—    167    —
Za poduk in kratek čas.
Potrebno je,  da človek brati in pisati zna.
Neki ubog kmet je imel brata, ki je šel po svetu.. Preteče svojih dvajset let, pa od brata ni duha ne sluha. Vsi so mislili, da je že davno umeri. Kar dobi kmet pismo. Neznajoč sam brati (citati), gre do kerčmarja (birta} , da mu ga on prebere. Prebravši kercmar naj poprej za-se pismo, reče kmetu: „Moj dragi Juri I v tem pismu stoji, da vam je pred nekoliko tedni brat umeri, in da vam je v svoji oporoki (testamentu} zapustil 50 tolarjev. Pa imate berž se na pot podati in denar sami prejeti.
rPa kam imam po denar iti?" vpraša Juri.
„V Prago, blizo 100 milj odtod", odgovori kercmar.
„Kaj! 100 milj tje in 100 milj nazaj: to je 200 milj !" reče Juri. „Po tem takem bi me potnina in zguba časa skoro više stala, kakor bom tam dedšine potegnul".
„ Veste kaj ?* — reče kercmar — „dajte meni to pismo in prodajte mi svojo pravico za 30 tolarjev; po tem vam ni treba od doma iti, jez bom pa skusil še kaj druzega s tem vred opraviti, da mi pot ne bo tako draga. Pa nobeni živi duši ne smete od tega kaj povedati. Ste zadovoljni ?"
„0, prav zadovoljin !tt zaverne kmet.
Kercmar gre na to v svojo sobo, donese 30 tolarjev in jih nasteje Jurju; Juri se mu lepo zahvali in gre vesel domii.
Čez več let obstane kercmar na smertni postelji, ko je med tem zavolj slabega gospodarenja bil padel v veliko nadlogo in siromaštvo, kako je ogoljufal ubozega Jurja.    V tistem pismu je namreč stalo :
„K d o r ti list prinese v Prago in ga pokaže tergovcu gospodu Svobodu, prejme od njega 2000 tolarjev".
Teh 2000 tolarjev je dobil kercmar in jih potrač-kal do svoje smerti. —
Nauk: Ko bi bil Juri, ko je še otrok bil, lepo v šolo hodil in se bil brati in pisati učil, ne bil bi tako gerdo goljufan bil za lepo premoženje. Človek, ki brati in pisati ne zna, je slep, če lih ima dobre oči; stokrat je v nevarnosti, ako pride hudobnim ljudem in sleparjem v roko,  kteri iz njegove neumnosti dobiček vlečejo.
(„Gosp. Nov."} Kakor pravo, tako zdravo.
(Serbska narodna pripovedka.) Ko so svetniki po zemlji hodili, gredo enkrat Bog (Kristus), sv. Peter in sv.   Pavel   vkupej,   in  pridejo k
nekemu siromaku, ki je imel mali vinograd, in v njem kočico, pa ga uprosijo, da bi jim nabral grozdja, da bi jedli. Siromak vzame precej cajnico, pa ide k tersu, ki mu je najbolje grojzlje rodil, in začne tergati; al Bog zakliče iz koče: „Nočem od tam, ampak natergaj mi od onega sosedovega tersa". Al siromak mu odgovori: j?Kakor pravo, tako zdravo, jaz tega ne morem storiti, dokler sim živ". Zopet mu Bog reče: 53Ali pojdi na moj odgovor! Kdo te bo neki vidil?" Siromak spet odgovori: „Kakor pravo, tako zdravo. Ako ne vidijo ljudje', vidi Bog. Jaz tega za glavo ne morem storiti; ampak bodite z mojim zadovoljni". Svetniki na to umolknejo, sedejo ž njim okoli mize, počijejo in jedo grozdje, potem se dvignejo, da bi šli, in uprosijo siromaka, da bi jih izvedel na pot. Starček precej vstane, in se oberne, da bi jih peljal; al kda se on od koče oberne, vzame Bog goreč žarek, pa ga vtakne v streho. Starček jili izvede na pot. Kda se jamejo poslavljati, pogledajo na siromakovo kočo, al ona je bila v plamenu. Starček hiti v svoj vinograd, in svetniki vprašajo Boga: „Kaj seje, Gospod, ti siromak pregrešil, da si mu še to revno kočico požgal. Vidiš , da se še od Tebe ni dal pregovoriti v greh". Bog jim odgovori: „Ravno zato sim mu kočo zažgal, ker je siromak in serca poštenega, prav dela in dobro misli. V onoj koči so nekdaj hudobni ljudje prebivali, pa so silo blaga pod njeni prag zakopali. Ti hudobneži so pomerli, in za blago nihče ne ve, kakor jaz sam. Ti siromak je služil svojega gospodarja vso svojo mladost verno in z velicim trudom, dokler si je to mestice prislužil. Pa je bil s tim , kar je imel, tako zadovoljin, da nikdar mesta, kjer koča stoji, ne bi prekopal; al zdaj ga bo moral prekopati, ter bo našel, kar je pred Bogom zaslužil". Svetniki to čuvši, postoje, da bi vidili, kaj bode. Siromak se verne v svoj vinograd in vidi, da mu je koča v prah zgorela, vzdihne britko, in reče: 55HvaIa Bogu tudi za ta dar. Kakor pravo, tako zdravo!" pa vzame motiko, da bi razgrebel pepel. Kakor mahne z motiko, zadene na sodeč, izvali ga vun, in najde v njem silo blaga. Vidivši to blago, obraduje se, vzdihne in reče: ??Hvala Bogu za njegov dar! Kakor pravo, tako zdravo!" S tim blagom pozida na tem mestu veliko poslopje, in postane glava onih, kterim je v mladosti zvesto služil.