Posamezna številka 10 vinarjev. v LjoDiJani, v sredo, 12. oprllo m Lelo XLiV. e~ Velja po pošti: K 2B--ii Za cr.lo lelo naprej za en mob&o „ . . „ 2*20 za ricmčijo celoletno . „ 23-— za ostalo inozemstvo . „ 351— V Ljubljani na dom: Za coio ioio naprej . . K 24'— za cn meseo „ . . „ 21— V upravi prejeman mesečno „ 1-80 ~ Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo celoletno . „ 9'— 2.a ostalo inozemstvo. ,, 12'— Enostolpna petltvrsta (72 min široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri več|lh naročilih primeren popust po tioflovorn. Poslano: Enostolpna pttltvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, lzvremšl nedelje In praznike, ob 5. nrt pop. Redna letna priloga vo*nl red Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 8/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = lm list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-horc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Italijani še w$no obstrellulelo kraje z M pred Uerdunom. ■ preimle nemških trajala le pet let. SlovensMrvaiska Isiro prosi za šole. Vsemu svetu je znano, kako mačehovsko je nastopal italijanski deželni odbor istrski proti slovensko-hrvatski večini dežele zlasti v šolskem vprašanju. Hrvatje so si pomagali na ta način, da so si potom družbe sv. Cirila in Metoda za Istro snovali šole na svoj račun in tako oteli svojo deco nevednosti in poitalijančevanju. Danes deluje v Istri 25 družbinih šol, dva nadaljevalna tečaja in 10 otroških vrtcev. To je ogromno prostovoljno breme, toda vse te žrtve še davno ne zacir ;!;ujejo, V hrvatski — pa tudi slovenski — Istri še vedno manjka šol in pouka željan narod hrepeni po njih in prosi zanje kakor lačni za kos kruha. Saj so se ljudstvu odprle oči zlasti sedaj, ko je bilo v begunstvu v tujini in videlo, da je nevednost silna ovira za človeka in da d izobraženec v vseh prilikah in položajih življenja lažje pomaga nego oni, ki morda niti citati in pisati ne zna. Istrski narod hoče šol, šol! Trdno upamo, da jih bo v novi Avstriji tudi dobil, saj je v prvi vrsti državna korist, če ima izobražene narode. Bo!j nego kdaj prej bo v bodoči novi dobi v vsem javnem življenju držav, narodov in posameznikov odločevala izobrazba. Zato je in bodi naša prva zahteva: Dajte nam šol! Mi Pil Blagorodni gospod urednik! Ni lahko v sedanjih razmerah pisati in hvaliti velikih mož v \)orici. Saj so brez izjeme vsi veliki po pogumu in trpljenju, ki še tu vzdržijo; in teh ni malo. Tudi smo dogodkom preblizu. V Gredi med junaki živimo — le najbližje vidimo. Z grička prihodnjosti, se bo imelo kedaj lepši pregled na preteklost. Toda veliki listi pišejo o njih, zakaj bi tudi mi sami ničesar ns povedali o svojih. Celo vrsto neustrašenih značajev — pravih mož dolžnosti in žrtva nam je odkrila vojska tu v Gorici. Ne rečem, da so vsi drugi sami plašljivci; mnoge je res dolžnost klicala drugam, ti pa, ki so ostali, so v tolikem obsegu pokazali svojo možato osebnost, da zaslužijo omenjeni biti v zgodovini. .USTEIL 00911. Nekoliko plašen, z gosli v rokah, je stal na zeleno okinčanem odru in s tužnim smehljajem na trepetajočih ustnih sc klanjal zbranemu občinstvu, ki je posetilo konccrt gospe Mileve dr. Zakrajščekove, v nedeljo dne 19. marca t. 1. Njegovo cigansko ime se ni čitalo na elegantno tiskanih letakih in program njegovih izvajanj ni bil znan nikomur. Prišel ie, ko je bil spored koncerta že izčrpan, ko je uživanje efektov bilo v polnem teku, — On ni pohajal glasbenih akademij, da manjka mu celo najpreprostejše elementarne naobrazbe ljudskih šol. Ne zna pisali, ne citati: analfabet je! Ko pa nastavi svoje gosli in ko strune trepelaje zazvene, tedaj misliš, da stoji pred teboj najkulturnejši tip moderne civilizacije. — Kakor nešteto di'U-fiih, tako jc tudi njega usoda privedla iz daljnje Ogrske, tjadol na snežene vrhove Krna ter od tam v tukajšnjo bolnico na zdravljenje. To jc njegova biografija, historija enaka milijonom drugih človeških bitij!.., in ia neznani umetnik, ki ni namera- Naša častita duhovščina je gotovo najvzglednejše in tolažljivo vplivala na vse sloje. Javno bogoslužje se ni prekinilo v mestu groze in smrti. — Po kratkem presledku se celo popolnoma normalno vrši, kakor pred vojsko. Niso vsi potrebovali cerkve. Opraviti pa so imeli vsi z njo. Sitno je bilo meseca novembra, decembra hoditi v,družbo možu, ki ne skriva svojega prepričanja. — Zbadljivke čez duhovnike so srčale kakor pušice v njega. — Ljudje ki cele tedne niso upali na cesto, so se najbolj zgražali; in sirote ki so se že dolgo skregale z Bogom in cerkvijo so naenkrat mislili, da morajo izgubiti vso vero in po krivdi duhovnikov pogubiti svojo dušo. In kako trdovratno so širili laži med zbegane ljudi. Popolnoma izmišljeno je trdila oseba dvomljive vrednosti, v samostanu so tudi vse zapustili in odšli. Pater je pridigal, da zdaj tudi spozna, da molitev nič ne pomaga, nakar je cerkev zaprl in zbežal. Prišla je- mimo oseba, ki je tisti dan bila v cerkvi, slišala prepir in laž, ter podučila lažnjivko. Takih in še hujših se je širilo veliko po mestu. Duhovščina pa je tiho nadaljevala svoi poklic. Bila je preklinjeva.na pa je blagoslavljala. Veliki večini ljudi je bila glavna opora javne nravnosti in premišljenega, vztrajnega poguma. Njen tačasni vodja Msgr. Kastelic je dobil visoko odlikovanje z imenovanjem vitezom Fran Jo-žefovega reda. Civilni naši funkcijonarji so nad vse vzvišeno nadaljevali svojo težavno službo. Možje, ki niso nikdar silili v ospredje, so postali svetovno znani. S svojim mirnim pa odločnim nastopom, s svojimi modrimi odredbami so obvarovali mesto in okolico škodljive zbeganosti in — stradanja. Vse to pa so izvršili v neposredni bližini sovražnikovih topov, v dežju pogubnih izstrelkov sem iz Oslavlja in Podgore. Naš priljubljeni c. kr. okrajni glavar — baron Baum, je bil cel čas krušni oče svojemu glavarstvu. Že v mirnem času mora uvažati dežela moko slanino in olje, najpotrebnejša živila, kaj še-le v vojski. Takoj v začetku se je ustanovil preskrbo-valni urad. Izvrstno je deloval pod duhovitim vodstvom g. dr. B. Odpoklican nam je bil v vojake. Voz se je hotel skoraj ustaviti v klancu. Spretne roke g. glavarja so ga zopet spravile v tek, in sedaj teče točno. Nekaj oddelkov urada je bilo premeščenih val izvajati Bethowenovih simfonij, ta samouk, ki ne pozna Wagnerja in Verdija, je stopil pred strmeče občinstvo, skromno in boječe ter zaigral na strunah, ki so slišale grmenje topovja ter strahovito eksplozijo šrapnelov in granat, stok in jok in vpitje ranjencev in umirajočih, fantastično rapsodijo življenjske tragike človekove. Drhtaje so zabrnele te strune, kakor da bi hotele povedati in prikazati v svojem trepetu vojne grozote, ki so jih doživele na sivolasem Krnu. Kakor daljni piš nevihte, ki se bliža sredi vročega poletnega dne, tiho in komaj slišno, kot ponočni napad zvitega sovražnika na postojanke nasprotnika, so šepetaje govorile globoke tajnosti svojih doživljajev. Vedno glasneje in glasneje so grmele, vedno bližje in bližje so prihajali lužni glasovi preteklosti in ne dobivši odmeva, so razburjeno zaridale, skoraj zarjule, umolknile za par hipov, spet milo in žalostno zaplakale, a zvoki, srce in dušo pretresujoči, so se izgubljali v daljavi, vedno dalje in dalje. S zaprtimi očmi je umetnik gledal pretekle dni, spominjal sc svojih mladih let ter svojim težkim čustvom dajal odduška na strunah, ln ti izražaji so bili podobni milemu petju slavčka, ki ob bledem mesečnem svitu, na robu zeleno oblečenega gozda, prepeva svoje zaljubljene pcsmice, a nervozen vzklik-udar, je bil sličen sko- v Ajdovščino — gospod okr. glavar je pa še vedno v Gorici. Tam pri njem je središče župnijskih in občinskih uradov, kateri rabijo neprenehoma njegovega posredovanja, pomoči in nasvetov. Tam so ključi do zakladnice vojnih podpor in do kruha, tam brezplačna posvetovalnica beguncev iz okolice. In vsi ga najdejo tako ljubeznivega in mirnega. Vojska ga ni veliko spremenila; le njegovo plemenitost in prirojeno dobrohotnost je še izrazitejše podčrtala. Silno težo vojske nosi njegov delokrog. Vojaki najrazličnejših narodov in navad taborijo v njem — umevno, da se čujejo tu in tam pritožbe. Zahteve in žrtve vsiljene vojske so pač krute. Sreča za nas, da imamo moža, ki ima smisla za ljudski blagor in pojmuje njegove rane. In naš »benedetto Conte«, c. kr. komisar v Gorici, grof Dandini! Skoraj neopa-ženo je sledil vladno razpuščenemu občinskemu uradu. Zaglobil se je v delo, v akte, v občinske zadeve. Nesebično, nepristransko je urejal in ukrepal. In kakor vsi veliki možje, je tudi on med temeljitim trudom in delom nevsiljivo vsplaval na površje. Dobil je igro, vsa srca so njegova. No more vsem po volji ustreči, — saj tega še baje Bog ne more. Vendar pa mora vsak priznavati njegove žlahtne namene in požrtvovalnost v dobrobit obleganega mesta. V resnici dela čudeže. Brez primere zgledno urejena je občinska uprava. Vsaka nova potreba najde brž primeren odpomoček. Največje zasluge si je stekel v aprovizaciji mesta. Želodec je najhujši godrnjač. Potolaži njega in vse bo šlo za silo. Grof Dandini je pričaral živeža, ko ga ni bilo nikjer dobiti. On je naš egiptovski Jožef. Ni malenkost dobavljati sem pred žrela sovraga zadostno hrano za 9000 do 11.000 oseb — še vojaštvo ne zmore v svojem krogu zlahka tega ogromnega dela. Le osebnemu vplivu grofovemu se je posrečila rešitev tega pre-pornega vprašanja. Imamo moke in soli — še belega kruha dobivamo vmes. Imamo olja, slanine, sladkorja, rib. Drago je seveda, a dobi se vendar. Za najpotrebnejše, za reveže je najskrbnejše prevideno. Prav neguje jih. Samo na eni preskrbovalni postaji — pri kapucinih — so dobili ta mesec okolo 2000 kosil. Gotovo ostanejo do smrti hvaležni svojemu velikemu dobrotniku. In občinske pocestne zadeve, snaženje cest pri vednem podiranju, pokrivanje po- škodovanih streh, podpiranje nevarnih zidov, odstranjevanje nagnjenih, razpokanih sten, varnost zasebnega imetja — omejevanje nemoralnosti — bolniki, razkuževanje, cepljenje proti boleznim — pismene izpričbe istovetnosti — preseljevanje družin, nove trgovine, vse gre po njegovih rokah — vse nosi pečat krepkega, zavestnega moža, ki pojmuje in izpolnjuje neustrašeno svojo dolžnost. Postal nam je pravi angel tolažbe. Cerkvam je zmanjkalo zanesljivo pristne pšenične moke. Ne mala zadrega. C. kr. komisar je rade volje pomagal, Fr. Sabas pa bo napekel kruha za velikonočno sv. obhajilo Goričanom in vojakom kristjanom. Zunaj streljanje — tuljenje v zraku, razpokanje granat — vsako smotreno delo je izključeno — v globoki kleti pa nemoteno deluje stroj živ in čuteč, ter vlada in hrani Gorico. Stranke prihajajo — vsaka želi govoriti z g. grofom osebno. Vsem ni mogoče ustreči. Večinoma pa jim je na razpolago. Vsak jezik mu gladko teče — v vsak položaj se brž vživi — stvarno razsodi in pomaga. Zaduhli zrak in električna žarnica sta mu ublažila barvo, da še lepše odseva njegova aristokratska, visokorodna duša. V njegovem varstvu živimo Slovenci in Lahi, povejte če nismo v dobrih rokah. Pridite k nam, če morete, pa jih boste videli može junake, duhovne in civilne. V mirnih dnevih vsakdanjosti jih nismo toliko spoznali. Vojska je pregnala megle, vidimo bolj jasno in naravnost v dušo. Na prvih mestih jih hvalijo različni dnevniki, visoka odlikovanja jih dičijo. Nam pa so bri-Ijanten zgled in nenadomestljiva podpora v težavnih dnevih naše dežele. Najlepše pozdrave pošilja udani Gori can. Slike iz Gorice. Nekoč zvečer se jc povabil k meni poveljnik Gorice. Le-ta je najpoljudneja osebnost med znametniki te vojne. Marsikaj sem že čul o malem možu z levjim srcem, ki je vedno med najsprednjimi, vedno sredi med njimi, ki ni imel dopusta še nikoli izza početka vojne. Spoštljivo sem poslušal njegove pripovedi o Srbiji, o Rusiji, od tod. A nobena i vikanju ponočne sove: daljni, zelo daljni, I veseli in bridki spomini ciganu-umetnika. Ko pa je njegova srčna bol dosegla vrhunec, tedaj so strune nervozno zabren-čale, a pri koncu si čutil, kako cigan-umet-nik sam sebe tolaži in skuša ublažiti bol, ki mu razjeda srce ter greni življenje. In oni je igral dalje, ne meneč se za vtis, ki ga je napravil na poslušalce. Ni se brigal, on, preprost vojak, za nobenega: igral je naprej... Vedno silneje in silneje se je čutil instinkt »seaus patrie«. A človek, ki ima srce in dušo, je v teh otožno milih zvokih spoznal srčni pozdrav nepreglednim ogrskim planjavam, prastarim gozdovom, ki so nudili njemu, preprostemu in zaničevanemu ciganu, domovje, streho — varno zatišje pred moderno korupcijo. Njegova vijolina je pripovedovala str-mečim življenjeske priče svojega gospoda: o svobodnem življenju, o uživanju prostosti, o milem petju nežnih ptičev, o srebrnem žuborenju potokov, o skakljanju studencev, o rajski-opojni vonjavi cvetlic in naposled o postelji, ki mu jo je postiljala boginja Usoda v naročje matere zemlje. To je bilo nežno, milo, čuvstveno, tajinstve-no in komaj slišno. Komaj je prešel ta pasus, že so začele strune nervozno in neubrano zveneti, kot da je igralca spopadla histerična kriza .., In bilanc to kriza. Kil to odmev dušev- nih bojev, bili so spomini na preteklost, je-ka tragedije človeškega življenja. Mavrična slika doživljajev, pestri šopek ciganskih aventur se je jasno odražal v pretrganih zvokih melodije. Dajal je odduška svoji tu-gi, veselil se in jezil, tožil in tolažil ter nekoliko pozneje oduševljal in nalival čašo s pogumom za prihodnje boje za obstanek. In v tej melodiji je bilo toliko fantazije, iluzije in desiluzije, naravnega čuvstva in nepomešane umetne šare, da si strmeče moral priznati, kako lepa je čista in nedolžna prostost. Ko pa so strune po burno-viharnem kriče umolknile, je nastal hipni tiš kot da v dvorani ni žive duše, efekt tako mnogo-čen, da šele po pretekli pavzi jc dobil umetnik zasluženo burno odobravanje. ---in sredi tega viharnega aplavza, so neslišno zadoneli otožni akordi v kontra tempu, naše lepe Slovenske: Sirota jaz okrog blodim ... Nobeden jo ni pel! Prišla in pela jc sama! — Nino Furlan. V Škof ji Loki, 23. marca 1916. izmed strahovitih njegovih pripovedi iz spomina ni tako grozničava, kakor ona iz novembra ob Soči. Peklensko je bilo. Tri dni m noci je divjal boj. Poveljnika so nameravali udu-fciti v dimu; a ostal je. »Le truplo moje ponesete ocl tod.« Sedemkrat se je zadela obenj smrt. In on se je smejal in bliskale so se mu oči. Gospa Š., naša strežnica, je stala pri nas in kramljali smo. . »Meni se imate zahvaliti,« se je salu poveljnik, »da tako malo obstreljujejo vaso hišo. Paš zaradi vas sem pisal Cadorni nal...« , . . Ni izpregovoril. Grozovit tresk je stresel hišo, opeka je zaropotala po oknih. »Miri« je zaklical mali železni mož poleg mene; drugega nič. Vsi smo planili kvišku in čakali, nihče se ni genil. Sedaj je treščilo vdrugič, tako strahovito, kakor bi se bil snel svet iz tečajev — in priletelo je. Tik poleg nas se je razletela v šibre steklena stena, razlegel se je divji krik, meni je zastala sapa. , »Mir!« je ponovil general in njegov glas je zvenel tako ostro jeklen, da je v hipu utihnilo vse. »Ali je kdo ranjen?« Šest metrov od naše hiše je priletel v hišo strel v polno. Predsoba, ki ie rabila za točilnico, je bila prebita čisto gladko in težki kosi so leteli med navzočimi. Žal, topot je tudi nekaj ranjencev; med dvajsetorico nas so trije ranjenci. Ubogi mali Niko, živahni »pikolo« je dobil korenito: zlomljena roka mu krvavi curkoma. Knjigovodkinja, gospodična Anka, ki se je bila ustrašila pri strelu v streho in hotela zbežati v klet, je priletela drugemu strelu naravnost naproti. In zadelo jo je malo v obraz, v bok precej izdatno. In strežnik Srečko je dobil šibro v členk na nogi. _ A med vsemi najbolj iz sebe je hišni gospodar. Dve luknji ima na hlačah; njemu samemu se ni zgodilo nič. In sedai ne more razumeti, kako je to mogoče. Jaz sem se premagoval, kolikor sem se mogel. A da bi se bil premaknil z mesta, mi ni bilo mogoče. Zato sem gledal brez delen gospo Š., ki je pomagala ranjencem. Do tega trenutka je bila strežnica, sedaj se je izpremenila v zapovednico. Nič ne izmeni stanu tako temeljito kakor nevarnost za življenje. General je odšel po vojaške strežnike, potem je telefoniral »brigadnemu stricu«, Kadar je zakričal ta, je oni tam na oni plati vselej utihnil takoj. Za sedaj je seveda še pokalo dalje na okoli brez odmora. General me je vprašal, ali grem ž njim. Hišni najemniki so namreč pobrali vsak svoje najpotrebnejše, kar bi rabil ponoči in odšli spat k znancem. Dva strela na eno hišo, to so že preizkušeni streli, A general je menil, da se spi najvarnejše tam, kamor je bil baš udaril strel. In odšel je trdega koraka, pokonci in resen; osmič je ušel smrti. Brž nato je pri-drčal avtomobil »Rdečega križa«. -Bog z vami!« se je poslovil hrabri Niko in se delal trdega ob bolečinah. Anka pa, ki je imela težko rano na nogi, ter majhne brazgotine na obrazu, je tarnala radi — popačenega obraza. In tedaj smo se morali smejati nekoliko. Jaz in ženske smo sedaj z gostilničarjem, kuharjem in stražo sami v hiši. Le v prvem nadstropju spi častnik, ki je baš prišel s Podgore. Narednik je šel pogledat k njemu, smejoč je prišel dol takoj. »Jezil se je. da ga budimo. Kaj granata! Mir mi dajte!« Še obrnil se ni na postelji. Meni se ni dalo prav smejati, grozni -čava mrzlica v notranjosti me ni hotela ostaviti. Krvavi sledovi, razvaline, črepi-nje, šumeč, razstreljen vodovod in prepali objokani obrazi krog mene me niso baš mogli pomiriti, -Jutri se odpeljem, je rekla naposled gospa Š, Jaz tudi!« je menila kuharica, ■in jaz tudi,« je pristavila dekla, »Vzdržali smo se itak dosti dolgo.* Da bi pregnali vsaj grozničavost! V tem hipu je ugledala strežnica na mizi nekaj kozarcev, napolnjenih s penečim vinom. Gosti, za katere je bilo natočeno, so odšli, zato smo se ga lotili mi. Še nikoli nisem pil šampanjca v takem razpoloženju. Vsak izmed nas je izpil kozarec in lotila se nas ;c boljša volja. Gostilničar je v tem prinesel steklenico likerja in preselili smo se v mojo sobo, ki je veljala za varno pred streli. Stolov ni bilo dovolj v nji, a šlo je navzlic temu. Iz treh čašic nas je pilo šest. Prav prijazno je bilo. Pogovarjali smo se izpočelka seveda o tem, ali je bil strel slučajen ali ne. »Morda je počil po izdajstvu?« General je naznanil, da pride ob sedmih. Ob desetih je udaril strel: dosti časa /.; izdajstvo. Kako naj bi se moglo izvršiti, v ni mogel predstavljati nihče, zato so se ogibale v domišljiji najsmelejše stvari. Z b:r/vo preko Trsta se seveda v treh urah ni moglo javiti, takisto letalci niso mogli degnaii, cla bode general večerjal tu. Da «:« no noči s tonem nc da meriti baš na hi-.*'■> in določeno sobo, tega se seveda tudi nihče spomnil ni. Vsekakor se je glasila mnogo imenitneje trditev, da je bila granata namenjena generalu, bilo jc roman-tičneje, zato verjetneje, foleg zevajoče isti-nitosti je že blizu domišljija, ki uganja pustolovščino z našimi mislimi. Lotila se nas jc pripovedovalna volja. Kazali so mi šibrc od prejšnjih strelov, fn vedno se jc vračala beseda na mesec november, oni grozni, grozni čas. »Takrat smo spali v kleti,« je dejala gospa, »Postelje so še doli, če hečete, pa dajmo še nocoj I« Zopet jc treščilo čisto blizu. Ako odpotujejo vsi in zapro hišo, kam naj grem jaz potem? Premišljal sem to in nisem jih poslušal dosti več. Pri vsakem tresku so se prepirali, ali je strel udaril, ali se odbil. Naposled se je glasil, le še »brigadni stric«, slednjič je utihnil tudi ta. »Torej če odpotujele jutri...« sem povzel, a gospa mi je segla v besedo začudena: »Odpotujemo? Kdo pa vam je rekel?« »Torej bodete kuhali jutri?« »Kdo pravi, da ne?« se je čudi kuhar. »Kuhali, kuhali!« je pritrdila tudi kuharica. »To se razume!« meni še gostilničar. In gospa se je smejala: »Vselej, kadar udari, pojemo staro pesem, In potem ostanemo vendar. Kaj hočemo? Kam pa naj gredo gospodje, ko pridejo žejni s Podgore in ostale bližnje črte?« Poslušal sem nem in ganjen. Zdelo se mi je, da še nikoli nisem imel pri sebi ple-menitejih gostov. Ves čas so bile tu, te ženske, vedno v službi in vedno vesele. In sedaj ostanejo dalje, zopet v službi, zopet vesele kakor vedno — že deset mesecev sem. Vsi smo spali kar najbolje, a ne v kleti, seveda. Zjutraj nam je poslal general šopek cvetk: narcis, vijolic, lilij... Zakaj dočim se po Gorici izprehaja smrt, cvete v bajnem cvetji vsa priroda. »N. Fr. Presse«, Pogrešane družine s Primorskega. Od vseh strani, kjer sedaj stanujejo naši begunci, smo dobili zelo veliko zahval, ker so ravno potom našega lista našli svojce. Seveda, mi teh pohval ne moremo priobčevati; storili smo le svojo dolžnost, da pomagamo in tudi na ta način otaremo marsikatero bridko solzo našim trpečim rojakom. Sezname pogrešanih družin pa bomo, kakor doslej, tudi še nadalje brezplačno priobčevali v našem listu. Hlede Emil, k. u. k, Wachkomp, št, 5, vojna pošta št, 608, išče Franca Mišagaj, Josipa Obljubek, Leop. Tronkarja, Ivana Prinčič in Klenška, vsi iz Ločnika. — Sin Josip Gašparin, doma iz Šmartna Imenje v Brdih št. 113 pri Gorici, že od maja lanskega leta pogreša svojo družino. Vljudno prosi, če kdo kaj ve o pogrešancih, naj sporoči na naslov: Jožef Gašparin, Vila »Erika«, Tobelbad pri Gradcu. — Rad bi zvedel, kje se nahajata Mihael in Andrej Gabršček iz Selc št. 3, žup. Libušnje pri Kobaridu, Primorsko. Prvi je šel meseca maja 1915 v bolnišnico, drugi je bil poklican aprila istega leta pod orožje. Od tistega časa ni več sledu o njih. Kutin Lovrenc, pionirski oddelek, vojna pošta št. 110. — Pogreša se gospa Ambrožič Terezija iz Podgore pri Gorici. V začetku vojske z Italijo je morala bežati iz domačega kraja, kdor ve kaj o nji, naj na prošnjo sporoči na naslov: Homovec Franc, K. u. k. Sappeurkomp., III. Zug, vojna pošta 612. — Marija Pičulin iz Stračič v Gorici št. 4, sedaj v Brucku a. d, Leitha 2/12, N. čstr., išče družino Bukinis iz Podgore št. 87 pri Gorici, Primorsko. — Angela Šturm iz Podgore, sedaj Bruck a. d. Leitha 2/12, N. Čstr., išče družino Andreja Beč iz Podgore št. 126. Poslani naslov. Gospa Marija Simčič, vdova po pokojnem nadučitelju Ferdinandu Simčiču, se z otroci še vedno nahaja na Dobrovem v Brdih, kakor sem izvedel po pismu iz Italije, in sicer ima v Pušnarjevi hiši trafiko in prodajalnico razglednic. desetnik Premk Ladislav, vsi pri 3. trd. top. p. —- Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: inf, 17. pp. Taurek Konstantin, orožnik bos. herc. orož. zbora Močnik Ivan, tit. četovodji 9. trd. top. p. Perko Franc in Toplak Anton. jaške zadeve. -f- Odlikovanja. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 2. bos. herc. p, Boris Šlajmer. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojster 7. dež. orož. pov. Karel Pahor pri 7. zbornem poveljstvu, rač. podčastnik 27. dom. p. Adolf Arbelj pri mob. okopnem skladišču št. 7, štabni nadlovec 15. lov, bat. Mihael Cimperšek in računski podčastnik 3. pion. bat. Bogomir Vodeo. — Srebrn zaslužni križec na trakti hrabrostne svetinje sta dobila tit. četovodja 20. lov. bat. Ivan Žgajner in četovodja 20. lov. bat. Franc Turnšek, — Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila praporščak .3, gor, top. p. Peška I Franc in praporščak 7. polj. top. p. Ast! Franc, pri 47. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2 vrste so d o t) i ! i' o^njičsrii »Jii^-cc^ ' Viktor, Peške Viljem in Senk Konrad in i\ i: Izgube 17. pešpolka. Ujeti: Inf. Badovinec Marko, 7. s., Semič; inf. Bajde Albin, 12, s., Aržiše; inf. Bavdek Josip, 8. s., Slivnica; inf. Berčon Josip, 8. s., Šmartno; inf. Bizjak Peter, 12. s., Dobrova; inf. Bojt Karel, 8. s., Dev. Mar. v Polju; inf. Bolč Ivan, 12. s., Postojna; inf. Bolčing Anton, 2. s., Šturje; inf. Borštner Ivan, 1. s., Polica; poddesetnik Božič Alojzij, 8. s., Idrija; inf. Brencelj Josip, 2. s., Preserje; inf. Breznikar Štefan, 3. maršstot., Šmartno; inf. Brunar Josip, 4. s.; inf. Bujič Marko, 6. s., Pulj; inf. Bur-jak Ivan, 2. s„ Vrhnika; inf. Cvetezar Matej, 2, s. Vače; desetnik Fink Alojzij, 6. s., Toplice; inf. Florjančič Franc, 6. s., Zgornja Šiška; desetnik Fliigel Anton, 9, s., Litija; inf. Glavan Anton, 6. s., Verblene; inf. Godec Anton, 8, s.; Videm; inf. Golob Franc, 5. s., Želimlje; inf. Grašič Franc, 5. s., Kranj; inf. Gregorič Franc, 7. s., Tržišče; rez. Gričar Ivan, 4. s., Iiotič; inf. Gu-sinčič Mat., 7. s,, Kastav; inf. Gnjezda Ivan, 2. s., Sp. Idrija; inf. Gutnik Ivan, 7. s., Horjul; inf. Horner Marko, 1. nad, s., Juden-burg; inf. Hribar Ivan, 3. s,, Dobrniče; inf. Hvastja Ignacij, 1, s., Jezica pri Ljubljani; inf. Ivšič Alojzij, 7. s., Cerklje; inf. Jaklič Edvard, 2, s., Želimlje; inf. Jakič Edvard, 4. s., Želimlje; inf. Jaklič Martin, 5. s,, Prečna; inf. Jerina Matija, 2. s., Ljubljana; poddesetnik Juvan Vinko, 2. s., Vače; inf, Kadunc Franc, 5. s., Grosuplje; inf. Kerin Ivan, 9. s., Krško; rez. Kermelj Anton, 4. s., Črni vrh; inf. Kirer Franc, 8. s., Novo mesto; inf. Kirn Franc, 3. s., Preserje; inf. Kisovič Ivan, 5. s., Št. Rupert; inf. Knoble-har Karel, 6. s., Škocijan; inf. Kodeh Franc, 10. s., Krško; inf. Kolar Josip, 9. s,, Šmartno; inf, Korbar Ignacij, 5, s., Moravče; inf. Kos Josip, 7. s., Labin; inf. Kozina Valentin, 5. s„ Brezovica; inf. Kožuh Ivan, 3. s., Ljubljana; rez. Krašovec Franc, 5. s., Logatec; inf. Kniplič Karel, 17. s., Radgona; inf. Lavrič Karel, 5. s., Žužemberk; desetnik Logar Anton, 16, s., Horjul; inf, Loren-zetto Andrej, 9. s., Rovinj; inf. Lupetin Ivan, 7. s„ Labin; inf. Malenšek Ivan, 7, s., Medvode; inf. Malovrh Ivan, 5, s., Horjul; inf. Mandič Josip, 9, s., Boljunec; inf. Men-cej Matija, 3. s., Studenec; inf, Mencej Rudolf, 4. s., Studenec; tit. poddesetnik Me-zelj Josip, 4. s., Šmartno; inf. Mirtič Ivan, 2. s., Aidovče; inf. Modic Ivan, 7, s., Kočevje; tit. desetnik Nachtigall Lovrenc, 5. s,, Šmartno; rez. Nose Damjan, 9. s., Krka; inf. Nose Ivan, 8. s., Krka; inf. Novak Jernej, 2. s., Knežak; inf. Novak Josip, 1. s,, Trebelno; inf, Novinc Blaž, 2, s., Litija; inf, Pernišek Vinko, 9. s., Krško; inf. Perpar Ivan, 6. s., Litija; inf. Petek Ivan, 7. s,, Novo mesto, inf. Peterča Ivan, 1. s., Dobrunje; rez, Pletnar Josip, 10. s., Iška vas; inf. Poklar Josip, 7. s., Jelšane; inf. Pokovec Josip, 7. s., Dobrunje; inf. Pregeljc Ivan, 7. s., Slap; četovodja Prtnik Josip, 8. s., Dobrunje; inf. Purkart Ivan, 8. s., Rob; inf. Račič Franc, 12. s,, Cerklje; inf, Ran-gus Martin, 2. s., Št, Jernej; poddesetnik Razpotnik Ivan, 2. s., Litija; inf. Rejec Matija, 5. s., Col; poddesetnik Repar Anton, 3. s., Studenec; inf. Rotar Ivan, 9. s., Toplice; inf. Rupar Josip, 6, s,, Želimlje; inf, Selan Josip, 12, s,, Dobrunje; inf. Sirold Iv., 6. s., Kastav; inf, Sitar Anton, 5. s., Trebnje; inf. Sive Jernej, 7. s., Ljubljana; inf. Skapin Josip, 5. s., Vrabče; inf. Škerl Martin, 6. s., Ježica nad Ljublj.; inf, Skopec Jurij, 5, s., Ljubljana; inf. Škufca Iv,, 8. s,, Žužemberk; inf. Smrekar Ivan, 8. s., Litija; inf. Sorger Josip, 8. s., Štajersko; inf. Sotlar Alojzij, 5. s., Krško; inf. Stupar Josip, 9. s., Pazin; poddesetnik Suhadolnik Jak., 8. s., Borovnica; inf. Šurka Ivan, 6, s,, Šmihel-Stopiče; inf, Tomše Mihael, 6. s., Čatež; poddesetnik Trček Franc, 3. s., Metlika; inf. Unetič Franc, 6, s., Krško; inf. Unetič Ivan, 8, s., Krško; inf, Vavpotič Lovrenc, 8. s., Ptuj; inf. Vidrih Ivan, 4. s., Črnomelj; inf. Viršek Anton, 1. s,, Slivnica; inf. Vrče Anton, 5. s., Dobernik; rez. Vrezec Milan, 4. s., Kožbana; inf. Weiss Ferdo, 2, s., Kočevje; inf. Zaje Anton, 5. s., Litija; inf. Ži-rovnik Franc, 8, s., Vič; inf. Zakrajšek Fr., 7. s., Aržiše; inf. Zupančič Franc, 2. s., Šmi-hcl-Stopiče; inf, Župec Josip, 6. s., Log. Mrtvi! Inf. Kožuh Mihael, 7. s., Zgor. Šiška, 1880 (16. maja 1915); inf. Troha Fr., 4. s., Št. Rupert, 1885 (18. maja 1915). — Iz seznama izgub št, 402. Poročnik Dolinšek Edvard, 47. pp., 8. stot., Maribor, 1892, ujet; kadet Picchielutto Emil, 87. pp., 7. stot., Pulj, 1895, mrtev (3. febr. 1916); kadet Reiter Armin, 17, pp., 1. stot., ujet. več glasu o njem. Pojasnila prosi družina Kuk, Moste-Selo št. 36 pri Ljubljani. — Marija Rernik, hišarca, hš. št. 35, Moste pri Komendi, Gorenjsko, vprašuje, če kdo ve o sinu Francetu Bernik, Lil-., Nr, 20, zadnji čas na ruski meji, da bi ji sporočil. — Kje se nahaja sedaj moj prijatelj Franc Colja iz Gornjega Cerovega, občina Št. Florijan pri Gorici, Od njegovega odhoda, menda v Galicijo še leta 1914. od domačega polka št. 27, nisem Čul o njem ničesar. Leopold Prinčič, k. k. Ldst. Inf. B. Nr. 30, 2. Komp., vojna pošta št. 6. — Jakob Novak, Knežak 62, p, Št. Peter na Krasu, išče svojega sina Jerneja Novak, ki je služil pri 17. pp., 7. stot., in od katerega že od julija 1915 ni nobenega glasu. tmM vo®! Kdo ve: kje se nahaja Anton Tc.nte, vas Hum, Kojsko pri Gorici, ki je služil »m*! en U« 1 . J .. — Ti r.1!!« J_»a I oa, A.U>i.viu UUl., pA^-U vC'JOjt\0 Z IltliijO ie bil v bolnišnici v Ptuju, potem pa ni nič IhtiH Pred dvema letoma je izdalo »Društvo prijateljev poljskega naroda« v Ljubljani izpod peresa znanega strokovnjaka g. dr. Leopolda L 6 n a r d a knjižico »Krvav list iz zgodovine ruskega sistema«. G. pisatelj opisuje z živimi besedami grozno preganjanje katoličanov na Ruskem, zlasti v novoustanovljeni holmski guberniji in sicer v času zadnjih 50 let. Živo sliko tamošnjih razmer nahajamo tudi v romanu »Upomiki«, ki je izhajal kot podlistek v »Slovencu« pred par leti, a žal ni bil objavljen v celoti! — Ljudstvo v imenovanih krajih se je zojjet združilo z Rimom 1. 1596. v tako-zvani »b r e s t o v s k i unij i«. Sprejeli so katoliško vero a ohranili vzhodno staroslovensko liturgijo-obred. Kakor drugi unijati v ruski državi, so i ti ostali združeni s katoliško cerkvijo, dokler jih ni v prejšnjem stoletju ruska vlada s silo primorala sprejeti pravo-slavje. Deloma se je to ruski vladi posrečilo, deloma so pa ti unijati samo na videz v pravoslavni cerkvi: vlada jih jih smatra za take, sami pa so ostali verni edino pravi cerkvi. Ruska vlada namreč pripoznava pravoslavje in latinski obred, unijatov pa, z vzhodnim obredom katoličanov pa ne. No, hvala Bogu, da je zdaj velik del onega ozemlja že pod avstrijsko vlado, ki pripozna vsakomur svoje verske pravice! Stališče ruske vlade je silno otež-kočilo unijatom versko življenje. Vlada jim je kratkomalo zaplenila cerkve ter jih spremenila v razkolni&ke, nastavljala razkolniške pope, silila jih s strogimi zakoni v uradno priznane razkolniške cerkve, ter prejemati v njih zakramente, obenem pa strogo prepovedala jim katoliške cerkve z latinskim obredom. Ker se niso ljudje hoteli ukloniti tem protivestnim postavam ter se z vso silo protivili usiljevanemu razkol-ništvu, so morali trpeti skozi deset in desetletja strašna, zelo često krvava preganjanja. Moramo priznati, da je to ljudstvo, čeprav mu ni bila dana priložnost kulturnega razvoja, več trpelo in prestalo za svojo vero nego katerokoli ljudstvo v Evropi! Dežela okoli Lublina, Holma, Krasnika, Zamošča, Hrubeševa itd., kjer so se bili v tej svetovni vojski parkrat najhujši boji, je iz imenovanih verskih bojev vsa prepojena mučeniške krvi. Predolgo bi bilo, opisovati to mu« čeništvo, predolgo opisovati, kako eo ubogi preganjanci kljub silnemu pritisku ostali verni svoji cerkvi. Le par opomb. Sv. zakramente so jim delili ponajveč za trgovce preoblečeni duhovniki, ki so potovali vladi nepozna-ni p.° deželi ali pa so ljudje skrivši romali čez mejo v Galicijo (n. pr. v samostan L e ž a j s k blizu Jaroslava) ter se tam spovedovali, obhajali, sklepali zakone. Se ve, teh dobrot so bili le redko deležni in pač le nekateri, ne vsi. V pojasnilo novejših razmer tega preganjanega ljudstva naj služi opazovanje pisca teh vrstic. Med ruskimi ujetniki je tudi veliko število mož in mladeničev iz omenjenih krajev. TI ujetniki so pomešani med Poljaki. V nekem kroju blizu laške fronte jih jo med blizu 90 okoli ena tretjina. Poljaki iz kraljestva in ti »unijati«-jjporniki so silno želeli spovedi in sv. obhajila. Po dolgem posredovanju se je piscu tega članka posrečilo, dobiti jim dovoljenje spovedi. S kakim svetim veseljem in gorečnostjo so prišli v cerkev in prejeli sv. zakramente, ni treba praviti, — težko bi bilo opisati! Za nas je pa nad vse zanimivo to in sila iznenadno, da so bili Poljaki zadnjič pri spovedi in sv. obhajilu pred dvema letoma, t. j. pred vojsko, unijati-upornilci pa v ogromni večini — v 14. I e t u s t a r o s t i!! Zdaj pa imajo ponajveč, vsaj ti, od 30 do 40 let! Na vprašanje, zakaj niso bili več potenj pri spovedi, so odgovarjali, da jim ni bilo mogoče! Govorijo »ruski«, t. j. ukrajinski! '0 suho dejstvo nam priča o s tras* i liih razmerah, ki so vladale v onih kra- Hh In ako še omenim, da so ti »upor-Sk kSb vsemu temu nravno narav-nost vzorni, se moramo Buditi njihovi •^jtadaj Po dolgem trpljenju M]TA?eno opombo, 'imenovani naš oddelek ujetnikov-katoličanov - ujetih že začetkom vojske - je sele zaaj no 1H letu videl prvič cerkev od zno-°aj in mel priliko, pristopiti k mm Gospodovi. Koliko jih je pa Se po drža-vf Raztresenih ujetnikov-katpličanov — da no govorimo o razkolnikih, - ki so gotovo prav tako versko zanemar-ieni in zapuščeni! Ali ni nikogar ki bi se zavzel za te siromake na pristojnih mestih? J- A 11 vojska z nalilo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. aprila. Uradno se razglaša: Včeraj se je s topovi živahnejše streljalo v posameznih odsekih bojne črte. ' Sovražnik je obstreljeval načrtoma kraje za našo bojno črto. Pod težkim sovražnim ognjem so se nahajali na Primorskem Devin, juzm del Gorice, bolnišnica pri Sv. Petru m vec drugih krajev na Goriškem na Koroškem Jerbcrg in Ukve, na Tirolskem LevlCo m Roveretto. Boji pri Rivi trajajo dalje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Samovoljne potvorbe dejanskega stanja laških uradnih poročil. Dunaj, 12. aprila. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno dnevno poročilo z dne 8. aprila trdi, da so umaknili Italijani, ko so osredotočile naše baterije svoj ogenj na njih postojanko na Rauchkofflu, svojo najsprednejšo črto, ker niso hoteli izpostavljati svojih čet nepotrebnim izgubam. Iz naših uradnih dnevnih poročil 7. m a. aprila kakor iz 8. aprila objavljenega pol-uradnega poročila je razvidno, da smo omenjeno postojanko po pripravljalnem bobnečem metežu vzeli z naskokom v ročnem metežu in da je šlo na italijanski strani temmanje za v redu izvedeno umikanje baje naprej potisnjene postojanke, ker so naše čete vso sovražno posadko na pobočju Rauchkoffla, približno 2 stotniji, uničile polovico z ognjem ali s padci, polovico in sicer 150 mož in 4 častnike, 2 ne-ranjena, 2 ranjena, so ujele, dve strojnici in veliko vojnega materiala so zaplenile in so našle jarke napolnjene z mrliči. Po izpovedbi nekega ujetega italijanskega stotnika se baje ni nikomur posrečilo, da bi ušel. Naravnost smešno je, ker hoče predstavljati italijansko vojno vodstvo ta poraz nai Rauchkofflu kot prostovoljno izpraznitev naprej potisnjene črte. Nič manj značilno zavija dejstva italijansko dnevno poročilo 7. aprila, ki trdi, da se je odbil napadalni poizkus naših čet na italijanske postojanke vzhodno od Selc, predno so se mogle približati napadalne čete žičnim oviram. Ta trditev tudi nečuveno samovoljno potvarja resnične dogodke. Akcija o očiščenju, uničenju in o popustitvi neugodno ležečega kosa jarka pri Selcih se je izpočetka sem nameravala tako, kakor se je izpeljala. Posrečila se je popolnoma po načrtu, Z naše strami ni le neka stotnija prišla le do žičnih ovir, marveč v jarek, katerega je izčistila in uničila in ko je po pustila v njem približno 500 sovražnih mr ličev, se je vrnila z dvema še živima ujetima Italijanoma v redu nazaj. Naše izgube so znašale: 1 častnik in 3 možje mrtvi, 3 častniki in 14 mož ranjenih. Topniški boji na italijanskem bojišču. [Po vojnem tiskovnem stanu odobreno.) Iz vojnega tiskovnega stana 11. aprila poročajo vojni poročevalci: Lahi so pomnožili mestoma ljutost in obsežnost topniških bojev. Osredotočili so ogenj s topovi bolj na kraje za bojno črto. Z veliko vztrajnostjo obstreljujejo kraje za bojno črto ob Soči, na Koroškem in na Tirolskem. Bajno lepi grad Devin so zopet obstreljevali. Avstrijski poslanec — laški alpinski poročnik. Lugano. Znani avstriski poslanec Bat-tisti, ki je pobegnil ob izbruhu vojske v Italijo, je postal laški alpinski poročnik. Pozivi pod orožje v Italiji. Rim, 12. aprila. (K. u.) S kraljevim ukazom so pozvani 16. aprila pod orožje: rezervisti letnika 1890 suličnih jezdecev in lahkih jezdecev, letnika 1882 in 1883 lahkega topništva, letniki 1882 do 1886 jezde-čega topništva, letniki 1882 do 1885 polagalcev min in železniškega zbora, dalje vsi letniki teritorialne milice, ki so služili pri konjenici, topništvu, trenu in pri ženijskem t^enu. Italijanski železniški načrti. Lugano. V sobotni seji italijanske zbornice je izjavil minister javnih del na interpelacijo benečanskih poslancev o bodočem železniškem omrežju v severni Italiji in na Benečanskem, da ne more iz vojaških ozi-rov odgovoriti na vprašanje. Predlagatelji bi radi, da bi gradila vlada v zdaj še avstrijskem ozemlju gotove proge, da se pozneje razvije železniško omrežje. Nov vojaški škandal v Rimu. Lugano. V Rimu so odkrili nov velik vojaški škandal. Prizadet je commendato-re Galeazzi, član vrhovnega prometnega sveta v ministrstvu javnih del. Galeazzi je odstopil. Vojni ujetniki v Italiji. Lugano, 10. aprila. Vlada je pričela izvajati svoj sklep in pošilja vojne ujetnike na polje posebno v srednji in v južni Italiji. Požar v Benetkah. Lugano, 12. aprila. (K. u.) Požar je uničil v Benetkah tvornico za barve in del sosedne palače. Kaj zahteva Italija od Anglije. Berlin. »Voss. Ztg.« poroča iz Lugana: Italija je poslala barona Santa Severina v Anglijo, da predava o bodočih gospodarskih razmerah med Italijo in Anglijo. Pri neki pojedini se je pritoževal baron, da so zanemarjali angleški trgovci trideset let potrebščine in obrat Italije, Nemci so pa gledali na to, da so ustregli vsem željam Italijanov. Proti svoji volji so bili zato Italijani izročeni Nemčiji in Avstriji. Italija zahteva, naj zlajša Anglija Italiji velike njene žrtve v službi sporazuma. vojska i Rasi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. aprila. Uradno sc razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. aprila. Veliki glavni stan: Položaj se splošno ni izpremenil. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 8. aprila. Uradno: Ob D vini pehotni in artiljerijski boji. V odseku Dvinsk je naša artiljerija združila svoj ogenj pri Illuxtu. Prav tam smo razstrelili štiri mine ter porušili nemške jarke in neko utrdbo. Na prostoru Postavy-Miadziol in pri Naroškem jezeru je sovražna artiljerija razvila veliko delavnost. Nekaj časa je streljala z granatami, napolnjenimi s plini. V Galiciji, ob srednji Stripi, vzhodno od Podhajc so avstrijsko-ogrske čete skušale napasti. Šle so pa, ko jih je ogrožal naš protinapad, hitro naprej. 9. aprila. V odseku Riga je obstreljeval sovražnik trg Šlok. V odseku Jakobovo živahno streljanje. V odseku Dvinsk so razstrelili Nemci mino pri nekem našem strelskem jarku. Nemški letalci so preleteli na več krajih Dvino in so metali bombe. Naši letalci so izvedli več uspešnih poletov. Nek zrakoplov vrste »Muromec« se je dvignil pri Rigi in je metal bombe na sovražna bivališča. V odseku nasproti Postavem in severno od Naroškega jezera ljuto streljanje. Nemci so v zadnje imenovanem odseku poizkušali približati se našim jarkom, a smo jih odbili. Z ostale bojne črte se nič važnega ne poroča. RUSKE IZGUBE PRI NAROŠKEM JEZERU, Rotterdam, Poročevalec lista »Rot-terdamsehe Courant« opisuje strašna ruska polja mrličev pred nemškimi postojankami pri Naroškem jezeru. Ruske kolone so kosili v široki bojni črti pri napadu, dasi so se morali vojskovati nemški vojaki v mrazu 6 stopinj, stoječ ponoči in podnevi do trebuha v vodi. RUSI O NEMŠKIH NAČRTIH, Kodanj. Vojaški kritiki ruskih listov poročajo, da se opažajo velikopotezne priprave za nemško ofenzivo na vzhodni bojni črti. Nemci se pripravljajo na še eno odločilno bitko na vzhodu. Napade pričakujejo Rusi tam, kjer so jih prekinili Nemci lani, v prostoru med Rigo in Vilno, kjer hočejo obkoliti velika močvirja Polesja. V tem prostoru se razvijajo boji, kakršnih še ni bilo, ker je dolga bojna črta 250 vrst. Na Kursko, kakor piše »Ruskoe Slovo«, vozijo zdaj Nemci gradivo za stavbo mostov v ogromnih množinah, v prvi vrsti pa težke topove. RUSIJA PRED NOVIMI VOJNIMI NAČRTI. Rotterdam, 11. aprila. Car Nikolaj, ki se je vnovič podal na fronto, bo imel v glavnem stanu odločilni vojni posvet, ki naj se posvetuje, ali bi imela nova velika ruska ofenziva uspeh ali se Rusija omeji samo na obrambo. RUSIJA RAZPUSTILA DRUŽBO ŽELEZNICE VARŠAVA — DUNAJ. Varšava. Petrograjski listi poročajo, da so razpustili železniško družbo Dunaj— Varšava. Izseljene železničarje, stare nad 42 let, so vpokojili, mlajše so pridelili drugim železnicam. Več uradnikov železnice Varšava—Dunaj se je pripeljalo iz Rusije čez Stockholm v Varšavo, kjer so jih nemške oblasti zopet namestile v železniški službi. GROF BOBRINSKI POMOČNIK NOTRANJEGA MINISTRA. Kodanj. Iz Petrograda se brzojavlja: Grof Bobrinski je imenovan za pomočnika notranjega ministra. VOJSKA BO ŠE DOLGO TRAJALA. Berlin. »Tageblatt« poroča iz Stock-holma: Novi ruski vojni minister general Šuvajev je izjavil zastopnikom časopisja, da dela pred vsem na zmago Rusije. Posebno potrebno je, da priklopijo vojni službi izobraženejše kroge, vsled česar namerava mobilizirati dijake, da se izurijo v častnike. Končno je naglašal Šuvajev, da bo trajala vojska še zelo dolgo in naj se ne misli, da se kmalu konča. PAPEŽ IN POMOŽNA AKCIJA ZA POLJSKO. Lugano, 10. aprila. (Kor. ur.) Poljska dopisna agentura v Rimu: Ker se je doslej zaman poskušalo dobiti od entente in zlasti od Angleške dovoljenje za uvoz ameriških živil za Poljsko sta se švicarski in ameriški poljski pomožni odbor s posredovanjem poljskih škofov, katere je te dni prišel v Rim zastopat nek poznanjski prelat, obrnila na papeža, da on zastavi svoj vpliv pri angleški in nemški vladi, da ec stradajoči Poljski omogoči preskrba z živili. VELIKANSKE POVODNJI V RUSIJI. Dunaj. Iz Petrograda se poroča o velikanskih povodnjih. Dnjepr je prestopil bregove in med drugim poplavil spodnji del mesta Kijev. Podrlo sc je veliko hiš. Na tisoče ljudi je brez strehe. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. aprila. Veliki glavni stan: Ko so Angleži večkrat izdatno povišali svoj topniški ogenj, so izvedli ponoči južno od St. Eloi močan napad z ročnimi granatami, ki sc je izjalovil pred postojanko udrtine. Postojanka je v celem svojem obsegu trdno v naših rokah. V Argonih pri La Fille Mort in bolj južno od tam vzhodno od Vau.queois so si zadali Francozi z več razstrelbami le sami sebi škodo. V bojnem ozemlju na obeh straneh Moze so se bojevali tudi včeraj zelo živahno. Protinapadi na po naših vzete francoske postojanke južno od potoka Forges, med Vaucourt in Bethincourt, so se zrušili z veliiumi izgubami za sovražnika. Število neranjenih ujetnikov se je povišalo tu za 22 častnikov, 549 mož na 36 častnikov in 1231 mož, plen na 2 topova, 22 strojnic. Ob zavzetju daljnih utrdb južno od gozda Corbeaux so privedli danes ponoči 222 ujetnikov in 1 strojnico. Protinapadi iz smeri Chatiancourt so se izjalovili v našem učinkujočem ognju na krilo. Na desnem bregu Moze je sovražnik zaman poizkušal, da zopet pribori na južno-zahednem robu grebena Pfelfer izgubljeno ozemlje, Južnozahodno od utrdbe Douaumont nam je moral prepustiti daljne obrambne naprave, iz katerih smo odvedli dvanajstorico ujetnikov in 3 strojnice. Ogenj naših obrambnih topov \e sestrelil dve sovražni letali južnovzhodno od Yperna. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. 10. aprila ob 5. uri popoldne. Zahodno od Moze se je ponoči ljuto nadaljevalo obstreljevanje posebno višine 304, Včeraj proti koncu dne so sovražniki pod-vzeli napad na Mort homme, ki je bil v celoti z izdatnimi izgubami za sovražnika odbit, je dovolil Nemcem, da so na dolžini približno 500 metrov vdrli v nek naprej potisnjen strelski jarek na višini 295. Ujeli smo do 100 mož. Vzhodno od Moze so se zelo živahno borili ponoči v malem gozdu Fontaine-Saint-Martin. Napredovali smo v sovražnih zveznih jarkih južno od vasi Douaumont. Na Woevre obstreljevanje vasi na vznožju višin ob Mozi. Potrjuje se, da je podvzel sovražnik 9. aprila pri Verdunu velik, splošen ofenzivni poizkus, na bojni črti dolgi nad 20 km. Sovražnik, ki ni dosegel nobenih vidnih uspehov posebno ne v primeri z napori, je imel izgube, kar pričajo kupi mrličev pred črtami. Z ostale bojne črte se nič važnega ne poroča. Pariz, 10. aprila. Ob 11. uri ponoči. V okolici Rove je razkropil močan sovražni poizvedovalni oddelek naš pehotni ogenj, preden je dosegel žične ovire. Severno od Audechy v Argonih je povzročila naša artiljerija znatno škodo v nemških napravah. Zahodno od Moze je trajalo obstreljevanje tekom dneva z rastočo ljutostjo. Proti poldnevu so napadli Nemci proti našim postojankam južno od -oLoka Forges, v smeri iz okolice Haucourt—Bethincourt. Kljub lju-tosti naskokov, ki so prinesli sovražniku zelo resne izgube, se naša črta v celotnosti ni premaknila z mesta. Na naši fronti Mrtvi mož—Cumieres je ustavil napadalne poizkuse, ki so sledili močni topniški pripravi, naš zapiralni ogenj. Vzhodno od Moze močno obstreljevanje višine Pfeffer, Sovražnik je napadel ponovno naše postojanke v caillettskem gozdu, pa je bil vedno odbit. Zračni boj. Dne 8. t. m. je naš letalec pri Verdunu v zračnem boju prisilil Fokkerjev aparat, da je padel v našo bojno črto. Dne 9. t. m. je bil sestreljen nek drug Fokkerjev aparat potom naših letalnih strojev. Tretji Fokker se je izkrcal v naših črtah v Champagni. Letalni stroj je nepoškodovan, letalec ujet. Angleško uradno poročilo. London, 9. aprila. Neko Fokkerjevo letalo se je včeraj spustilo v naših črtah na tla. Letalec je bil neranjen ujet. Danes delovanje artiljerije pri Neuvil-le, Saint-Vaast, Souchezu, utrdbi Hohen-zollern, Haisnes in Wytschaete. Sovražnik je ob utrdbi Hohenzollern razstrelil mino. Obdržali smo pri St. Eloi znaten del dne 27. marca pridobljenega ozemlja vštevši tri izmed štirih vdrtin. Nemški verdunski obroč, Curih. Neki nevtralni poročevalec, ki si je ogledal nemške postojanke pri Verdunu, piše, počasi ali neprestano sc drobe verdunske prednje utrdbe. Nemci se bližajo po načrtu korak za korakom trdnjavi; nemško vojno vpdstvo gleda na to, da doseže uspehe s kolikor mogoče malimi žrtvami na ljudeh. Presenečenja naj se pri Verdunu več ne pričakujejo, danes se izvaja delo mirne in smotrene strategije. Nemci se ojstro vgozdavajo v francoske črte, grade zelo spretno vrečam podobne postojanke in odrežejo francoske črte. Zdaj gre glavna beseda topovom. Napadalno in obrambno topništvo jc zapleteno žc več tednov v skoraj neprekinjen dvoboj; prekine ga le od časa do časa nastop pehote. Veliko težkih in najtežjih topov bojuje ta dvoboj in izkuša premagali eden drugega. Poznejše številke pokažejo, da številu ba-te«j pri Verdunu ni zgleda v vojni povesl-nici. Strašno jc število izstreljenih krogel. M.otorskim vozovom je stavljena zelo velika vloga. Med kratkimi odmori topniških dvobojev dovažajo topovom nove krogle. Notranja verdunska utrdbena črta ogrožena. Geni, 11. aprila. General Verraux pravi, da umik francoske fronte na črti južno od Bethincourta pomeni resno c^ror.enje notranje verdunske utrdbene črte. Francosko vojno vodstvo mora na vsak način preprečiti nadaljne umikanje in sunek sovražnika proti Clermontu, vsled. česar bi bile ogrožene francoske čete na desnem bregu Moze. Nemci zasedli strmine višine 304. Frankobrod. »Frankf. Ztg.« povoč". Južno od griča Termiten so zasedli Nr • i že gozdne strmine višine 304. Izgube Francozov. Kolin, Vojaški sotrudnik »Kolnischcr Ztg.« izvaja: Leta 1915. so ujeli Nemci S39 častnikov in 64.652 francoskih vojakov, pri Verdunu pa samo v zadnjih dveh mesecih 471 častnikov in 31.137 mož. Še bolj pade v oči množina vojnega plena. Francozom so vzeli Nemci leta 1915, 157 topov in 593 strojnic, februarja in marca pa 191 topov in 236 strojnic. Kakšne so krvave izgube Francozov, nam kažeta dve primeri. Na malem bojišču zahodno od Moze so nastopili Francozi s 30 različnimi divizijami, med rezervami so pa že vojaki letnika 1897., dasi je obljubil vojni minister zbornici, da nastopijo s temi rezervami šele kadar se že izčrpajo druge rezerve. Pariški roparji v Verdunu. Berlin. Vojni poročevalec »Deutscher Tageszeitung« poroča iz velikega glavnega stana: Pariški apaši v praznih verdunskih stanovanjih nesramno kradejo in plenijo. Neki francoski častnik je označil to po-čenjanje za sramoto, s katero Francozi mažejo sami sebe. Neki naš ujetnik je pa izjavil: Zdaj bomo zelo težko ta opustošenja naprtili Nemcem, ker kolikor vem, dozdaj se še Nemci ne nahajajo v Verdunu. Politična važnost pomladanskih bojev na Francoskem. Atene. Najuglednejši grški politiki izjavljajo, da je odvisno od izida pomladanskih boj ev v Franciji, kakšno smer zavzame rumunska in grška politika. Kako se Angleži boje Zeppelinov. Rotterdam, Zelo je razburil London-čane »Daily Mail«, ki je poročal, da so oborožili Nemci Zeppeline s strašnimi zažigal-nimi bombami, ki učinkujejo tako, da še kaj takega ni videl svet in da toliko tehtajo, da more nositi vsak Zeppelin le dve taki bombi. S takimi bombami nameravajo popolnoma uničiti London, a cesar Viljem je sam odredil, naj še z načrtom, ki bi brezpogojno uničil London, še nekaj časa počakajo. Kako Anglija obožava. Amsterdam. Japonska je zopet odku* pila v Londonu 500,000 funtov svojih za-dolžnic. Koncem lanskega leta je imela Anglija le še 360.000 akcij United States Steel Corporation, pred vojsko pa 787.000. Najslabše je pa, ker jih je morala prodati za nizko ceno. To je le mal zgled, kako hitro žre Anglija svojo inozemsko glavnico. »Daily Chronicle« piše, da bi bili z novimi davki lahko pred vojsko v dveh letih vrnili ves državni dolg. Angleške m iranco-ske banke priredc v kratkem posvet, kako dvigniti vrednost šterlinga. Francoski poslanci smejo zopet na bojišče. Geni. Iz Pariza: Preklicala se je prepoved, da ne smejo potovati francoski poslanci na bojno črto. Vsi neoženjeni vojaški obvezanci na Angleškem pozvani pod orožje. Haag. V Angliji se je izdal oklic, ki poziva prvo skupino, 18 letne, naj se pri-glase, da jih vojaško izurijo. Na bojno črto jih ne pošljejo pred končanim 18 letom. Zdaj so vsi obvezanci in prostovoljci, ki niso oženjem, pozvani v Angliji pod orož)e, Sulragcte proti brambni dolžnosti. Rotterdam. »Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Zveza za žensko volilno pravico je priredila na Trafalgar Square pod vodstvom Silvije Pankhurst shod proti novim obrambnim postavam. Shod so pa razbili nasprotniki sufraget in prepodili ženske. : Oblegovalno stanje na Irskem. Curih. Iz Londona: S kraljevim ukazom je razširjeno oblegovalno stanje na celo Irsko. Asquith sodi, da bo vojska trajala še 5 let. Curih, 11. aprila. (Kor. ur.) »Neuer Ziiricher Zeitung« se piše s posebno poučene strani: Asquithov obisk pri sv. očetu v Vatikanu ni napravil nobenega dobrega vtisa. Vemo, da je Asquith v svoji avdi-enci, ki je trajala pol ure, med drugim izrazil svoje mnenje, da bo vojska trajala najmanj še 5 let. Teh strašnih besedi m izpregovoril seveda toliko po svojem osebnem prepričanju, marveč bolj zato, da prestraši sovražnike Anglije; saj sodijo tako. Sv. oče se je vrgel kot pravi oče med vojskujoče se sinove, zdaj je pa moral poslušati napoved brezkončnega spora in vojske do uničenja. Asquith o govoru nemškega kanclerja, London, 11. aprila. (Kor. ur.) Premier Asquith je izjavil nekemu v London do-šlemu poslanstvu francoskih poslancev glede na izvajanja nemškega državnega kanclerja. Nemčija hoče, da prevzamemo vlogo premaganega sovražnika. Toda mi nismo in ne bomo premagani. Naši mirovni pogoji so tisti, za katere smo pograbili za orožje. i1 Pri Solunu. Budimpešta, »Petit Parisien poroča: 10. t. m. opoldne so pričeli obstreljevati Nemci francoske postojanke na levem bregu reke Vardar. Zasuli so nekaj prednjih jarkov. Nekaj dni sem pošiljajo Nemci močne poizvedovalne oddelke. Bukarešt. Iz Soluna: V mestu je popolnoma mirno. Na bojni črti so se razvili ljuti topniški boji. Bolgari so zasedli kraj Ljukovica. Sarrail prične z ofenzivo? Curih, 11. aprila. Iz Aten poročajo, da l je general Sarrail odločen pričeti z ofenzi- 1 vo pri Solunu, ker vsled olajšave položaja v Egiptu lahko od tam dobi čete. Solunski poveljnik odpoklican? Solun. 11. aprila. »Nouveau Siecie - poroča, da je general Sarrail, vrhovni poveljnik v Solunu, odpoklican in za njegovega naslednika imenovan general Simon. Grška zahteva, da ententa izprazni Solun. Frankobrod, 10. aprila. »Frankfurter Ztg.« javlja iz Carigrada: Iz Aten javljajo, vest iz Aten javlja, da Skuludis odločno vztraja pri zahtevi, da se Solun izprazni. Načrt za izpraznitev Soluna. Frankobrod, 10. aprila. »Frankfurter Ztg. javlja iz Carigrada: Iz Aten jevljajo, da sc na temelju predlogov solunskih poslancev med solunskim ententinim poveljstvom in atensko vlado vrše pogajanja, da se ententine čete odstranijo iz mesta, ker na ta način se upajo obvarovati letalskih napadov. Italija pojde v Solun? Berlin, 10. aprila. »Lokalanzeiger poroča iz Aten: Kakor se sliši, so ententini poslaniki pri svojem včerajšnjem razgovoru z Gunarisom izjavili, da ententa na Krfu zbira velike čete, da te čete kasneje s srbskimi četami pošlje v Solun, ker se je Italija v smislu angleško-francoske pogodbe odločila udeležiti se operacij. »Lokalanzei-grov« dopisnik pravi, da je treba to vest sprejeti s previdnostjo. Ententa bo prodirala iz Soluna proti Carigradu? Berlin. 10. aprila. Milanski Secolo poroča iz Aten: »Hestia« potrjuje tfovorico o skorajšnji akciji na Balkanu. Zavezniki so prebivalce vasi Nigrite in okolice opozorili, da naj se pripravijo, da izpraznijo svoja bivališča, kakor hitro bi se prikazal sovražnik. Kakor poročajo »Neue Zurcher Nachrichten« je sedaj težišče vojaškega položaja na Balkanu in po sklepih pariške konferenco je pričakovati, da solunska armada z veliko silo prodre proti Carigradu. XXX Grška. Finančni minister odstopil. Berlin, 10. aprila, »Beri, Tageblatt« poroča iz Aten, da je odstopil finančni minister Dragumis, Vzrok finančne težave. Grška ne dovoli prehoda. Curih, 11. aprila. Brzojavna unija javlja iz Aten: Grška vlada je odklonila en-tentino zahtevo, da bi smele ententine čete iz Krfa v Solun preko grškega ozemlja. Na Krfu je toliko nalezljivih bolezni, da je samo v mesecu marcu umrlo 100 Grkov na koleri. Grška in Italija. Curih, 10. aprila. Pri italijansko-grških pogajanjih gre za določitev nevtralne cone, da se prepreči mejne spopade. V Atenah očitajo Italijanom trdovratnost in izjavljajo, da v teh razmerah sporazum ni mogoč. Na Grškem ni postaj za nemške podmo rske čolne. Grška uradna Izjava. Pariz, 9. aprila. (Kor. ur.) Grško poslaništvo v Parizu uradno dementira, da so na Krfu odkrili obširne naprave za obveščanje in oskrbovanje nemških podmorskih čolnov in da se ravno taka opirališča v velikem številu najde tudi na drugih grških otokih, Venizelos bi zopet rad na vrh, p« ni dosti upanja. Lugano, 10. aprila. Italijansko časopisje v zadnjih dneh poudarja, da se bo Veni-zelosova stranka v svoji politiki na novo orijentirala in sicer vkljub svoji prostovoljni izključitvi od zbornice v tej smeri, da organizira vse ententi prijazne struje. Venizelos hoče ta cilj doseči po ovinkih, namreč z novoustanovljeno ligo nevtralnih držav (v kateri e poleg Roosevelta tudi on predsednik. Op. ur.) Gotovo je le to, da je vsled prigovarjanja francoske in angleške diplomacije v Atenah Venizelos zapustil svojo dosedanjo prostovoljno samoto in skuša položaj še bolj težaven napraviti s svojimi govori. Pa vkljub finančnim in notranjepolitičnim težkočam Skuludisove vlade ima menda le malo upanja na hiter uspeh, XXX Rumund o kanclerjevem govoru, Bukarešt. (Kor, urad.) »Independance Roumaine« ne dvomi, da je izrazil kancler, ko je podal prvič obrise bodočega miru, čuvstva Nemčije, List opozarja, da je kancler pazil in da ni rabil nobene žaljivke nasproti Franciji. Nasprotno je hvalil hrabrost in junaštvo verdunskih borilcev, — »Moldava« pravi: Vsak lahko posname iz kanclerjevih besedi energičen in trden glas zmagovite Nemčije. Za Rumunijo, ki je šc danes zaveznica Nemčije, je važno, ker govori mogočno cesarstvo svojim in sovražnikom Rumunije kot zmagovita država, ki sama sklepa o svoji usodi. Rumunija in Bolgarija, Curih, 10. aprila. »Secolo« poroča iz Bukarešta, da je razmerje med Bolgarijo in Rumunijo v zadnjih dneh postalo zelo prisrčno. Rumunska vlada je očitno pomirjena glede bolgarskih načrtov in je bolgarskega finančnega ministra Tončeva pooblastila izjaviti, da stremi za poštenim prijateljstvom z Bolgarijo. Rusjia dementira vest o zaprtiji rumunske meje. Bratla, 10. aprila. Vest »Adeverula«, da je Rusija prepovedala izvoz blaga v Rumunijo, sc oficijelno dementira. Liste se resno svari pred tem časopisom, ki prinaša ali neresnične ali potvorjene vesti. Rumunsko žito za Turčijo. Lugano, 10. aprila. »Corriere della sera« poroča iz Bukarešta: Tu se že nekaj dni mudi turška komisija, da prevzame 20.000 vagonov žita. Tudi Bolgarija bo dobila žita iz Rumunije. XXX Ujetništvo črnogorskega kralja in kraljice. Curih. Italijanska kraljica Helena je želela, da bi prišli ob veliki noči njeni starši k njej. Laškim ministrom se je naročilo, naj delujejo ob svojem obisku v Parizu v tem smislu. Francoska vlada pa ni hotela dovoliti, da sme kraljevska rodbina odpotovati iz Francije. Zdaj se trdi, da je spletkarji zunanji minister Sonnino proti obisku, ker bi ne videl rad, da se sestane kralj Nikolaj z italijansko kraljico, Pasič o konkordatu. Srbski ministrski predsednik Pasič je »Times« razodel svoje načrte pri sklepanju srbskega konkordata z Vatikanom: Če Srbija zmatfa. bo itel« 5 milijonov ka- toliških Jugoslovanov, Na te sem mislil, ko sem sklenil konkordat z Vatikanom.« Radoslavov o Grški ln Rumuniji, Soiija, 10. aprila. Kakor poroča »Kam-bana« je Radoslavov v sobranju izjavil, da imajo Bolgarija, Rumunija in Grška vzajemno potrebo, da so si dobre sosede. Zato je upati, da se ohrani dobro razmerje, Radoslavov je tudi govoril o poizkusih ruso-filov, ki skušajo obdržati svoje stare pozicije v deželi, Radoslavov je izjavil, aa je rusofilstvo kot državi nevarna zabloda za vselej pokopano. Ta izjava je napravila velik vtis, pa iz raznih vzrokov se je ni poskušalo razlagati. No moda. Bazna poročila. Odločitev med Ameriko in Nemčijo prihodnji teden. Berlin, 11, aprila. Amsterdamski »Te-legraaf« poroča iz Washingtona, da prihodnji teden pade odločitev glede nemško-ameriške napetosti, Nad 80.000 ton sovražnih ladij uničenih. Berlin, 11. aprila. (Kor. ur.) »Berliner Ztg. am Mittag« poroča: Po poročilih doš-lih do 10. t. m. zjutraj je bilo potopljenih od 1. aprila nad 80.000 ton sovražnih trgovskih ladij. Meseca januarja so uničili okroglo 20.000, februarja okroglo 40.000 ton prostora sovražnih ladij. Meseca marca so potopili približno 50 sovražnih trgovskih ladij z okroglo 100.000 tonami, do 75.000 ton so potopili podvodni čolni. Potopljeni sta bili še dve pomožni križarki s skupno 18.000 tonami, ki sta seveda tudi bili odvzeti trgovski mornarici. Španski parnik »San Panderino« potopljen. — Potopljen angleški parnik »Marcan Abbey«. London, 11. aprila. (Kor. ur.) Lloydo-va agentura poroča: Torpediran in potopljen je španski parnik »San Panderino«. O usodi moštva se nič ne poroča. Dalje poroča Lloyd, da je potopljen angleški parnik »Marcan Abbey«. Norveški parnik »Sjolsyp« potopljen. London, 11. aprila. (Kor. ur.) Lloydova agentura poroča iz Cardiffa: Švedski parnik »Libro« je pripeljal kapitana in moštvo norveškega parnika »Sjolsyp«, katerega je potopil nek nemški podvodni čoln 27 milj severno od Ushanta (?), Francoska jadrnica »St. Hubert« potopljena. Nizza, 11. aprila. (Kor. ur,) Angleški parnik »Livonian«, ki je došel iz New Cast-le, je pripeljal 9 mož posadke 30. marca na Atlantskem oceanu po nekem nemškem podvodnem čolnu torpedirane francoske jadrnice »St. Hubert«. Posadka torpediranega danskega parnika »Caledonia« v Marseille«. Pariz, 11. aprila. (Kor. ur.) »Agence Havas«. Nek angleški parnik je prepeljal osobje danskega parnika »Caledonia« v Marseile. Danski brzovozni parnik je bil torpediran po nekem podvodnem čolnu na Sredozemskem morju. Torpediran italijanski parnik. London, 11. aprila, (K. u.) »Lloyds« poroča: Italijanski parnik »Unione« (2367 ton) je bil torpediran. psr.amerikanska trgovska mornarica. Pariz, 10. aprila. (K. u.) Kakor poroča ' Temps« iz Rio de Janeiro, se je ameriški zakladnik Mac Adoo na panamerikan-skem kongresu izjavil zato, da se osnuje panamerikanska trgovska mornarica za varstvo paroplovbe in gospodarskih interesov ameriških držav. Turčijo v vojski. Obletnica postavodaje iz 1. 1848. na Ogrskem. Budimpešta, 12. aprila. (K, u.) Obletnico sankcije postav iz 1, 1848 so včeraj v celi deželi slovesno praznovali, Nemčija in Japonska. Rotterdam, 11. aprila. »N. R. Courant« piše; Japonski list »Asahi« poročaj, da je Nemčija po Ameriki drugič protestirala radi zaplembe 1 in pol milijona dolarjev nemškega zlata v Tsingtau-u in zagrozila, da bo zaplenila 2 milijona jenov, katere je neka japonska banka v Nemčiji naložila. Japonska vlada je odgovorila, da je v Nemčiji se nahajajoče zlato zasebna last, med tem ko je v Tsingtau-u zaplenjeno zlato last nemške vlade. Priprave Nizozemcev. Rotterdam. V tajni seji nizozemskih držav se bo zahteval kredit 300 milijonov goldinarjev za oboroženje. Rotterdam. »Courant« poroča: Nemci so razvrstili ob nizozemski meji nove topove in podvojili straže v vseh belgijskih pristaniščih. Andaluzija velikansk Gibraltar. Budimpešta. »Az Est« poroča iz Barcelone: Anglija zelo pritiska da nakupi vse proge železnic v Andaluziji, ki so velikega pomena v strategičnem oziru. Če postanejo angleške, tvori Andaluzija velikansk Gibraltar. — Andaluzija je najjužnejši del Španske, zaledje Gibraltara. Nemiri med ujetniki na otoku Man. London, 11. aprila (K. u.) Reuter: Vlada naznanja, da je prišlo 6. aprila med vojnimi ujetniki na otoku Man do nemirov. Nekega ujetnika so bili napadli tovariši, nakar se je zatekel k straži ob vratih. Tovariši mu tudi potem niso dali miru, ga nadlegovali in ga potiskali proti vratom, nakar jih je straža pozvala, da se razidejo. Ker niso ubogali, je straža streljala. Trije nemški ujetniki so bili ranjeni. Amerika ponuja Franciji 500 milijonsko posojilo. London. »Times« poročajo, da ponujajo ameriški bankirji Franciji 500 milijonov dolarjev posojila, če založi nevtralne papirje in če se porabi vsota v Ameriki. Francoski parlamentarci na Angleškem, London, 11. aprila. (K. u.) Francoski senatorji in poslanci so danes nadaljevali posvetovanje s svojimi britanskimi tovariši. Jutri nastopijo potovanje po deželi. Upor med nizozemskim vojaštvom, Amsterdam, 11. aprila, (K. u.) »Teie-graaf« poroča iz Leydena: Danes zjutraj so tri stotnije odrekle službo. Kot vzrok se jc navedlo, da dobe moštva premalo dopusta. Končno je vendar odrinila iz vojašnice večina moštev. 20 vojakov so zaprli. Podonavska ladja se potopila. Budimpešta, 11. aprila. (Kor. ur.) Ladja »Hercules«, last budimpeštanske tvrdkc Anton Fleischmann, je danes zjutraj zadela v lomilec ledu pri petrovaradinskem mostu čez Donavo in se potopila. Moštvo je rešeno. Turško uradno poročilo. Iraška fronta. Carigrad, 11. aprila. (K, u,) Agence telegraphique Milli, Glavni stan: Angleži so bili vnovič krvavo poraženi pri Felahiji, pri čemur so izgubili 200 mrtvih in 1 častnika, kakor tuai nekaj ujetnikov. Kut-el-Amara pred padcem. Curih. »Daily News« objavlja brezžično brzojavko iz Kut-el-Amara, da morejo Angleži le še nekaj tednov držati Kut-el-Amaro. Podvodni čolni na črnem morju. Bukarešt. Rusko brodovje se je vsled nevarnosti podvodnih čolnov umaknilo v pristanišča. Promet med rumunskimi pristanišči in Carigradom zato zdaj ni oviran. Turško-nemški klub. Carigrad, 10. aprila. (K. u.) V »Tani-nu« razlaga dr. Jaekh, da bo imel turško-nemški klub širiti medsebojno spoznavanje in sicer bo to delal: z gleaalUči za nemška in turška literarna dela, z razstavami nemških in turških izdelkov, s knjižnico, poizvedovalnico, športno dvorano, vojaškim, obrtnim in poljeaeljskim muzejem. Berlinski klub bo ustanovil še več takih naprav. Šest nemških mest je že prevzelo lirošk« za iolanie revnih turških dijakov. nevne novice, -f- Četrto vojno posojilo. Priprave za novo, četrto vojno posojilo so končane. Guverner c. kr. poštne hranilnice dr, baron Schuster pl. Bonoth in viceguverner Bauer sla dovršila operacijske načrte ^ v sporazumu z bančnim konzorcijem in iz-poslovala dovoljenje finančnega ministra dr. pl. Leth. Celokupni subskripciski aparat je pripravljen in treba je le še kolčnega znamenja. Vse prebivalstvo je pripravljeno in kakor kažejo ogromne predznam-be, bo posnemalo zgled Nemčije in do skrajnosti izvršilo svojo dolžnost. Razveseljivo je, da velika industrija topot prednja-či z lepim zgledom. Od te strani se sploh pričakujejo vesela presenečenja. Dobra je misel o organizaciji množic potom podpiso-valnih društev; ta društva bodo pritegnila cele trume malih in najmanjših hranilcev in dovedla posojilu mogočen vir zlata. -j- četrto vojno posojilo in naše hra-1 nilnice in posojilnice. Hranilnica in posojilnica v Vipavi podpiše za IV. vojno posojilo 140.000 K, torej j e že podpisala 25.000 K, skupaj 165.000 K, to je 10 odstotkov hranilnih vlog, kar naj bi služilo v spodbudo in posnemanje drugim denarnim zavodom, -f- Dr. Adler proti poljskim socialn rn demokratom. »Arbeiter Ztg.« poroča; Na posvetu nemške socialno demokraške stranke na Dunaju je poročal dr. Adlcr o Avstriji po vojski. O vstopu poljskih soci alnih demokratov v poljsko kolo jc izvajal: Ne more se dvomiti, da se nahajajo poljski socialni demokrati v posebno težavnem položaju in da je podal Daszynski v dobri veri izjavo v njih imenu, da hočejo tudi v bodoče visoko uižali prapor poljske zcc'-alne demokracije in da sploh ne gre za politično spojitev. Kljub temu smatra, da jc ta korak politično pomoien a no -e!:. .l,v t sklepa o sodbi s posebnim sklepom. Misli, da mora pribiti, Poljaki so s svojim vstopom v »Poljsko kolo« sami sebe izključili iz vsake organizatorične skupnosti z avstrijsko socialno demokracijo, to je pripro-sta posledica dejstev. Stvar stoji tako, da če nočemo olepšavati, je danes nemška socialna demokracija v Avstriji dejansko edino veliko enotno organizirano telo, ki more govoriti v imenu avstrijskega proletariata. Besede dr. Adlerjeve pomenjajo, o tem se ne more dvomiti, da so izkrcali poljske socialne demokrate iz avstrijske socialne demokracije. Vse je radovedno, kaj odgovori Daszynski. + Nagodbena pogajanja. Poroča se: Gospodarske konference avstrijskih in ogrskih ministrov se bodo v torek 11. t. m. nadaljevale na Dunaju, kamor so prišli grof Tisza in ogrski finančni, trgovski in poljedelski minister s celim štabom strokovnjakov. — Ob sklepu lista smo prejeli še sledeče poročilo c. kr. korespondenčnega urada: Kakor poročajo listi, se je posvet med članiii avstrijske in ogrske vlade včeraj ob 5, uri popoldne nadaljeval. Razgovore danes nadaljujejo. + Mesto Postojna in 40 notranjskih občin je poklonilo Nj. ekseclenci g. generalu Boroeviču diplomo častnega občan-stva. Rizbo in kompozicijo je izdelal aka-demični slikar Maks Gaspari, mapo pa tvrdka Dcnzler & Weiss na Dunaju. Diploma jc res krasno umetniško delo. Razstavljena je v izložbenem oknu tvrdke Till. »Srednja Evropa« juristov. Berlinskega zborovanja nemških juristov so se udeležili tudi avstrijski in ogrski juristi. Kakor beremo po nemških listih, je bivši avstrijski minister Klein Nemcem povedal, da so se doslej premalo brigali za umevanje naših razmer. Ogrski profesor dr._ Nagy pa je predavanje o razvoju in sedanjem stanju ogrskega prava uvedel z dolgim uvodom o državni samostojnosti ogrske polovice, česar pravi Oger nikjer ne pozabi in povsod poudarja. Na berlinskem zborovanju so sprejeli resolucijo, da upajo na politično poglobitev in gospodarsko zbližanie obeh držav, zato je treba čimbolj tudi pravo teh treh držav spraviti v soglasje in napraviti enako. Najprej se je treba lotiti dela za vse trgovsko, menično in šekovno pravo, pomorsko, zavarovalno in konkurzno pravo in za obrtno pravno varstvo. Štajerski deželni šolski svet :.n nemški Schulverein. Mariborska -Straža« poroča: Objavljamo odlok štajerskega deželnega šolskega sveta z dne 22. februarja 1916, št. 3 1496-2 1916: »Bevvilligung von Sammlungen an allen Mittelschulen mit deutscher Unterrichtsr.prache zu Gunsten der Vereinszwecke. Z ur Eingabe vorn 30. Dcz. 1915. dort Z. 2997. An den Vor-stand des Deutschen Schulvereines in \Vien, S., Florianigassc 39. Auf die ge-ehrte Zuschrift vom 12. Februar 1916, Z. 2997, hat der k. k. Landesschulrat zu gestaiten gefunden, daG an den deutschen Mittelschulen, Lehrer- und Lehrerinnen-bildungsanstalten und Madchenlvzeen Stei-ermarks unter der Leitung der Lehrkorper Sammlungen fiir den Deutschen Schulverein eingeleitet vverden. Fiir den Vor-sitzenden: Sturgkh m. p. — Slovenski: Na cenjeni dopis z dne 12. februarja 1916 je c. kr. deželni šolski svet. dovolil, da se smejo na nemških srednjih šolah, učiteljiščih, moških in ženskih, dekliških licejih na Štajerskem pobirati pod vodstvom učiteljskih zborov za nemški Schulverein prispevki. Za predsednika: Sturgkh 1. r.« -f Č. g. župnik in pisatelj Jurij Trunk je prišel zopet v svojo župnijo. -f- Knez Thun bolan. Dunaj. Zdravje nekdanjega češkega namestnika in nekdanjega min. preds, kneza Franca Thuna zadnje čase ni dobro. — 1. maja ne bo delopusta. Socialno-demokratično strankino zastopstvo in strokovna komisija sta izdala oklic, v katerem opozarjata, da delavstvo tudi letos prostovoljno opusti delopust in'običajne demonstracijske obhode 1. maja. Majeva slavnost se bo praznovala zgolj na majskih zborovanjih zvečer 1. maja. Razpuščena društva v Dalmaciji, Kakor smo že poročali, je bilo doslej v Dalmaciji razpuščenih 81 društev, in sicer 17 hrvatskih,'med njimi 11 sokolskih društev in žup, 24 srbskih, med njimi 10 sokolskih društev in žup, 28 italijanskih in 12 mešanih, kateri ne nosijo niti hrvatskih, niti srbskih naslovov. — »Banda Cittadina« in »Filarmonica dramatica« v Splitu sta naznanili okrajnemu glavarstvu, da se razideta. Ravno tako se je razšlo tudi socialistično društvo. — Umrl je v Čabru na Hrvatskem ta-mošnji okrajni zdravnik dr, Otmar Trans-miiller. — V Samoboru je umrl upokojeni ljudskošolski ravnatelj Ilija Mitrovie. — Prvi kavrnki. Vinogradnik iz Št. Petra niže Maribora nam poroča, da je v petek, dne 7. aprila opazil v svojem vinogradu »na Gorci« že prve kavrnke. Na eni mladiki jih je naštel kar tri. Znamenje za "godno vinsko letino. — Pripravite se za slano. Mnogi se bojijo, da bo letos spomladi mraz uničil sadje in vinograde, ker je vse tako zgodaj pognalo. Priporočamo, da si vinogradniki in sadjarji pripravijo že sedaj dovolj dračja in druge snovi za zažiganje proti mrazu. Uspeh pa se doseže le tedaj, ako se zažiga v celi soseščini, tako, da se dim vleče po vsem ozemlju, katerega bi radi obvarovali pred mrazom. — Slano so imeli včeraj ponoči na Dolenjskem. — Slano so imeli včeraj ponoči na Dolenjskem. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Čez eno leto Anton Zaje iz Dola pri Ljubljani; piše, da je zdrav in da se mu ne godi slabo; nahaja se v Saratovski guberniji. — Po šestih mesecih se je oglasil Karol De-beljak, sin posestnika in gostilničarja v Gor. Retjah pri Vel. Laščah; bil je ranjen v levo nogo in se nahaja v vojaški bolnišnici v Kijevu, — Po sedmih mesecih se je oglasil Franc Pečnik iz Dvora št. 12 pri Št. Vidu nad Ljubljano. PrlmorsKe novice. Nočni artiljerljski boj pri Gorici. Ponedeljek, dne 10. aprila: V noči od nedelje na ponedeljek se je razvnel na fronti pri Gorici ljut artiljerijski boj. Posebno naši topovi so živahno »govorili«. V prvih jutranjih urah je kanonada zopet potihnila in danes vlada zopet naravnost mučna tišina, Predpoldne so brneli v zraku motorji naših aeroplanov. Iz Gorice, 8. aprila. Danes je ranilo v ulici Leoni deklo kmeta L, J.; na dvorišče je priletel šrapnel in ji močno pokvaril obraz. — Pri velodromu in nad gostilno Alojzija Mozetiča so vzeli kmetje iz Sovo-denj v najem njivo in 7. t. m. orali in kopali na njej. Priletele so granate in šrapneli in ubili 28 letnega moža ter enega 13 letnega in enega 18 letnega begunca iz Brd; dalje je ubilo enega vola, enega pa močno poškodovalo. Meso ubitega vola so prodajali drugi dan v mestni mesnici, ranjenega vola je pa kupil in pebil neki tukajšnji mesar. Vola sta bila last eden Sovodenjcev, drugi pa brdskih beguncev. — Umrl je krčmar in posestnik Pusner (blizu Rdeče hiše); danes je imel !ep pogreb. Pred poldrugim mesecem mu je granata ubila ženo. Okoli stare mitnice na Solkanski cesti je podnevi dosti nevarno, ker sovražnik vidi z bližnjega hriba; ljudje obdelujejo polje tam le ponoči. Časopise sedaj zopet redno dobivamo že popoldne ob 4. uri, ker prihaja pošta v Gorico (po vipavski dolini) ob 10. uri dopoldne; iz Gorice odhaja ob 3. uri popoldne proti Postojni. Na seji pomožne komisije za Goriško iu Gradiščar.sko se je za obnovitev dežele naznanilo, da se utemeljene prošnje za posojila že rešujejo in da prično v kratkem izplačevati dovoljena posojila. V Baderni pri Poreču jc umrla 5. aprila Marija Goreč, sestra in mnogo let zvesta gospodinja pri svojem bratu g. Franc Gorcu. Priporoča se vsem znancem in sorodnikom v molitev in blag spomin. Umrla jc v Gorici na Travniku št. 4 dne 5. t. m, g. Josip in a L a h a j n a r. Pokojnica je bila vrla druitvenica »Skal-nice« in dobrotnica naših zavodov, zlasti »Slovenskega sirotišča«, v katerega kapelico (sedaj, žal, razdejano) je rada zahajala. Spomnila se je naših zavodov tudi v oporoki in je postavila »Slov, sirotišče« kot dediča svojega premoženja, ki je je pridobila s pridnim delom svojih rok. Njeno življenje je bilo zgledno. Bolezen je prenašala z mučeniško potrpežljivostjo. Njeno smrt objokujejo vsi, ki so jo poznali. Ker je bila goreča častilka Matere božje sveto-gorske, je v oporoki določila pogreb na sv. Gori, kjer je imela že plačano grobišče, — Blago pokojnico priporočamo v molitev zlasti vsem društvenicam »Skalnice« in vsem gojenkam »Slov. sirotišča«. Počivaj v Bogu, draga Pepca, in prosi Boga za vse tovarišice, ki so po svetu razkropljene, in za ubogo, sedaj toliko trpečo domačijo! Prebiranje v letu 1898 roienih črno-vojnišksh obvezancev v Trstu in na Goriškem sc bo vršilo: Za mesto Trst in njegovo področje v Trstu od 25. do vštevšega 29. aprila. Za mesto Gorico in politični okraj goriške okolice v Ajdovščini dne 19. in 20. aprila; za politični okraj tolminski v Cerknem dne 1. maja; za politični okraj sežanski v Sežani dne 17. aprila. Ne igrajte se z nevarnim orožjem. Iz Komna. Dne 8. t. m. se je zgodila tukaj velika nesreča. Petnajstletni deček Jožef Ščuka iz Volčjigrada je dobil od drugih ročno granato in se je neprevidno igral z njo, tako da mu je v rokah eksplodirala. Zmečkala mu je obe roki, tako, da so mu morali obedve odrezati. Po amputaciji me je nedolžno vprašal: »Kaj mislite, ali bom dobil roke nazaj?« Kaj naj bi mu odgovoril v tolažbo!? Zdravi se prav dobro in ko ozdravi, bo najboljše, da se ga kdo usmili in ga pošlje v kako invalidno šolo. Ta grozna nesreča naj bi bila vsem v svarilen zgled, da se vse nevarno orožje pusti pri miru ali pa odda orožništvu. K naši ponedeljkov« vesti o smrti gdč. Marije Gams v Trstu poročilo popravlja- mo v toliko, da je bila pokojnica poročena in se je pisala Janis rojena Gams. Celo njeno življenje je bilo strogo krščansko in imela je za reveže vedno odprte roke. Tržaški kavarnarji so zvišali kavo od 24 na 30 h. Kot vzrok navajajo, da je kava silno draga in da zato nc morejo izhajati. Nekaj poštenih kavarnarjev pa je ostalo pri stari ceni, — da: neka kavarna prodaja kavo celo še vedno po 18 h, kolikor je stala takrat, ko je bila kava po 2 K kilogram. K podraženju kave bodi pribito; da kavarnarji prihranijo ogromne svote s tem, da ne drže tujezemskih časnikov, ilustracij itd., da ne plačujejo več policijskih ur; da nimajo vžigalic na razpolago gostom in da so se — kar je glavno — s kavo preskrbeli že poprej! V Trstu se prodaja sir (Liptauer) na debelo oo 3 K 40 h, na drobno pa po — 7 K. i Proti vlačugarstvu. Kakor se vidi je imela zadnja seja zdravnikov v Trstu dober uspeh. V zvezi s policijo se je odboru posrečilo iztrebiti večino javnih žensk, ki so se potikale brez posla naokrog in raz-Širjevale spolno kugo. Epilog tega je: bolnišnica, zapor in ■— odgon v domačo občino! Nesramnost. Tržaški »humoristični« tednik »Fogli Volanti« je prinesel kot dov-tip dokazilo, da so tržaške služkinje zabite zato, ker so doma iz — Gornjih Ležeč, — torej iz slovenskih krajev! Vročina v Trstu vidno narašča. Površ niki so izginili in vidi se že mnogo slamni kov. OJjkine vejice se dobi v Trstu po 12 K kvintal. — Tako drage še niso bile. llirlilsm zorelo za umor vseli mm M vladarjev. Genf, »Journal«: V Chicagu so odkrili anarhistično zaroto na življenje vseh evropskih vladarjev. Generalni pravnik potrjuje, cla se prične seznam žrtev s carjem in nemškim cesarjem. novice. — Plazovi na Tirolskem, Iz Pensa v cplini Sarne se poroča, cla je toplo vreme zadnje dni povzročilo mnego plazov. Plaz na takozvanem Rossvvarigu je vrgel v glo bino tri skednje. — Vtihotapljenje volov z Bavarskega na Češko. Kazenska zbornica v Weidenu je obsodila devet živinskih trgovcev, ker so vtihotapljali z Bavarskega vole na Češko, v zapor od dveh do 15 mesecev in na plačilo vrednosti volov v višini 35.00 mark. Šolstvo v Nemčiji za zdanje vojske. V pruskem državnem zboru je poročal neki govornik, da je 30.000 nemških dijakov prostovoljno stopilo v armado. Naučni minister pl. Trott je naznanil, da služi v armadi čez 50.000 ljudskošolskih učiteljev. Ne pozabimo — je dejal — nanje, in ni se jim treba bati za bodočnost. S pomnožen-njem dela se je pomanjkanje učiteljev v toliko premagalo, da je od 192,000 razredov samo 193 zatvorjenih. Naučni minister je še pripomnil tole: Pred vojsko je bil nedo-statek učiteljev srečno premagan, zdaj moramo pa zopet ž njim računati. Pri nameščanju učiteljev se bo pozneje le tupatam nastavila učiteljica, mlade dame naj torej ne mislijo, da je dobro biti učiteljica* Na razpolago je 10.000 učiteljskih kandidatk, ki ne morejo biti nastavljene. Pravice do učiteljevanja bomo resno izvrševali, jako se bomo pri tem ozirali tudi na telesno silo. To je naš opomin, da ne bo nihče v prihodnje varan. Kakor je poročal poslanec Rahmdorfer, je padlo doslej na bojnih poljanah 7000 učiteljev. Govornik je predlagal, naj bi se podobe padlih učiteljev po-obesile po njih razredih. To bi učinkovalo po njegovem mnenju pri pouku povestnic bolj nego debele knjige, Povratek litvanskih škofov. »Dziennik kijowski« poroča, da je osrednji odbor lit-vanski prosil škofa žmudskega Fr. Kare-wicza in sejnenskega Antona Karasia, da bi odšla iz Rusije preko Švedskega v zasedeno Litvansko in prevzela višje pastir-stvo v zapuščenih škofijah. Škof Ian Gričar Se frnG uicjcva ufi ca ] 2>afocja izgotopljenil] oblel{ a 2 ečfie. HI Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doiivet|e in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nszgodna In Jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914.............................K 173,490.838-— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UOjtlO zauaTOSailfa, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12. pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za 2371 Velika izbir površnih jopic 15: za dame in deklice. ^SS M Škofu". sMrnHRmBaaHBHBMaHNt! Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica. Podružnica Krte R. U. oddelek platna v trgovini Ljubljana Selenburgova ulica 5 niuii sc priložnost k dobremu in cenemu nakupu rjuh srajce odejnih rjuh brisalk hlače blazin brisač spalne srajce pernatih blazin prtov spalne jopice pernic prtičev spodnja krila žepnih rut šifon nogavice platna I Švicarska veznima. I® & flfc /Sn (1J. ^ ,:PJ K a-MSSBSmi Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. L Odgovorni urednik: Joief Gostinčar. državni Doslan.ec,