-----   386   -----
Misel , kako naj bi se hudodelci izdatno
kaznovali.
Zdrav človek želi si svoje življenje prihraniti. To doseči skrbi za potrebno brano, bodisi to po poštenih ali nepoštenih potih. Poštenjak to preskrbi s pridnim delom, brezvestni lenuh pa po krivičnih potih, ki ga zaplet6 v hudodelstva in kazni. Žaiibog, da te kazni po naših sedanjih postavah hudodelca, namesti ga plašiti in odvračati od hudodelstva, ga marveč vtrjujejo, naj v svojem vedenji napreduje, kajti one ga popolno preskrbi z zdravim stanovanjem, potrebno obleko in zadostno, celo obilno in dobro hrano.
Je li to kazen? — Nikdar!
Kakor skušnje kažejo, se najizdatnejše vkroti žival in najhujšo zver s stradežem. Tako je tudi edino mogoče, hudodelce po tej poti vkrotiti, v spoznanje jih navesti, da jim hudodelstva ne koristijo, temveč jim stanje hujšajo.
Res je, da tepež utegne na škodo biti zdravja in včasi Človeka za delo nezmožnega napravi; toraj je prav, da se je opustil.
Mesto njega pa naj se kaznovancem odtegne vse, kar jim življenje jlo prijet no dela. Neprijetno stanovanje, nevšečna obleka, pičla hran$, zlasti stradež, moralo bi hudodelcem misel na hudobije jemati in jih na pot prav poštenega življenja napelja-vati. Ako se se stradežem to ne more doseči, zastonj je potem vse, hudodelec ostane vse svoje dni hudodelec; spaka v družbi človeški, ki ne zasluži druzega, nego da se celi čas njenega življenja kam v zatišje odpravi.
Kazni ječe naj se poojstrujejo s postom, ker strad in glad napeljujeta tatu, roparja, ubojnika na premišljevanje , kako se za naprej teh napak ogibati, da ne pride več v tako zadrego.
Ako izstradani človek suh kot trska iz ječe spuščen med ljudi pride, bode se o pogledu njega britko delalo vsacemu in ga opominjalo, varovati se tega, kar človeku tako nadlogo nakoplje.
To bode pravo strašilo zoper hudodelstvo, ne pa, kakor je po sedanjih postavah, da hudodelce pitajo in jih še večkrat vprašajo: ali se nimajo nič prito-žiji zoper jedi, kruh itd.?! Mi vprašamo one mi-lostljive gospode: ali gred6 katerikrat ubozega rokodelca, kmeta ali kakega druzega poštenega človeka prašat, ki v veliko bolj nezdravih kotih stanuje in vživa nezdrave jedi: ali je zadovoljen s svojim stanovanjem, s svojo hrano? Al da bi se to zgodilo, nikoli še nismo slišali.
Naj bi to poslanci v državnem zboru prevda-rili in v jobravnavo spravili za prenaredbo kazenskih postav. Ce bi liberalci kričali, da take kazni bile bi nečloveške, naj jim reko, da sedanje prečloveške kazni peljejo h komunizmu in petroleju, ki sta že prav Mizo-