in več kot šc enkrat toliko je razpisalo društvo delodajalcev, ker se je slutilo, da je bil ta napad delo socialistov. Lastnik časopisa »Los Angeles Times« je bil namreč odločen sovražnik delavskih sindikatov in je tudi v tem smislu svoj list vodil. Naravno je, da so obljubljene velike nagrade spravile pokoncu veliko število detektivov, ki so skrbno iskali zločincev. Enemu izmed njih se je posrečilo ujeti oba brata Mac Namara in nekega Mac Manigala. Vsi so dolgo tajili, konečno je zadnji priznal po dolgem zaslišavanju truden, da so on in oba brata izvršili omenjeni napad. Proti tamu priznanju pa je protestirala Tra-de Union Združenih držav. Ta namreč trdi, da gre le za komplot policije in jeklenega trusta, ki jc hotela na ta način zadati delavski organizaciji smrten udarec; dalje da so vse izpovedbe po-tvorjene in da jc nastala eksplozija vsled uhajanja plina. Škode je povzročila ta eksplozija nad 15 milijonov K. Sklicana so bila takoj velikanska delavska zborovanja, na katerih so v ognjevitih govorih proti obdolžitvi protestirali. Obenem se je priredila zbirka za zagovornike obtožencev. Zbralo se je nad 500.000 kron, kar pa daleko ne zadostuje, ker, kakor znano, je leta 1907 bil voditelj sindikata rudarjev W. Hey-wood obtožen umora guvernerja v Ida-hu. Bil je oproščen, a proces je veljal Trade Union poldrug milijon kron. Krog tisoč oseb je bilo poklicanih, da se iz njih vrst zbere porota. Seveda bo to zelo težko, ker obtožba odklanja vsakega člana delavske organizacije, medtem ko zagovorniki ne dopuste k poroti nobenega delodajalca. Izid procesa se pričakuje z veliko napetostjo. Socialisti izjavljajo, da če se na podlagi lažnjivili izpoved b Mac Manigala obsodita brata Mac Namara, tedaj bo zahtevalo 10 milijonov ameriških delavcev obračun ocl justice. Književnost. * Zgodbe fare škocjan pri Dobro-Vah. Spisal P. Bohinjec, župnik. Tisk J. Krajec nasl. v Novem mestu. — Založil pisatelj. — Cena 1 K 40 vin. broširana, 1 K 60 kartonirana. — O tej knjigi smo dobili še naslednjo oceno: Na tesnem prostoru 112 strani pisatelj knjižice podaja čitatelju vse bistveno važno, izbrano gradivo o zgodovini Škocijanske fare pri Dobrovah; načrta staro in novejšo zgodovino fare, ki sc sme v naši deželi prištevati med najstarejše. Kraj ležeč ob starorimski cesti, kjer je bil znamenit trg Gotno brdo. Gospod pisatelj nam poda topografijo in statistiko, navede cerkve in kapele, šole in graščine, ustanove, bratovščine in društva, našteje imena župnikov, kajpelanov in odličnejših faranov, izmed katerih obširneje govori o Fr. S. Metelku, ki je velik dobrotnik župnije in o slavnoznanem misijonarju dr. Ign. Knobleharju. Gradivo je nabrano na podlagi raznih tiskanih virov, ki so vsi navedeni pod črto; mnogo je pisatelj zajel iz farnega arhiva in s tem mnogo važnih dogodkov otel pozabi j enosti. — Knjigi se pozna, da jo je pisal v pisateljevanju zelo verziran slovstvenik. Slofr je krepak, beseda teče gladko in je pisana objektivno tudi tam, kjer je pisatelj sam posegal v zgodovino fare v najnovejši dobi. Strokovna kritika bo seveda pogrešala in dostavljala marsikatere podrobnosti, naštevala neporabljene zgodovinske vire, ki so bili pisatelju živečemu na kraju brez arhivov in od splošne komunikacije zelo oddaljenem nepristopni. Spisal je pisatelj knjigo za spomin in slovo ob lOlet niči župnikovanja na tej fari, ki se odlikuje po nenavadni legi in zanimivi preteklosti. Knjiga je dragocen kamenček za stavbo naše domače zgodovine * Za naše matere, žene in dekle: a velevažna knjiga: »Gospodinjstvo«. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj, prednica šol. sester in voditeljica gospodinjske šole v Marija-nišču v Ljubljani. Cena je zelo nizka in znaša 2 K 20 v za broširan in 2 K 80 v za vezan izvod, po pošti 30 v več. Knjigo je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. |«ar Ako še niste, ^ a pošljite naročnino! g Tem potom javljamo, da je vkljub temu, da smo imeli hudo konkurenco dne 20. oktobra naročila kraljeva srbska ulada in nekaj dni poprej deželna ulada za Bosno in Hercegovino 3216 iu. Jnx & sin, Ljubljana m t Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtopljeje priporočati svojo bogato zalogo nasrDbnlb spomenikan iz najraznovrstnejSega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi ceitami. Preskrbujeta tudi slike po najnižjih cenah. 2750 Z odličnim spoštovanjem Fr.Kunovar ANTON SARC, Ljubljana. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. Opreme za nevest Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje. - mM m za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila. Vzorci so vsakemu na razpolago. Mtoftto 1787 (1) Telefon 237. Telefon 237, Zajec & Horn Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 Beton in železo - beton. Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni Škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ============ mize, balustrade). =========== BSlIHŠiiill^ Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke »Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani. Vdovec odlična oseba, stanujoč na deželi, srednjih let, se želi v svrlio ženitve seznaniti s pošteno, zmerno žensko, samsko ali vdovo, starosti 30 do 40 let. Pojasnile daje upravništvo „SlO' venca". 3168 3 DoliroidoCa in staroznana o sredi mesta Ljubljane se da szz tako! u najem. £ Pojasnila da|e IMHNDHCHS, Marija Terezija cesta Steo. 16. ki govori slovensko in nemško išče slnžbe v kakšnem hotelu. Naslov pove uprava lista. 3121 fer PURANI 160 komadov, težki po 8 kg so letos zadnji, krat na prodaj do petka na Vodnikovem trga Plahte zg vozove pokrivala za komate in odeje, platno za jadra m meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 ki i ŽIMA morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov tig, štev. 5. 2b2l • V za eno ali dve stranki z dvoriščem in lepim sadnim 3083 vrtom se ceno proda Potrebnega kapitala 2600 K. Natančnej e se izve B02Sa flOliBJ, L|ltl|lll CKlJ 0. SL 151. Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti in borzni interesenti čitajo ff JI (Izhaja tedensko). Vseb na: Tržna tendenca. Finančni tedenski pregled. Zunanje borze. Informacijska rubrika- PosebeJ omenjeno: Alpinska montanska družba. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarni ce Manu-schek. Pivovarnica Poschach. Union, družba za stavbno blago. Buštehradska železnica. Gcisskapivovarnica.Anglo-Avstrijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Lloyd. Dunajski Bankverein. Delnice državnih železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hipo-tečna banka. Nižjeavstrijska eskomptna družba. Mednarodna družba za zavarovanje proti nezgodam. Tržaške plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Ley-kam-Vevčc. Landcrbanka. Foncišre, peš-tanska delniška zavarovalna družba. Zivno-stenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. Liesinška pivovarnica. Avstrijski Feniks, zavarovalna družba. Za-hodnočeška rudniška družba. Nadraške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. Werndlove delnice. Trboveljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Phonis. Deutsch - Luxen-burški rudnik. — Kurzna poročila ln pre-mljski postavki za vodilne spekulacijske papirje dunajske, berlinske in londonske borze. — Dobiva se gratis in franko pri bančni tvrdki ERVIN & CO., Dunaj Im Tnchlaubon št. 8. 3084