CELJSKI TEDNIK Celje, 10. oktobra 1968 - Leto XXIf — St. 38. — Geiia 60 i>»r (din)j JLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Vzgojnina po novem čeprai) so nekateri pričakovali, da bo spremenjeni način zaračunavanja vzgojni- ne v celjskih vzgojno-varstvenih ustanovah — ki upošteva zaslužek staršev — slabo vplival na število vpisanih otrok, se to ni zgodilo. Le v nekaterih vrtcih — na Oto- ku in v Zarji na Dolgem polju — se je nekaj staršev, ki bi morali plačati precej višjo vzgojnino kot doslej_ odločilo, da uredijo ra.rstvo za svoje otroke kako dru- gače Celjski primer obračunavanja vzgojni- ne po zaslužku staršev ni edinstven. V nekaterih sosednjih občinah so ga uvedli 26 lani^ v dru0h pa ga gotovo še bodo. Kajti, čeprav ima tudi ta ukrep svoje slabosti, je očitno, da se bodo na ta način precej zvišala sredstva, ki jih vsako leto porabimo za urejeno otroško varstvo. Te- meljne izobraževalne skupnosti so se na- mreč odločile, da svojega dosedanjega pri- spevka za otroško varstvo ne bodo v ni- čemer zmanjšale. Večji delež staršev bo torej nova možmst m izboljšanje mate- Tialnih pogojev vrtcev in zato tudi zagoto- vilo sistematičmjšega dela z otroki. Zmotno pa je prepričanje nekaterih staršev,' da na račun njihovega povečane-i ga deleža živi v vrtcu ceneje kakšen drug otrok. Vse do najvišjega prispevka — v celjskem primeru 156 novih dinarjev, ki jih zaračunavajo staršem, kjer je doho- dek na družinskega člana več kot 1000 no- vih dinarjev mesečno — družba še vedno dodaja za slehernega otroka znaten delež. Najnižja vzgojnina je 30 novih dinarjev, medtem ko je prispevek temeljne izobra- ževalne skupnosti v takih primerih 133 novih dinarjev. Z večjim zaslužkom se manjša delež družbe ter veča udeležba staršev, od katerih le redki prevzamejo polno finančno obremenitev. čeprav v ustanovah še ni vse tako kot bi moralo biti, pa število otrok — med njimi je tudi veliko takih, ki jih starši pošiljajo v vrtec predvsem zaradi vzgoj- nih učinkov — dokamje. da so utrdili za- upanje staršev. Še vedno pa je očitno, da je med obema premalo sodelovanja. Morda bo prav novi način obračunavanja vzgojnine povzročil, da se bodo starši bolj pozanimali za način dela. probleme in uspehe vzgojno-varstvene ustanove, lete pa, da bodo staršem redneje poročale o svojem materiaMem in vzgojnem delova- nju I. BURNIK 65000 OBISKOVALCEV NA SEJMU v nedeljo zvečer so se končale prireflitve prvega sejma obrti v C«lju. Sejem je uspel ne samo po številu rarstavljalcev (160), uspe- lih strokovnih predavanjih, si-eča. njih ohrtnikoir in poslovnosti, mar- več tiidi zaradi števila obiskoval- cev. Razstavo si je ogledalo 65.000 ljudi, kar je več kot presenetlji- vo. >Ied obiskovalci so bili tudi številni predstavniki javnega in političnega življenja kot predsed- nik repuhliške skupščine Sergej Kraiglier. članica zveznega zbora narodov Lidija Šentjurc, podpred- sednik republiškega izvi-šn*'g.a sve- ta Vinko Hafner, pretlsednik re. puliliške gospodai-ske zbornice I^oj^told Krese, zateim predstavni- ki obrtnikov iz Madžarske, Avs< rije in di'ugi M. B. Najprej so odšli v gozd, sončen in ves zlat jesen- skih barv. Vrnili so se s kostanjem in posedli okrog malega ognja. »Kostanj, hm .,. Kako diši! Tovariši ca, bom tudi jaz dobil enega? »Boš, seveda boš do- bil. Bojanček!« (Foto: F. Krivec) \ elenjska občina slavila v spomin na 8. oktober loo je bil iavršen prvi aiski napad na šo- takratno središče šale- ške doline, slavijo v velenj- iiu občini ta dan kot svoj praznik. Za razliko od dru- gih let se je letos piraajnova- nje začelo že 29. septenibra T Šentilju pri Velenju, za- ključilo pa se bo 15. oktobra 'Topolšici. Skoro ne bo. več- jega kraja, kjer ne bi v teh tlneh pripravili ka;kšne prire- ^tve in tako obeležili praz- nik. Plešivec, Topoilšica, Ve- lenje, skale, šoštanij, Cirkov- (a. Bele vode in šmarbniO ob P* so kraji, kjer je v teh "^eh precej praanično. Tuše ^ zvrstilo kar 27 raaličnih to-umih, športnih in drugih ^ letošnji praanik so vi Htoju odprli vrtec v pre-l 'Njenem domu Počitniiške j *eze. Prav problem varistva] "trok, ki je bil dolga leta] sem v mestu trd oreh, se je z otvoritvijo novega vrtca bi- stA'eno omilil. Minulo soboto so opra\'iii še eno otvoritev in sicer tvoritev podružnične šole v Cirko^'-cih. Osrednje prireditve za praz- nik so bile tokrat v Skalah pri Velenju in to v nedeljo. Ob 9. uri zjutraj je bila tu v domu družbenih organizacij .slavnostna seja Skupščine ob- line Velenje, uro pozneje — ob 10. pa se je začela pred domom centralna proslava s kulturnim sporedom. Pro- gram so i2!vajali trije pevsM zbori Gimnazije, I. osnovne šole in II. osnovne šale ter rudarska godba na pihala iz Velenja. Domača lovska dru- žina je v skalah priredila do- poldne še občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golo- be. Prihodnjo nedeljo dopoldne bo pri Žlebniku v Belih vo- dah odkritje spominskega kamna parfeizajnskemu pesni- ku Karlu Destovniku-Kajuhu, ki je tod padel v borbi 22. januarja 1944. leta. V dneh praznovanja so or- ganizirali samostojne nastope in koncerte ter drugače sode- lovali pri izvajanju progra- mov Gimnazija Velenje, vo- kalni oktet »Svobode« Šo- štanj, SLG Geltje, amaterji-fli- kovniki, rudarska godba na pihala, taborniki iz Šoštanja in Celja, moški pevski zbor »Kajuh iz Velenja, Godba to- varne usnja, prosvetno dru- štvo Šmartno ob Paki ter več športnih organizacij. K, USPELE TURISTIČNO- GOSTINSKE PRIREDITVE T" 'Ucionalne gostinsko-tu- • prireditve v Cedju so .'DOS vzbudite veliko za- "''unja. Med številnimi go- f^. Iti so si ogledali razkošno ^linarično razstavo, nasBta- Pogrinjkov, nekaj zanimi- j"^ demonstracij v priprav- ^^Ju mešanih pijač in hlad- jedil ter seveda — pri- 2^ino pokušnjo alkoholnih rj>rezalkoholnih pijač v Na-; ?^«m dlomu — je bil tudi i ^^dnik republiške skup- ^•^e tovariš Sergej Kraigher, ob tej priložnosti oelj- ^ gostinskim in turistfefi- ^ delavcem izrazil svoje ^^e-Jiečenje in pohvalo. J'^lsg predstavnikov c^- 5^ go-stinskih organizacij so y l^uiinarične razstave in raz- Uj ^'e pogrinjkov udeležili ifcu- ^ gostinci iz sosednje Ma- j^^e iz mesta Zalaegers- C..^^^ so bili prav te dni w svojih kolegov iz hote- ^'^oipe. Atletika: Prvo in drugo mesto Ponovno zmagoslavje celjske atletike Celjski atleti in atletinje so v nedeljo dodali številnim letošnjim trofejam še eno lovoriko, ki je vredna toliko bolj, ker so jo osvojili mladi tekmo- valci oziroma tekmovalke. V finalu državnega prvenstva za ekipe so sta- rejše mladinke v Osijeku osvojile prvo mesto, sta- rejši mladinci v Ljubljani pa drugo. Ženska mladinska ekipa Kladivarja je tokrat že sedmič osvojiila naslov državnega prvaka. 2^animi- vo je, da ji je ta trofeja pripadla na vseh tekmo- vanjih od 1958. do 1963. leta, lani pa se mlade Ce- Ijanke niso uvrstUe niti v finale. Nova osvojitev prvega mesta pomeni potrditev kvalitetne rasti celjske atletike in priznanje vsem tistim, ki so de- lali z mladimi tekmovalkami. Celjanke so zbrale na tem tekmovanju 13.930 točk, 2. Slavonija 13.902, 3. Senta 13.491, 4. Mari- bor 13.123. 2e po zbiru točk se vidi, da je bila borba za prvo mesto izredno napeta. Vse do zadnje disci- pline so bile v vodstvu domačdnke, mladinke Kla- diivarja pa so si ekipno zmago priborile šele s šta- fetndm tekom. Starejši mladinci so tekmovali v Ljubljani. 3 precejšnjo prednostjo je zma^a Olimpdja, ki je zbrala 18.159 točk, vrsta celjskega Kladivarja pa je zasedla drugo mesto s 16.640 točkami. Tretja je bila Crvena zvezda (16.276), četrti Vardar (15.042), peti Triglav (13.430). M. B,, Celje : SERGEJ KRAIGHER o SEJMU 0 Predsednik republiške skupščine je v izjavi za tisk in RTV med drugim opozoril na šibko iniciativo zasel)i:uh obrtnikov in na vlogo gospodarske zbornice ter občinskih skupščin pri pospeševanju obrti. Sergej Kraigher je med drugim dejal, ^ da je celjska prireditev takšna kot je, po- trebna tako razvoju obrti kakor gospodarstva i» bi bi- lo zato koristno, da bi jo prirejali tudi v prihodnje, pri čemer naj bi se s pomoč- jo gospodarske zbornice in občinskih skupščin še bolj potrudili, da bi prišlo do izraza to, kar danes nudi obrt za zadovoljevanje naših potreb. Na vprašanje, ali me- ni, da bi se celjski sejem lahko vključil v razvojni program Slovenije je odgo- govoril pritrdilno. Mislim, je dejal S. Kraigher, da bo lahko odigral vlogo kot indi- kator potreb in možnosti, za katere pa bo potrebno ust- variti še boljše pogoje. Prav tako bo treba imeti pred oč- mi širše ambicije v tem smi- slu, da bi sejem prikazal obr- tno dejavnost vse Slovenije, da bd videli, kaj nam ta pa- noga lahko nudi in kaj bi še morali razvijati. V tej zve- zi je opozoril na šibko inicia- tivo zasebnih obrtnikov, saj je bilo teh le 10 odstotkov, zato bo potrebno še dosti več skupnega organizacijske- ga dela občinskih skupščin, gospodarske zbornice in obr- tnikov samih. Trbovlje: ROMAN ALBREHT NA OBISKU 9 Zadnji četrtek je obi- skal na povabilo komiteju revirske konfcreJice ZKS Trbovlje član izvršnega ko- miteja CK ZKJ, Roman Al- breht. V strojni tovarni Trbovljah se je pogovarjal s predstav- niki samoupravnih organov in političnih organizacij o ne- katerih sistemskih vpraša- njih- Po besedah Romana Al- brehta smo precej napredo- vali pri oblikovanju mehani- zma dohodka. Vendar pa smo doslej preveč razpravljali pred- vsem le, kako naj dohodek kar najbolj pravično delimo, ne pa o tem, kako bi se or- ganizirali, da bi ustvarili kar največ dohodka. Spričo neka- terih deformacij, ki smo jim priče zdaj, pa bi bilo treba preučiti, zakaj prihaja do to- likšnih razlik v dohodkih po- sameznih- delovnih organiza- cij oziroma panog. Zakon o dohodku ureja do- ločene družbene odnose, s tem pa smo dobili tudi os- novo za določitev meds6'boj- nih obveznosti in dolžnosti. Kaže pa se še potreba po čim- prejšnjem izoblikovanju me- hanizma medsebojnega dogo- varjanja, saj je dogovarjanje in sporazumevanje v samo- upravnem sistemu nujno in potrebno. Hitro pa bi mora- li tudi vskladiti obstoječo za- konodajo z določili novega za- kona o dohodku. -M- Celje: NOVA TOVARNA 400 VONJAV % z otvoritvijo novih tova- rniškiti prostorov v škofji va- si je kolektiv celjske tovar- ne eteričnih olj in e.se»ic ETOL dosegel nov mejnik v svojem naglem razvoju. Novi tovarniški prostori ETOLA so bili zgrajeni z la- stnimi sredstvi (712 milijonov starih dinarjev) in meri- jo 4.640 kvadratnili metrov, če upoštevamo, da je 110 članski kolektiv, v katerem ima več kot polovica zapo- slenih visoko, višjo ali sred- njo strokovno izobrazbo, do- slej ustvarjali 2 milij-ardi sta- rih dinarjev letne realizacije, je laže razumeti nove mož- nosti razvoja v novih proiz- vodnih okoliščinah. O naglem vzponu Etola še dva, tri podatke: pred vojno je v skromnih prostorih ob Ipavčevi ulici delalo 12 lju- di in so izdelali letno samo 4 tone izdelkov. Proizvajali so le 4 vrste destilatov. Le- ta 1952. so v Etolu proizva- jali že 180 različnih proizvo- dov, 1962. leta že 300 proiz- vodov, danes izdelujejo v la- boratorijih in proizvodnih ob- ratih že več kot 400 različnih arom, živilskih barv, ekstrak- tov in eteričnih olj za potre- be živilske in milno kozmetič- ne industrije. V 15 letih se je število zaposlenih poveča- lo za 5 krat. F. K. TEDEN OTROKA V HRASTNIKU: Večja skrb za mladi rod Čeprav v Hrastđiiku v Te- dnu otroka niso pripravili posebnih prireditev, so v dneh od 29. septembra do 6. oktobra skušali z nekaterima akcijami poudariti skrb za naraščaj. Med drugim se je sešla na prvo sejo komisija temeljne izobraževalne skup- nosti za vpraSanja otroškega varstva. Na osnomi šoli heroja RaiJ- ka so imeli skupen roditelj- slki sestanek. Starši so poslu- šali predavanje o vs^oj i otarofe, nato pa so ^im sodniki ob- ra2fložili nekat'v">re svoje načr- te v 23vezi z dedom v šoili pri pouku in v krožkih ter v dru- gih dejavnostih. Podobne se- stanke so imefli tudi na drugi šoli, medtem ko so pionirji ustanovili svoj klub in na delovni konferencd. sprejeli program svojega dela za pri- hodnje obdobje. Na konfe- renci so govorili o viključeva- nju članov pionirske organi- zacije v društveno življenje, zlasti v kulturne m IsAi&sask,^ vzgojne sekcije hra>tniških društvenih oi^anizacij. Vsekakor bo v tej revirsfcl občini kazalo resneje razmis- liti tudi o vseh tistih oblikah varstva otrok, ki so jih do- slej nekoUko zanemarili, če- prav so potrebe veHke. Gre za varstvo otrok v starosti od enega do treh let in za uredi- tev socialnih razmer vseh ti- stih družin, ki nimajo pri- mernih stanovanj. Upokojeni letalski general LeMay, ki ga je tretji ame- riški kandidat za predsednika ZDA rasist George Wallace določil za svojega podpred- sednika se čudi, zakaj se Američani tako zelo boje uporabiti atomske bombe. »Kar se mene tiče, bi v Viet- namu rajši umrl od jedrske eksplozije kakor od zarjave- lega noža ...« Kar se njega tiče, najbrž misli, da bodo umirali drugi, medtem ko bo on na varnem ... Neki ame- riški bralec revije »Neios. loeek je poslal uredniku to- le pismo v zvezi s predvolil- no kampanjo rasista Walla- cea: »Zdaj se nam ne smeje- jo več — pravi George Wal- lace. Popolnoma res. Tudi Hitlerju se niso smejali.. . Prva sovjetska lelalonosilka je blago. To pa je odvisno od kmetijske or- ganizacije. Zato kmetje ne morejo veliko pričakovati od zajamčenih cen. Iskati bodo morali še druge poti, da bi za svoje pridelke in živino dobili več. Pod vtisom sedaiijih raz- prav o kmetijstvu kmet j t; ra- di vprašujejo: »Zakaj ne bi uvedli ustreznih zajamčenih cen za vse kmetijske pridel- ke in živino?« Če odštejemo trg, je stvar zelo preprosta. Vpliva trga pa ni moči kar tako izločiti. Ne dcmačoga in ne svetovnega. Zato bo treba najprej marsikaj ure- diti in prilagoditi, sicer bi si družba, ki bi jamčila vi- šje cene, nakopala prehudo breme. Slabosti sedanjih razprav o zvišanju in razširitvi zajamče- nih cen za kmetijske pridel- ke in živino se .lajbolj od- ražajo v pomanjkljivem iska- nju poti do cilja. Vsi poudar- jajo svoje želje, premalo pa razmišljajo in predlagajo, ka- ko bi jih uresničili. Zato v bližnji prihodnosti še ne m.o- remo veliko pričakovati od sedanjih predlogov. ZlasLi ne kmetje. J. PETEK Itaiijansko-ameriška filmska tliva Anna Moffo zavezuje kravato jugoslovanskemu igralcu Bekim Fehmiu. ki je zaslovel po svetu v svoji vlogi v našem filmu »Zbi- ralci perja«. Takole sta v torek stopila pred kamere za film »Pustolovci«, ki ga te dni snemajo v Rimu. Telefoto: UPI TELEGRAMI IX>NDONDERRY — Že nekaj dni trajajo v Severni Irski hudi politični in verski nemiri. Prote- stantska večina, ki ima vso ob- last v rokah, skuša zatreti od- por katoliškega prebivalstva, ki je prikrajšano pri stanovanjih, službah in pred sodišči. HAVANA — Na letališču pri kubanskem glavnem me.stu je spet zasilno pristalo potniško letalo, ker je eden izmed potnikov prisi- lil pilota, da je spi'emenil smer poleta in pri-stal na Kubi. BUKAREŠTA — V Romuniji se je pripetila huda železniška ne- sreča, pri kateri je bilo 22 pot- nikov mrtvih in še več ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko se je brzovlak zaletel v potniški vlak. RIM -- Italijanska vlada je ob- dolžila uslužbenca sovjetskega ve- leposlaništva Genadija Roskova vohunstva in bo moral nemudoma oditi iz Italije. Dva uslužbenca italijanskega zunanjega ministrstva in dva poslovna človeka so zaprli. HELSINKI — Stranke vladne koalicije so na občinskih volitvah aa Finskem izgubile 5,9 odstotka glasov. Pridobili sta kmečka stran- ka in konservativci, ki sta nabrali skupaj 50,1 odstotka glasov. SAIGON — V Vietnamu pote- kajo zdaj'krvavi boji na območju jugozahodncKOd Da Nanga, kjer enote ameriške pomorske pehote skušajo rešiti iz klešč osvobodil- nih sil taborišče posebnih sil sai- gonskega režima. NEW^ YORK — Sovjetski zuna- nji minister Andrej Gromiko je govoril na zasedanju generalne skupščine OZN in izjavil, da so imele drž^ive varšavske zveze vso pravico »braniti socializem« v ČSSR in intervenirati. Hkrati je predlagal, da bi druge države čim prej podpisale sporazum o pre- povedi širjenja atomskega orožja, kakor da sovjetska okupacija ČSSR ni prav nič prestrašila dru- gih in povzročila, da se številne države zdaj obotavljajo podpisati ta sporazum tedenski zunanjepolitični pregled Privijanfe vijaka »Vsi ste videti nekam ža- lostni,« je dejal premier če- škoslovaške vlade Oldf ich Čer- nik reporterju praškega ra- dia, ki ga je prišel na letali- šče Ružino pri Pragi inter- vjuvat po vrnitvi partijske delegacije iz Moskve. Delega- cijo, ki se je dva dni »poga- jala« v Kremlju — v resnici je poslušala zahteve sovjet- skih voditeljev — je vodil prvi sekretar KPC: Aleksan- der Dubček. V delegaciji je bil tudi član predsedstva KPC in prvi sekretar slovaške par- tije Gustav Husak. Cernikova pripomba na le- tališču je razumljiva spričo dejstva, da je javnost dobro razumela, kaj se skriva za posplošenimi frazami, ki jih vsebu.)e uradno sporočilo po moskovskih pogovorih. Naj- bol,j jo skrbi to, da je če- škoslovaška stran sprejela vse obveznosti, medtem ko sovjetski voditelji niso oblju- bili nič drugega kakor to, »da bodo vsestransko poma- gali češkoslovaškim tovari- šem uresničiti njihove načr- te«. Češkoslovaška delegacija se je zavezala, da bo krepila vo- dilno vlogo KP, da bo krepi- la boj proti antisocialističnim silam, da bo zagotovila, da bodo sredstva za množično obveščanje v celoti prišla v službo socializma, in da, bo utrdila partijski in državni aparat z ljudmi, ki trdno sto- je na pozicijah marksizma-le- ninizma in proletarskega na- cionalizma. .Javnost v ČSSR — a tudi v tujini — ne potrebuje nobe- nih tolmačev ne komentator- jev, da bi razumela, kaj po- meni zahteva, da morajo biti sredstva za informacije v službi socializma. To pomeni, da je treba povsod uvesti cenzuro in tako preprečiti, da ne bi — bognedaj — kdor ko- li kritiziral pet bratskih par- tij ali celo Sovjetske zveze same. Utrjevanjie partijskega in državnega aparata z novi- mi ljudmi pa pomeni zače- tek otlslavljanja tistih pri- ljubljenih parti.iskih in jav- nih delavcev, ki so Moskvi tm v peti prav zato, ker so med ljudstvom priljubl.^eni. Ljudje so potemtakem upravičeno videti »nekam ža- lostni«, kakor je dejal čer- nik. Pritisk Moskve se stop- njuje, ta pritisk pa ima očit- no namen prisiliti partijsko in državno vodstvo k takšni politiki, ki bi bila čedalje bolj nepriljubljena, in tako zabiti klin med vodstvo in lj,u(J.stvo. Skratka, namen Moskve je razbiti tisto enotnost v ČSSR, ki je po besedah voditeljev ČSSR »naše najmočnejše in edino orožj/e«. V britanskem obmorskem letovišču Blackpoolu je bila prejšnji teden letna konicren. ca laburistične stranke. 67. konferenca po vrsti. Bila je v času, ko si je stranlva ne- koliko opomogla od katiistro- falnih porazov na kraje\nih in pokrajinskih volitvah v zadnjih dveh letih, toda še vedno v času, ko so gospo- darske težave slej ko prej ve- Uke. Dele.gati na konferenci so jasno pokazali, kaj sj mislijo o vladni politiki nadzorstva mid plačami in cenami, ko so v razmerju 5 proti 1 gla- sovali proti tej politiki kljub obupnim pozivom vladnih go- vornikov, naj odobrijo vlad- no politiko. Sicer pa se je konferenca odvijala precej tako, kaJvor se odvijajo take letne konfe- rence. Nekateri lj,udjc se sprašujejo, čemu jih sploh sklicujejo, saj sklepi in reso- lucije s konference nikakor ne zavezuj/ejo vUde. O konfe- rencah te vrste je mogoče tr- diti .samo to, da so izraz raz- položenja članstva v stranki in da dajejo voditeljem splo- šen napotek pri oblikovan.jo vladne in strankarske "politi- ke. Tudi v zunan.ii politiki J*" vodstvo pretrpelo nekaj nf uspehov na konferenci. Dele; gati so zahtevah od vlade, naj neha prodajati orožje Nigeri- ji, ki je s tem ^rožjem pri- pravila odcepljeno Biafro n» kolena, in naj zavzame odlotJ' nejše stališče do Rodezij*"- Oba poraza sta za vlado prijetna, ker ta ne misli pr*" kiniti svoje pomoči Nigeriji in ker so prav zdaj na vidiku diplomatski poskusi, da bi ob- novili pogajanja med VVilsO" nom in premierom rasističn* odcepljene Rodezije. Konferenca je seveda ostr« obsodila okupacijo ČSSR poudarila, da se je treba naša ti na atlantski pakt in še bolj krepiti. Ob taki sov- jetski poUtiki v ČSSR, ki J vzbudila strah po vsej z»h*^"j ni Evropi, tudi ni bilo k»J drugega pričakovati. MEKICO CITY — Prejšnji te- den so neredi v mehiškem glav- nem mestu dosegli vrhunec. Sa- mo v eni noči je bilo ubitih 36 oseb. Mehiška vlada vali krivdo za žrtve na Izzivače, ki so za- čeli streljati na vojaško patruljo. Policija je sporočila, da je od- krila veliko skladišče orožja in streliva. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled O spremembah v ustavi in volilnem sistemu ■ POSVETOVANJE NA RE- PUBLIŠKI KONFERENCI SZDL SLOVENIJE — Predsedniki občin- skih odborov SZDL in predsedniki volilnih komisij so na posvetovanju ocenili javno raizpravo o spremem- bah v ustavi in volilnem sistemu. Po njihovi oceni je javna razprava menila, da je bil rok za temeljdto preučitev tez prekratek. Skoraj ni bilo pridržkov do predloga o po- polni osamosvojitvi zbora narodov zvezne skupščine, menili s oble- deli; so bolj utrinki, ki se zdaj pa zdaj pojavijo, pa jih že v naslednjem trenutku prekrijejo čas in vsakdanje skrbi. Leta tečejo, spomini gredo za njimi, pa jih \'eć ne iohajajo. »MLAJŠE BODO VEDELE KAJ VEČ« TEREZIJO ŽUKOVEC, 68- .etno gospodinjo iz Vavpče vasi, smo 2!motili pri pranju perila. Za svoja leta kar ži- vahna in postavna ženica je bila kaj hitro pripravljena na pogovor. Povedala je, da je edini sin polkovnik letal- S'tva v Zemunu in da jo več- krat obišče. Ko je zvedela za naš namen, je rekla: »Ce bi prišli kdaj prej, bi vam lahko kar dosti povedala o dobrniškem kongresu žena, tako pa, saj veste, starega človeka spomin hitro zapusti. Vprašajte mlajše, one bodo že kaj več \-edele.« Kljub letom pa je še vedno aktivna, saj se pogosto ude- ležuje sestankov in konferenc. Pravi, da je vesela, ker še niso pozabili nanjo. »NEKAJ SE ŠE SPOM- NIM, VSEGA PA NE« JUSTA K3RLE, 46-letna go- spodinja iz šahovca, takok obuja spomine na prvi kon- gres slovenskih žena: »V soboto je bilo v Dobr- niču že mnogo delegatk iz vse Slovenije. Treba jim je bilo priskrbeti hrano in pre- nočišča, prostorov pa ni bilo dosti v samem Etobrniču. Zbrala sem skupino delegatk, ki se je nastanila v naši va- si. Vaščani šahovca smo bili že takrat zelo zavedni, saj smo vsi delali za partizane. Ena najbolj prizadevnih je bila Grlčeva Cenka, ki zdaj živi v Dalmaciji. V nedeljo smo šli potem skupaj v Dobrnič, kjer se je zbralo že ogromno ljudi. Po- •sebna dvorana prosvetnega doma je bila nabito polna. Spominjam se, da je govoril Boris Kidrič, ki je s svojim govOTom znal navdušiti ljudi, potem dr. Metod Mikuž in še vrsta drugih. ZNANA PARTIZAN- SKA MATI MARIJE ZUPANČIČ, daleč naokrog znane partizanske matere, ni bilo doma. Sosed- je, ki so ix)spravljali seno pred bližajočo se nevihto, so povedali, da jo bomo našli najbrž v vinogradu. Pa se ni- so samotili. V leseni in s sla- mo kriti zidanici ob kozarcu rdečega je bilo kar prijetno vedriti in kramljati z 72-leit- no Zupančičevo mamo. Člo- vek, bi ji prisodil vsaj deset let manj. živahna govornica šegavih besedi, delaiTia zav- zetost, prijeten nasmešek — ne pozna se ji, da je toliko prestala. Od peterih sinov so bili trije v partizanih. Seda,} so vsi po svetu. Ostala je sa- ma doma. Njen vinograd ji pomeni veliko zadovoljstvo in kljub letom jo še vedno korajžno mahne v gorco. IN KAKO SE PRIPRAV- LJAJO V DOBRNIČU? Ob koncu obiska pri pri- jaznih ljudeh iz okoliških vasi nas je zanimalo, kako se v samem Dobrniču pri- pravljajo na proslavo. Kdo bi kaj vedel povedati? »MILAN KASTELIC iz Preske, tajnik krajevne .'skupnosti«, so si enotni domačini. Mladega in postavnega kmetovalca smo po dolgem iskanju našli v Dobrniču pri odkupu živine. Takoj je bil pripravljen na pogovor. »Naša krajeA-na skupnost je kar precej delavna. Letos smo popravili poti v Preski, Lokvah in šahovcai, v načrtu pa imamo še Va-vpčo vas. V Dobrniču so prebivalci ob- novili pročelja, krajevna skup- nost pa je dala pobudo, da bi okrog lipe napravili šeste- rokotnik, zasajen z rožami, S trgovino smo kar zado- voljni, saj Merca tor jeva po slovalnica dobro posluje. Nujno bi potrebovali proda- jalno kruha. Preskrba z me- som, ki ga vozijo iz Žužem- berka, je sicer dobra, toda meso .-e glede na odkupno ceno živine občutno predago in ga bodo morali poceniti. Za bližnje praznovanje bo treba še marsikaj storiti. Skupnost bi morala bolj po- magati, posebno še, ker so domačini že pokazali dosti dobre volje in obnovili hiše.« JOŽE KRŽIC MAiRJAN LEGAN DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK-vsak četrtek 60000 izvodov J 4 . M AL A. 'A, N K. E T A PREMALO NAS JE Le malo je mladih v Celju, ki ne poznajo Mladinskega ^jyba. toda še vedno jih je zelo veliko, ki so samo enkrat ^ijiskaM klub. Razni so bili vzroki, da jih klub ni priteg- jjil Nočemo reči, da ima klub malo obiskovalcev, saj je ^ zadnjem času podvojil število članstva, kar je vsekakor posledica dobrega dela vodstva, vendar bi lahko postal ^Ijski mladinski klub zanimiv za večji krog mladincev, ^idi tistih iz delovnih organizacij, ki so dosedaj zelo red- ili obiskovalci. Kaj potem narediti, da bo klub privlač- nejši? Kje je pomanjkljivost? To je bilo vprašanje, ki sino ga postavili petim obiskovalcem Mladinskega kluba v Celju. IRENA ŠIBAN'C, dijakinja gimnazije iz Slovenskih Ko- njic: »čas do avtobusa ne poteče hitro, zato se vsak dan učimo ali pogovarjamo. Mno- go premalo je vozačev, ki ho- dijo v klub. saj se mnogi ra- je zadržujejo v mostu in po- iščejo svojo zabavo. Veste, če bi nas bilo v klubu več, bi lahko tudi več naredili, za to, da bi klub postal bolj za- nimiv.« J1LHAN VEUUIilV, študent ^ Calja: »Rekvizitov in čti- imamo za sedaj v klubu jovolj. prunanjkuje pa prist- nega vzdušja, značilnega za mladinski klub. Mnogi jih je, ti pridejo samo na igro bi- ljarda, manj pa se j»ih po- sveti skupnemu izobraževa- nju. Mislim, da smo člani sami krivi, da klub ni postal center družabnega življenja mladih in tudi izobraževanja in mislim, da je naloga nas vseh. da to dosežemo.« ANTON BRINAR, dijak Te hniške Šole v Celju: »Mislim, da je osnovna pomanjkljivost našega kluba v tem, ker je premalo mladili v njem. če bi nas bilo več kot nas je se- daj, bi bdlo v klubu mnogo bolj živahno in bi tako postal privlačnejši še za večji krog obiskovalcev. Klub bi moral biti odprt tudi dopoldne, da bi ga lahko obiskali dija- ki, ki imajo šolo popoldne.« VLASTA POSPEH, dijaki iija Gimnazije s Ponikve: »Za t>zače trenutno predstavlja., mladinski klub v Celju nekaj i ilp-igega kot za Celjane. V j Bubu nismo zaradi lastnega 4 ttevedrila, ampak tu pred-, »sem čakamo na vlak ali av- |»bus. Medtem se učimo, de- ■«110 naloge ah se pogovar- 1^0. Pač raje sedimo — vsaj lekateri — v klubu, kot ne- ^if drugje. Beremo tudi knji- ži in časopise ter včasih gle- jmo T\' spored.« ' MARJANA KOŠIR, d jakinja gimnazije s Ponikve: »Res je, kar je povedala Vlasta. Morda pa bi le lahko v klu- bu organizirali plesne vaje za vozače, ki bi tako korist- no prebili čas do odhoda vlaka. Zakaj koristno? Na va- si mladi nimamo zabav. Bli- ža se maturantski ples, pa mnogi ne znajo plesat, radi pa bi se naučili. Potem pa bi lahko v Mubu imeli tudd ples m bi bilo tako mnogo bolj __zanimivo.« fj^av gotovo bo držala ugotovitev, da jih je premalo. človek ima rad družbo, delovno in veselo. V krogu ''^^ ali štirih ni mogoče doseči tistega, kar je mogoče v J^ji Skupini. Potrebno je drugačno vzdušje. Zato pa še raje hodijo v Zvezdo, saj tam vidijo več ljudi pa bolj zanimivo je — vsaj za nekatere. V klubu so pri- bogat zimski program prireditev, na članih pa je, ^'^o bodo ta program izvedli in kako bo zanimiv, živ- ^^t^je v klubu pa bi nedvomno popestrili tudi mladi iz '^nth organizacij, ki jih je trenutno zelo malo, za to morah več narediti posamezni aktivi Zveze mladine. M. S. — T. V. VELIKI TUDI NAVZVEN Ob začetku poskusne proizvodnje v novih obratih »Žične« # KOLEKTIV ŽIČNE JE V NEKAJ LETIH 20-KRAT POVEČAL VREDNOST PROIZVODNIH SREDSTEV. # KODROVSKA POLITIKA TEMELJI NA PRINCIPU, DA SO NAJBOLJŠI STROKOVNJAKI TISTI, KI RASTE- JO S PROIZVODNJO. 9 NOVI PROIZVODI, KOT SO GRADBENI NOSILCI IN ARMATURE TER ŽIČNE KO.ŠARE »GABIONI« SO OBENEM NOVOST NA NAŠEM TRŽIŠČU. Vesti iz žične, tega 320 članskega delovnega kolekti- va prihajajo v javnost le red- ko in to v skromni obliki. V vseh teh letih, ko se je ko- lektiv razvil iz obrtniškega okvirja v sedanje razsežnosti, je potihem zavestno odtrgo- val del denarja za nakup naj- modernejših proizvodnih sred- stev. Danes, ko k žičnim pleti- vom, tkaninam, sitom, tran- sportom ter vzmetenju vseh vrst za pohištveno in avto- mobilsko indrustrijo dodaja- jo nove proizvode, se nena- doma ptedoči vsa pravilnost te politike. Kajti dejstvo- da ta kolektiv doslej ni od druž- be nikoli prosil pomoč, letos se je to zgodilo prvič, kaže, da ni nikoli precenjeval in ne podcenjeval svojih sposobno- sti. Iz leta v leto je med staro zidovje prihajala vrsta novih, na;mcdernejših strojev. Da- nes, ko stoji prva nova to- varniška dvorana je to malo razumljivejše, saj je jasnej.ša ta politika. Postopna izgrad- nja podjetja s trenutno raz- položljivimi sredstvi- Toda ta dvorana kljub vsemu znova služi novi in pri nas doslej neznani proizvodnji. V njej so naprave za industrijsko proizvodnjo gradbenih nosil- cev in armatur vseh dimen- zij. Torej izdelkov, ki smo jih v našern gradbeništvu vsepovsod srečavali, le da so bili izdelani ročno. Ta proiz- vodnja zaradi svoje enostav- nosti, hitrosti in zaradi tega tudi cenenosti po svoje do- prinaša k pocenitvi in ekono- mičnosti gradbene dejavno- sti. Osrednjo proizvodnjo pa bo predstavljal nov proizvod, to so žične košare »Gabioni« in pletiva za regulacije obal. hudournikov in zajezitev pla- zov- V začetku proizvodnje, ki je že osvojena, bodo izde- •%'Ii okrog 1.000 ton teh izdel- kov. Pozneje pa po 2.000 ton na leto. Večja naročila v dr- žavi so že zaključena, zdaj pa potekajo dogovori za iz- voz v Astrijo. Madžarsko in Bolgarijo. Nova proizvodnja bo vse- kakor doprinesla k večji vrednosti celotne proizvodnje Ta se bo povečala s sedanjih 3,.5 milijard Sdin na 5.,'> mili- jard ob 70 na novo zaposle- nih delavcev. Kadrovska politika v Žični predstavlja v naši praksi poglavje zase. V tem kolekti- vu namreč niso le besedičili o lastnih strokovnjakih tem- več so resnično omogočili naj.sposobnešjim delavcem šolanje in jih z leti usposo- bili za nosilce tehnološkega procesa. Tako so vsi inženir- ji razen enega prešli razvoj- no pot od vajenca do inže nirske diplome in s tam po- stali najboljši poznavalci pro- izvodnje in problemov ob njej. Razvojni program, katere- ga prva faza je že zaključe- na, predvideva izgradnjo po- vsem novih prostorov med Mariborsko cesto in Cesto v Trnovlje. Prva dvorana z 2-700 m^ površine že stoji, v njej so že začeli s poizkusno proizvodnjo. Prihodnje leto bi naj zgradili še prostora s 7.000 m- površine, celotna po- vršina objektov pa bo okrog 15.000 m-. Ta dela in pa stro- ški za nakup novih strojev in naprav, med te sodi tudi lastna naprava za »vleko« ži- ce, bodo znašali milijardo 300 milijonov S din. Pri tej, doslej največji investiciji jim je priskočila na pomoč celj- ska kreditna banka in pa združenje industrij.%kih pod- jetij. To je prvi primer, da je liolektiv poprosil za po- moč širžo družbo. J. Sever JUBILEJNA PROSLAVA V CELJU Celjska občinska orga- lizacija prostovoljcev —- t>orcev za severno mejo 1918-1919 priredi v sredo, 16. oktobra 1.1. s pričet- kom ob 16. uri svojim članom slavnostro zboro- vanje v vrtni dvorani ho- tela »Evrope« v Celju. Zborovanju bo ravnotam sledil družabni večer. — V četrtek 17. oktobra 1.1. s pričetkom ob 19.30 pa priredi Delavska univerza v Celju v dvorani Narod- nega doma v Celju preda- vanje o »Bojih za severno mejo v letih 1918 in 1919«. Predaval bo član organi- zacije- prostovoljcev — borcev. Predavanje je na- menjeno vsej javnosti. Obe prireditvi spadat-a v okvir jubilejnih proslav ob 50. obletnici bojev sa našo severno me>n za m M Podpisan; slovenski fantje Zaje Franc. Tršek Ivan, Penko Marjan. Sr.šen Bran- ko in Menard Darko, k: slu- žimo vojaški rok na Re- ki, prosimo, če bi nam noši- Ijali vas list CELJSKI TED- NIK. Ker smo vsi iz celjske- ga območja, bi radi vedeli, kaj se dogaja v našem kra- ju novega. Zato vas prosimo, da bi nam pošiljali vaš list, da bi bili tako seznanjeni z novicami v celjskem okraju. Ker služimo vojaški "rok, vas prosimo, če bi nam po- šiljali list brezplačno, ker nimamo na razpolago do- volj denarja, pa si ga vse- eno želimo. Zato vas prosimo, da bi ustregli naši želji in ram ga začeli pošiljati takoj, za kar se vam prav iz srca lepo za- hvaljujemo. Lepo vas pozdravljajo v^si slovenski fantje. Tednik po- šiljajte na naslov: Zaje Franc. V. P. 8376/1-D VE-2. PRIPIS UREDNIŠTVA: Kot vidite, smo vaši prošnji ugo- dili, z željo, da bi po vrn-vt- vi iz JNA postali naši redni naročniki. Kar pa se želje po denarju tiče (iz pisma ni moč ugotoviti, česa si bolj želite, denarja ali Tednika) apeliramo na^ vaše prijatelje in znance, da vam pcmac^a- jo tudi po tej plati. Oglasi- te se še kaj! ZAKAJ NE PRIDE DO ZDRUŽITVE OBEH OPEKARN V CELJU Kje Je skupni imenovalec? Tretje zasedanje članov zbora delovnih skupnosti celjske občinske skupščine je dalo svoj pečat tudi na neka- tere integracijske procese in probleme v občini. Ni na- ključje, da so o takšnem ali drugačnem sodelovanju de- lovnih organizacij med seboj, o možnostih tehničnega, po- slovnega in fizičnega združe- vanja govorili tudi na tem zasedanju, če sodimo po sta- nju in praksi, ki je v nekate- rih primerih več kot značil- na, potem to ni bila zadnja beseda. Ugotovi+ev ni spod- budna, vendar ob njej mora- mo upoštevati vse okolnosti, ki pri nas spremljajo takšne procese, zlasti še, če so po- mešani s preveliko dozo sub- jektivizma. Kot takšen primer — na seji so ga imenovali kot ne- sm-iselnega — so obravnavali pot, ki naj privede do zdru- žitve obeh opekam, to je celj- ske in one z Ljubečne-Buko- vega žlaka. Primer ni nov, m.arveč je star že nekaj let in lotevali so se ga skoraj vsi od občinskega sindikalnega sveta do občinske organizaci- je Zveze komunistov v zad- njem času. Vsi pa brez uspeha. Ko je o tem problemu na zasedanju zbora delovnih skupnosti celjske občinske skupščine govoril sekretar ob- činskega komiteja Zveze ko- munistov. Zvone Dragan, je med drugim ugotovil, da di- rektorja obeh podjetij v raz- govoru sicer priznavata ele- mente, ki narekujejo združi- tev obeh opekarn, toda, ko beseda nanese na konkreti- zacijo zamisli, dajejo pred- stavniki celjske opekarne svoj veto. Primer je več kot značilen. In prav zaradi tega, ker je združitev ekonomsko uteme- ljena, se pojavlja vprašanje. kako dolgo lahko še nekdo ali nekateri zavirajo proces, ki ga med drugim narekuje tudi gospodarska in družbena reforma. Nehote se pojavlja vprašanje, kakšno je delo subjektivnih dejavnikov, ka- ko bo na ta problem reagira- la občinska skupščina kot ce- lota — zbor delovnih skup- nosti ga je že obsodil — in kako lahko gleda na takšne primere javnost. Očitno je eno, če bi v tem primeru akti- virali vse politične silnice in če bi pri vsem tem uporabili še druga sredstva, ki so na voljo — tu mislimo tudi na bančna, kreditna in podob- no — potem bi se kolo nuj- nega razvoja ne smelo in ne moglo ustaviti pri posamez- nikih, če zaključimo to misel z besedami tovariša Drana, potem bo treba v tem prime- ru izkoristiti vsa sredstva, da se t2k.šna partr-prja znajde- ta na skupnem imenovalcu! — m HIT DA KRANJC Hilda Kranjc je prosvetna delavka, upraviteljica osnov- ne šole na črešnjicah. Kot prosvetni delavci je tudi ona posvetila svoje delo ne samo šoli, ampak prav tako kraju, s katerim je šola najtesneje povezana. Okoliščine in raz- mere pa so seveda v različnih krajih različne, zato tudi uči- teljsko delo ni povsod enako. črešnjice na primer do ne- davna niso imele drugega ka- kor svojo idiliko, ki jim jo je dala narava. Ta prevla- duje sicer tudi danes, vendar se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo — v domovih so dobili elektriko, cesta pa ved- no bolj povezuje po gričevju razmetan zaselek z zunanjim svetom. Delo učiteljiice Hile Kranj- čeve je bilo težavno zlasti v tistih prvih letih po osvobo- ditvi. Na šolo so jo namreč namestili leta 1946 in odtlej je z izjemo dveh let, ki jih je pustila na frankolovški šoli, vseskozi tu. Morda ne bi vzdržala, če ne bi bila ljubi- teljica narave, kajti tedaj, ko še ni bilo avtomobilov ali pa so bili zelo redki, je morala dnevno hoditi peš iz Franko- lovega do črešnjic in seveda nazaj; vsak dan štiri kilome- tre navkreber in prav toliko navzdol. »Spominjam se, da so otrooi prihajali v šolo v coklah, v zimskih dneh pa so si svetili s trskami,« pravi. »In vendar se mi zdi, da je bilo v tistih letih na Črešnji- cah živahneje, kot je danes, ko so tudi tu ljudje postali zahtevnejši. Redno smo prire- jali igre na podstrešju šole ali na prostem. Zdaj tega že nekaj let ni več.« »Menite, da je to najbolj značilno za črešnjice, oziro- ma s kakšnimi problemi ste se v teh dvajsetih letih, kar ste tu, najpogosteje srečeva- li?« »Ljudem manjka razvedri- la, sicer pa bi mladina rada obiskovala prireditve. Zdaj, ko imamo cesto, se jim odpi- rajo tudi večje možnosti, da najdejo raavedrilo drugje.« Ker sva se pogovarjala v razredu, med poukom, je be- seda n»an6sla seveda na otro- ke, ki so me radovedno opa- zovali. »TI otroci so za marsikaj prikrajšani,« je rekla, »kajti njihove otroške igre so delo. Mnogi med njimi morajo do- ma trdo delati; nekateri so se šele na šolskih izletih pr- vikrat peljali z avtobusom. Vse to pa otežkoča tudi pe- dagoško delo.« »Kaj bi spričo dolgoletj^i.ih izkušenj lahko rekli o svojiih mlajših kolegih?« »Zdi se mi, da mlajša ge- neracija prosvetnih delavcev ne zna povsem ceniti to, kar ima, čeprav s tem ne misl'm, da dobiva povsod za svoje delo tudi ustrezno plačilo. To- da nekoč smo po cele dneve učili zastonj in nihče še po- mislil ni na kakšen dinar.« »Pa ste sami zdaj zadovolj- ni s tem, kar dobite za svoje delo?« »Zdaj ne več povsem, ker osebni dohodki še vedno niso plačilo za ves trud.« Za delo v takšnih razmerah najbrž res ne. dhr ^^'^^ oktober 1968 ŠE NEKAJ MINLT IN NOVA PRIČESKA BO NA- RED. Fotografija je nastala v česalnici »Zora« briv- sko-frizerskega podjetja »Nega« v Celju, »Zoro« so pred kratkim lepo prenovili. Namesto po starih, oguljenih tleh, hodi ženski svet zdaj po novih vinaz ploščah, z zidov pa jih spravlja v prijetno razpolo- ženje svežina tapet, ki dajejo salonu občutek čistoče, svetlobe in dovoljne intimnosti. Največja pridobi- tev je novo korito za pranje las, ki je »Nego« veljal precej denarja. Toda delo bo zdaj opravljeno hitre- je in temeljiteje. In če so zadovoljne frizerke, je to že velik prispevek k temu, da bodo zadovoljne tudi — stranke. (Foto: I. Burnik) ŽELEZARJI REI^M KRVODAJALCI Pred dnevi je bila v žele- zarni štore že druga krv'oda- jalska akcija v letošnjem le- tu. Transfuzijski ekipi pod vodstvom prim. dr. štrauso- ve, se je za odvzem krvi pri- javilo 100 članov kolektiva. Kri je darovalo 91 prijavljen- cev, ostali so bili odklonje- ni iz zdravstvenih razlogov. Čeprav se tudi v tem pod- jetju srečujejo s problemi in težavami v proizvodnji, je dela prost in plačan dan kr- vodajalcem, ki darujejo kri za bolnike iri ponesrečence svojega kolektiva in njihove svojce, nikdar ne odreka, za- to so krvodajalske akcije ved- no uspešne. Upravi železarne, ki je ak- cijo odobrila, ter krvodajal- ski komisiji predvsem tov. Krumpaku Štefanu in od- borom sind. podružnic enot, ki so akcijo pripravili in or- ganizirali, se obč. odbor rde- čega križa in trasfuzijska postaja iskreno zahvaljujeta. Zvestim krvodajalcem pa iz- rekata posebno prizmanje in zahvalo! TRC PODJETJE CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK Z VELIKO IZBIRO NAJ- NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE CELJE TRGOVINA CELJSKE REGIJE BO DOBILA VEC NOVIH NAČRTOV Sest različnih variant Poslovno združenje za trgovino v Celju je za svoje člane pripravilo več tipiziranih idejnih projektov z najbolj racionalnimi rešitvami Zamisel upravnega odbora poslovnega združenja, da bi trgovskim organizacijam o- lajšali načrtovanje in izgrad- njo nekaterih vrst trgovskih objektov, je sedaj uresniče- na. Strokovni sodelavci zdru- ženja so Se lotili obsežne študije in ugotovili, da se najbolj pogosto gradijo ali pa adaptirajo trgovinski ob- jekti, ki ustrezajo potrebam manjših in srednjih potroš- niških središč ter obrobnih mestnih naselij. To so objek- ti za preskrbo z živili in ob- jekti za prodajo mešanega blaga, kjer predajajo poleg živil tudi tekstilno in razno tehnično blago v omejeni iz- biri, skratka blago, ki ga u- vrščamo med osnovno oziro- ma dnevno potrošnjo. Da bi olajšali delo investi- torjem, je pri združenju iz- gci^ovljenih šest načrtov o- ziroma šest variantnih reši- tev za objekte različnih veli- kosti, katerih površina se gi- blje od 400 do 600 kvadrat- nih metrov. Vsak objekt ima poleg prodajnih in skladišč- nih prostorov vse sodobne naprave za prodajo hitropo- kvarljivih živil, vso nujno potrebno opremo za manipula- cijo blaga ter gostinski pro- stor s teraso. Vse izmere so prirejene na tipizirano opre- mo, objekt pa je možno gle- de na potrebe razširiti- Po- leg tlorisnih skic bo na raz- polago tehnični opis. predra- čun, popis opreme ter načel- na shema razporeditve blaga. Investitorjem bo na razpo- lago tudi osnutek ekonomske utemeljitve- Združenje, bo projekte autorsko zaščitilo in si pridržalo pravico do na- ročila, glavnega projekta if, do dobave potrebne tehnični opreme- S tem bo dosegi^ da bodo investitorji najhitrg! je in najceneje nabavili le ustrezne projekte, marveč tudi vso potrebno oprejo Študija zasnovnih načrtov jamči za dobro funkcionai. nost objektov. Osnovni načrti so razstav- Ijeni na obrtniškem sejm^ Združenje bo nastopalo dobavitelj opreme preko strežne organizacije, s tem, da bo izbiralo najugodnejši proizvajalce ter posredovalo k^ovostno opremo inozem- skih dobaviteljev. NA SEJMU OBRTI V CELJU: za najboljše 29 diplom Posebna komisija, ki je o- cenjevala razstavljene pred- mete na prvem sejmu obrti v Celju, je pred zaključkom svojega dela prišla v majhno zadrego, iz katere pa se je posrečeno izmotala. Po pn'ot- ni nameri naj bi za najbolj- še razstavljene predmete po- delili tri nagrade. Toda, ko so se ocenjevalci znašli pred izredno široko in pestro iz- biro kvalitetnega blaga raz- ličnih izvorov, se niso mogli odločiti za vrstni red treh. Namesto tega so razstavlje- no blago ocenili po kriterijih praktičnost, estetskega vide- za, kvalitete in uporabnosti ter na tej osnovi podeli- li razstavljavcem posebne diplome, udeležencem raastar ve E>a pismena priznanja. Ta primer je pokazal, da bo treba v prihodnje uvelja- viti podeljevanje medalj, ven- dar za vsako stroko posebej- Letos pa so posebne diplo- me s celjskega območja sprejeli: Tapetništvo Celje za klubsko garnituro in alpini- stični nahrbtnik. Invalidske delavnice na Vranskem za plašče in usnje antlknapa, Kors—-Oblačila v Rogaški Slatini za moški plašč. Dra- me—Piršt iz Celja ža kovin- sko opremo vrat. Kreator Store za dekhški žametni komplet, Lahka obutev Šent- jur za ženske natikače, E- legant Celje za ženski krz- neni plašč, Cevomontaža Ža- lec za peč na trdo gorivo tipa )>Tamex«, Magda Brkič Celje za lasne vložke, Miloš Klinar Celje za montažni ele- ment regale, Adolf Okrož- nik Celje za peč za central- ne kurjave, Steklar Celje za stekleno vitrino, Chrom-me- tal Velenje za voziček za sa- mopostrežne trgovine. Pohiš- tvo Celje za dnevno sobo, O prema Celje za otroško so- bo, SIP Šempeter za aceti- lenski razvijalec, Jože Pevec Celje za orodje, Obnova Ce- lje za cementninarske in kamnoseške izdelke, Jože Seško iz Celja za enoosno prikolico, Oskar šmidt iz Žalca za hidravlično dvigalo ter Eran Sadnik iz Žalca ža kamnite montažne stopnice. M. B. Štore: Pouk v 35 oddelkih V novem šolskem letu se je v osrednjo šolo štore in njene podružnice vpisalo preko 830 učencev, ki so vključeni v 35 oddelkov. O5. rednja šola ima 23 oddelkov, podružnične šole pa imajo: Svetina in Kompole po 4 od- delke, Teharje pa 2 oddelka. VVU štore ima 2 oddelka. Od vseh oddelkov imata sa- mo na Svetini 2 oddelka kom- binirani pouk- Na osrednji šoli v štorah imajo nižji raz- redi menjalni pouk, vsi dru- gi razredi — tudi na podruž- ničnih šolah — samo dopol- danski pouk. Na Teharjah sta v tem šol- skem letu ostala samo 1. in 2. razred, torej 2 oddelka. Kajti s tem šolskim letom je bil začasno prešolan 4. raz- red s Teharij v Štore. Se en varstveni oddelek z novim šolskim letom so na osnovni šoli Štore ustano- vili še en varstveni odelek, in sicer za učence nižjih raz- redov. Tako ima šola dva varstvena oddelka: enega za učence nižjih, drugega pa za učence višjih razredov. Varstvena oddelka za po- poldansko bivanje učencev v šoli sta za štore velikega pomena. Z analizo je šola ugotovila, da živijo mnogi nčencd v neugodnih miljej- skih pogojih, zlasti so učen- ci popoldne brez nadzorstva in enotnega vzgojnega reži- ma, prepuščeni samim se- bi. In taki učenci so vključe- ni v varstvena oddelka, kjer imajo zagotovljene vse pogo- je za uspešno učeoije. Tu iz- delujejo domače naloge, in se samostojno ' pripravljajo za vso učne predmete za na- slednji dain. šola je poskrbe- la za vsestranski razvoj otrok, saj le-ti v varstvu preživlja- jo svoj prosti čas. Učenci so vključeni v različne svobod- ne aktivnosti in krožke, gle- dajo televLzijrske oddaje, po- slušajo radio in gramofon- ske plošče, igrajo šah, roko- met, košarko in druge igre, vsak teden pa gledajo tudi kinematografske predstave. Vodstvo šole skrbi, da da- je šola učencem v varstvu v vzgojnem in izobrazbenem po- gledu vse, kar jim ne daje dom, in da se ne prenašajo razredne učne oblike v var- stvo, kakor tudi, da se delo v ŠVO ne identificira z do- datno pomočjo. -m ZEBLJICA Celjska poslovalnica ljubljanske Astre v Miklo- šičevi ulici je pri prodaji ivojih izdelkov odkrila skromno novost. V izlož- benem oknu namreč piše: PRODAJAMO ZA REPRO- DUKCIJO. Žal pa ni zna- TO, ali prodajajo za raz- širjeno ali morda za glas- beno reprodukcijo. Varčevanje je lahko usodno Marsikdo, predvsem i>a ti- sti, ki po dolgem času zaide v kraj, ki ga je videl pred leti, z zadovoljstvom ugotav- lja, kako se je ta kraj, to na- selje, ta vas — razvila. Pri- jetne občutke imaš, ko vidiš, da je naš standard le dobil tiste realne oblike, ki so očit- ne tudi v obliki novih hiš. Priznajmo, da pri nas ni- koli doslej nismo toliko gra- dili. Poglejmo si v oči in brez zardevanja na glas povejmo, da ima danes dom marsikdo, ki je o njem nekoč samo sa- njal! Toda v tej veliki ihti, v tem velikem naporu, ob tej veliki samoodpovedi, nekateri pre- cenjujejo svoje sposobnosti. Imeti dom za vsako ceno, po vsej sili, je tvegana reč. Vsak najbolje pozna svoje sposobnosti, svoje možnosti. Toda vse to ob neki lastni tekmovalni mrzlici zanemari. Danes ni redkost, da si ljud- je pomagajo pri gradnji hiš na vse mogoče načine. Eden izmed teh načinov je tudi ta, da sami delajo opeko,/oprav- ljajo dela, ki so na videz e- nostavna, vendar vseeno vpi- jejo po strokovnjaku. Tisti, ki pozorno spremlja- jo kroniko, že zdavnaj vedo, da se prav zaradi te nestro- kovnosti plačuje velik davek. Tam je nekomu polomilo ro- ko, onemu zmečkalo rebra, ta je padel, četrtemu je ne- kaj padlo na glavo. Veliko i>a jih je ljubilo življenje. Tu po več naenkrat. Spomnimo se primera v Ce- lju, ko je zaradi nestrokov- nosti električni tok ubil dvoje oseb. Ob istUi vzrokih je po- pustil vitel, tovor je pod sabo zmečkal človeka. Poglejmo zadnji, tragični primer: dvo- je ljudi je izgubilo življenje v Gabrovniku nad Konjicami. Ostalo je eJiajst otrok brez očeta. Vzrok: Nestrokovnost. Kdo lahko zameri mlademu člove- ku, če si želi nov dom. Celo življenje si je z materjo od- tegoval od ust, delal od zore do mraka, tudi takrat, ko so se njegovi vrstniki zabavali, da bi prihranil vsak dinar. Sama sta delala opeko, sam je opravljal dela, za katera je menil, da jih lahko, ker so na videz enostavna. Da bi pri- hranil pri vsakem delu, so mu pomagali večidel nekvali- ficirani ljudje. In ko je menil, da je v glavnem uspel, saj je zgrad- ba lepo rasla, je prišlo do tragedije. Nosilna plošča se Je nenadoma prelomila in pod sabo pokopala dvoje te- sarjev, ki imata skupaj 11 ot- rok. Ko so Ju potegnili iz ru- ševin, sta bila mrtva. K sre- či sta preostala dva, ki sta bila prav tako na stavbi, o- stala živa. Toda mar dvoje življenj ni stokrat prevelika cena za tiste prihranjene di- narje. Strokovnjakom prepustimo odločitev zakaj je prišlo do tragedije. Naj bo kriva opeka ali cement, železo ali leseni podporniki, onadva sta mrt- va. Nič kriva, nič dolžna Prejšnji večer ju je prišel prosit, da bi pomagala. Pri- šla sta. V vseh teh letih sf.'> svoje delo strokovno opravil-, zdaj sta postala žrtvi tuje ne strokovnosti. Točneje: VAR- ČEVANJA. Kdo lahko zamer:, da je mladenič hotel nekoi ko po svoje spremeniti načrt in vso zadevo za eno nad- stropje dvigniti. Videl je pač, da bi lahko prihranil in za- služil še toliko denarja. Toda kje je bil nadzorni or.san, je po zakonu in po svoji člo- veški vesti dolžan skr]>eti za to, da poteka delo v redu, 0^ ustreznem materialu?! Vsak ima ali želi imeti svoJ dom. Toda ali^ bo ta dom ^ dom, če bo po njem razli'* kri ljudi, ki so mu hoteli magati, pa so bile žrtve nj*" govega -vrarčevanja ali nje.so^^ malomarnosti. Dom gradi^i^ zato, da bi si v njem uredi'- družinsko gnezdo. Toda ne * ceno, da s svojim domom r^ deremo dvoje ali več drcd^ jih osiromašimo za tisto, je neprecenljivo, za očet^ brata, sestro! In' to zato, ^ bi prihranili nekaj tisočako^ SOSED SOSEDI ... 10. oktober 19^8 TUŠ, Topolšica in kruh Gospodarstvo Se je minu- jg mesece v velenjski občini ^ kar dobro odrezalo, so gotovih na zadnjem 2jaseda- pju skupščine v Velenju. Prav ^ 2vezi s tem pa se je razvi- ja precej vroča in upravičena j^prava o razmerah v šo- jtanjski tovarni usnja. Lahko j^j rekli, da tod poslovanje letos vedno bolj kaže na po- jrehJ o uvedbi prisilne up- jjve. Odborniki, kot tudi predstavnik iz podjetja, so jjgotovili, da je za slabe re- j^Uate iskati krivdo v tem, jjer tovarna nima dovolj spo- sobnih strokovnih kadrov, ki l,i znali v tej proizvodni Ijranži doseči dovolj kakovo- gtne izdelke. Zaradi slabše kakovosti izdelkov ima tovar- na dnevno 1 milijon starih (iinarjev izgube. Na eni stra-^ ni izguba, a na drugi strojne naprave, ki v tehnološkem smislu zagotavljajo maksi- malno visoko kvaliteto. Pla^ če so nizke, saj znašajo ko- maj 60.000 starih dinarjev in še to so previsoke glede na ustvarjen dohodek. V kolektivu sami kadrov- skim problemom očitno niso kos. Tudi s strani občinske skupščine ter sindikalnega sveta so doslej pomagali is- kati ljudi, ki bi bili sposob- ni sanirati razmere. Nedavno je skupščina sklenila, da se iz rezervnega sklada plačajo osebni dohodki ljudem, ki bi izven tovarne bili pripravlje- ni prevzeti skrb za sanacijo razmer v TUŠ. V sami to- varni ob sedanji situaciji ni- majo sredstev za dobre oseb- ne prejemke strokovnjakov. ti ti lastnih zavodov (Celje, Golnik). Pri tem naj bi brez- pogojno konzultirali tudi predstavnike zdravstvenih us- tanov- Na nedavnem zasedanju skupščine v Velenju so od- borniki soglasno podprli zah- tevo, da v primeru Topolšči- ce odkrito in strokovno pri- de do razprave v socialno zdravstvenem zboru Skupšči- ne SR Slovenije. Predstavni- ki bolnišnice Topolščica so izrazili vso pripravljenost za povezovanje v zdravstvu pa tudi za fizične integracije, vendar le tedaj, če se Topol- ščica piri tem upošteva kot celota. Kruh, toda dražji Spet so šle rok« kvišku. Glasovali so za podražitev! Toda vsa reč ni tako strašna, če gre cena olju gor za nekaj starih dinarjev pri litru, ali se poviša marža aa nekaj odstotkov bananam, toda kruh . • . Le-ta je spet dražji za 10 oz. 20 S din kilogram. Mar pomislimo dovolj na družine, kjer so tudi 3 štru- ce-kruha dnevno premalo? F. Krivec JESEN OB BRASLOVŠKEM JEZERU (Foto: J. K.) NA KRATKO Uspele koline v soboto in nedeljo so čla- ni planinskega društva iz Ce- lja pri Okrešlju pripravili za ljubitelje planin velike pla- ninske koline. Izredno lepo vreme v obeh dneh je po svoje doprineslo k vzdušju tega tovariškega srečanja. Za ta čas izredno veliko število izletnikov in planincev je nekaj ur prijet- no preživelo na izletih na oko- liške vršace. S to prireditvi- jo bi naj celjski planinci po- častili tudi 60. obletnico ko- če na Okrešlju, ki jo praz- nujejo letos. -eiz 90.000 pralnih strojev Velenjska tovarna gospo-~^ din.jiske opreme »Gorenje« je letos predvidela v svojem raz- vojnem programu proizvod- njo 60.000 avtomatskih pral- nih strojev. Toda potrebe na trgu so bile tolikšne, da so dvakrat med letom proizvo- dni načrt korigirali. Tako bo- do skupno letos izdelali v »Gorenju« 90.000 avtomatskih pralnih strojev. Stroji so iz- delani v celoti doma. K. IzobraŽevanje v Žalcu Tudi v žalski občini se je pričela sezona izobraževanja. Poleg petih oddelkov osnov- ne šole — dveh sedmih in treh osmih razredov predstav- lja delavska univerza skupaj z občinskim sindikalnim sve- tom in občinskim komitejem ZKS politično šolo prve in druge stopnje. Ta je že lani dosegla lepe uspehe. Delavska imiverza priprav- lja prav tako vrsto seminar- jev za samoupravne organe in sindikalna vodstva, pre- težno dejavnost pa je usme- rila v splošno izobraževalno dejavnost na osnovi izdela- nih rešitev o kadrovski pro- blematiki v občini. j^obeiiih odločitev mimo kolektiva bolnišnice v Topolšici Dejstvo, da želijo republi- ški zdravstveni organi bolniš- nico za pljučne bolezni in tu- berkulozo v To|X)lščici raz- cepiti in sam način pristopa k zadevi, je naletel v skup- ščini občme Velenje kot us- tanoviteljici bolnišnice na os- tro obsodbo. Sklep republiškega ^ zdrav- stvenega centra je namreč, da od sedanjih 310 postelj za- držijo za potrebe tuberkuloz- nih bolnikov le 100 postelj, to je paviljon »Planike«. Te kapacitete naj bi z objektom »Planika« integrirali s sploš- no bolnišnico Celje. Ostale kapacitete v Topolščici naj bi uporabili za potrebe reše- vanja hospitalnih problemov socialnega varstva Bolnica v Topolščici je bi- la ustanovljena leta 1918. kot državna bolnica za tuberku- lozo. Zlasti v povojnih letih je bila močno obnovljena in razpolaga pretežno z 1- 2, 3 in 4-posteljnimi sobami in je opremljena z aparaturami za vso potrebno dejavnost in preizkave pnevmoftiziološke službe. Tudi zdravnikov-spe- cialistov ter ostalega višjega in -srednjega medicin.skega kadra ima dovolj. Toda s širitvijo zasilnih kapacitet na drugih področjih in z zapi- ranjem v regije in celo s pre- povedmi pošiljanja bolnikov TBC z drugih območij v To- polščico, je prišel kolektiv si- cer priznane bolni,šnice v To- polščici v nezavidljiv položaj. Iz bolnišnice Topolščica predlagajo, da se najprej o- pravi verifikacija vseh bol- niških objektov v republiki po normativih, ki jih je pri- pravil republiški zdravstveni center, da bi vedeli, kateri objekti ustrezajo normam in s kakšnimi modernimi po- steljnimi kapacitetami raapo- laga Slovenija. V Topolščici trdijo, da se za obstoječim sklepom glede Topolščice skriva težnja po likvidaciji oz. preusmeritvi bolnišnice v Topolščici, ki ima vse pogo- je, še pred verifikacijo. Pot- lej bi namreč laže pred skup- nostjo opravičevali obstoj slabše opremljenih zavodov in i^silje^^1li nekatere dodatne investicije. To trditev je ko- lektiv bolnišnice Topolščica ponovil tudi pred skupščino občine, ki težnje Top>olščice v celoti podpira. O bolniški mreži naj bi šele po končani verifikaciji razpravljala sku- pina objektivnih strokovnja- kov, ki nimajo interesov šči- MED PRIJATELJI DELEGACIJA IZ POBRATENEGA MESTA ŽATCA JE BILA NEKAJ DNI GOST ŽALCANOV Nekaj dni so biU predstavniki žatca iz češkoslovaške gostje družbenopolitičnih organizacij in občinske skup- ščine iz Žalca. Med bivanjem pri nas so si med drugim ogledali tudi Glin v Nazarju, Logarsko dolino. Postojn- sko jamo, nasade hmelja in obrat v Petrovoah. V za- ključnem delu obiska so navdušeno izjavili, da so se med bivanjem pri nas sami prepričali v iskrenost prijateljstva med dvema narodoma. Prijateljski stiki in poznej- še pobratenje med dvema mestoma, ki imata mnogo skupnega, je lahko najtrdnej- ši most, ki premosti tudi meddržavne meje. žatec, me- sto, ki v bistvu predstavlja center hmeljarstva na Če- škem in Žalec, ki ima enak položaj na Slovenskem, sta že nC'kaj let »pobratena«. Delegacija predstavnikov žalske občine je bila lani v Žatcu. Letos pa so bili pred- stavniki Žatca pri nas. Mo- rah bi sicer že priti 21. av- gusta, corej na dan, ko so češkoslovaško okupirale ar- made varšavske zVeze, ven- dar so jih na češkoslovaško- madžarski meji vrnili domov. Dovoljenje za obisk so dobi- li šele pred dnevi. Njihov gostitelj je bil v glavnem občinski sindikalni svet v Žalcu, Delegacija iz Žatca, si je ogledala moder- ne plantažne nasade hmelja, obrat v Petrovčah, nato pa so obiskali tudi Glin v Na- zarju. Po razgovorih v Logar- ski dolini jih je gostitelj od- peljal še na ogled rekreacij- skega naselja ob morju. Med potjo so obiskali Postojnsko jamo ter se čez Vršič vrni- li v Savinjsko dolino. Že med prvimi razgovori je prišlo do izraza tisto prija- teljstvo, ki lahko premosti tudi meddržavne meje. Pred- stavniki žatca so bili navdu- šeni nad iskrenostjo in spo- znanji, da imajo pri nas to- liko prijateljev, člani delega- cije so poudarili, da so v Sa- vinjski dolini sami spoznali, prijatelje. O tem so že preje slišali od drugih, ki so bili pri nas. Toda to srečanje jih je prepričalo, da tudi izja- ve ob okupaciji niso parole, temveč resnično ogorčenje naših ljudi. S temi vtisi so se tudi vrnili. -ez MINIDUMPER 800 Strojno industrijsko pod^'^ jetje (prej Agroservis) v' Šen-pefru uspešno prodira na trg s svojim minidumperjem •- prekucnikov, saj se zanj »nimajo zlasti gradbena pod- ietja Z letno prodajo 120 teh Prakiićnih vozil bi dosegli, kot menijo v podjetju, me- jo rentabilnosti. Kaže, da bo- do svoj program tudi ures- ničili, še zlasti, ker si v zad- njem času prizadevajo posta- viti na noge komercialno službo in ker so se intenziv- no usmerili v raziskavo tr- žišča. DOM UPOKOJENCEV žalsko stanovanjsko gospo- darstvo gradi v najlepšem me- stnem predelu dom upoko- jencev, v katerem bo 12 eno- sobnih stanovanj in 6 garso- njer. Zgradba, ki jo je pro- jektiral projektivni biro pod- jetja, bo funkcionalno prila- gojena upokojencem in bo imela poleg drugih prostorov tudi svoj klubski prostor. Iz- vajalec gradbenih del je žal- ska Gradnja, ki si prizadeva, da bi bil dom čimprej do- grajen. Dom upokojencev si- cer ne bo kril vseh potreb, saj je interesentov veliko več, kot jih bo v njem dobilo sta- novanja, zato pa Stanovanj- sko gospodarstvo že priprav- lja gradnjo novega šeststano- vanjskega bloka. Bodoči dom —njun grob Rebernak Pavle, 25-letni elektromonter iz Gabrovnika pri Konjicah, si je želel zgra- diti nov dom. Z materjo Ur- šulo sta po svojih močeh shranjevala vsak dinar. Letos je bila stavba zgrajena že do druge plošče. Toda prejšnji četrtek je pri- šlo do tragedije. Plošča je nenadoma počila, padla na spodnjo in s sabo potegnila tudi vse zidovj«. V ruševinah sta izgubila življenje tesarja JANEZ KOLČNIK, star 62 let, oče šestih otrok, in nje- gov pomočnik IGNAC PO- DRGAJS, star 52 let, oče pe- tih otrok, oba doma iz Po- breža, pri Oplotnici. Po dosedanjih podatkih je prišlo do nesreče zaradi ne- strokovnosti pri gradnji. Ka- že pa, da je Rebernak gradil verjetno z neustreznim mate- rialom, saj se cementna ope- ka in pa ostanki plošče dro- be že ob najmanjšem priti- sku. Kot nam je lastnik izja- vil, so mu material pregle- dali v celjskem Ingradu. Ba- je tudi nadzorni organ ni imeli pripomb. Bodi kakor bodi, dvoje ljudi je iz^bilo življenje, preiskava pa bo po- kazala vsaj to, kdo je kriv. Posnetek prikazuje ostanke novogradnje. 10. oktober 1968 NA KRATKO Krvodajalci na Planini v nedeljo, 13., tega mesaoa bo na Planini pri Sevnici ve- lika krvodajalska akcija. Pla- ninci so znani po tem, da ra- di oddajo svojo kri in so la- ni dobili tudi zvezho odliko- va-nje. Pričakujejo, da bo prišio na odvzem krvi preko 100 krvodajalcev. Iz Dobja in Šentvida pa bo krvodajalce vozil kombi. Nabiralna akcija Na Planini so se po vseh vaseh do.-jovorili, da bodo pričeli z nabiralno akcijo za gradnjo nove šole. Ljudje bi naj prispevali v denarju m materialu, pač vsakdo po svo- jih ^'#^žnc;tih. Računajo, da bi zorah 3 milijone starih di- nar j sv v denarju in materia- lu, pripravljeni pa so tudi prieti za krampe in lopate. Prva igra Prosvetno društvo Strani- ce, ki sodi med najdelavnej- ša konjiška prosvetna društ- va, se že pripravlja na novo sezono. Za prvo uprizoritev so izbrali Budakovo igro »Med trnjem in cvetjem«, ki jo bodo postavili na oder de- cembra. Letos so združili mladinsko sekcijo s starejši- mi igralci, saj menijo, da bo skupno delo dajalo večje re- zultate. Prijeten vrtec v Vitanju imajo že več let otroški vrtec. Vanj sicer ne hodi kakšno večje števi.o ot- rok, toda starši so z njego- vim delom zadovoljni. Letos so s pol milijona starih di- narjev uredili sanitarije in opravili najnujnejša pleskar- ska dela. Tako so se otroci znašli v prijetnejšem okolju, ksr seveda mošno vpliva na njihovo počutje. Nekaj za mlade Pekarna »Rogla« iz Sloven- skiii Konjic bo v kratkem odpria specializirano proda- jalno kruha tudi v Vitanju, še bolj je razveseljivo, da bo- do pekarno založili tudi s slaščičarskimi proizvodi in da bodo v prostorih pekarne uredili pravcato majhno sla- ščičarno. Tu bodo svojim go- stom skuhali tudi kako kavo ali čaj. Zato je razumljivo, da zlasti mladi Vitanjčani, ,ki v svojem dom.ačem kraju ne najdejo primernega loka- la, otvoritve že zelo težko pričakujejo. Možje modrujejo o v.sem. njihov pogled pa boža živino. Iti se bo iz njihovih hlevov preselila v klavnico. (Foto: T. Vrabl) PONEDELJEK — POMEMBEN DAN ZA ŽIVINOREJCE PLANINE IN DOBJA Dogoo živine Nedelja je za kmete na ve liui damaC-iji le redko prava nedelja, kot so je navajeni ljudje v mestih, saj je dela na polju ali v gospodarskem poslopju vedno čez glavo- Za ljudi, posebej tiste, ki redijo živino za prodajo, je mnogo bolj zanimiv ponedeljek. Vsak ponedeljek priženo kmetje živino, ki so jo na- menili predaji na tako imeno- van; »dogon živine«, za kate- rega je tako Planini kot v Dobju določen prostor, seve- da vedno v bližini gostilne, saj je v navadi, da se dobra kupčija tudi zalije. Na Planini Se prične do- gon ob osmih, v Dobju pa ob 10. uri. Ko smo bili v Dobju, so kmetje stali ob živini, og- ledovali sosedovo tele, držali reke v žepih in kramljali. O politiki, vremenu, sosedih, največ pa o nizkih cdkupnih cenah živine. Največ njiho- ve pozornosti pa je pritegnil kmetijski tehnik MILAN ZA- LOKAR, ki je nakupoval ži- vino za Kmetijski kombinat, saj ta ponedeljek crganiziira dogone živine. »Na dan kupim povprečno 10 telet, od sezone pa je od- ■ visen nakup odra.sle živine.« nam je pripovedoval Milan Zalokar. »Jeseni prodajajo mnogo več volov. Letos .smo veliko kupovali, saj smo ku- pili 50 odstotkov več živine, kot navadno.« »Ste vi tisti, ki izbira, do- loča ceno in se pogaja s kme- ti?« »Jasno, najprej si ogledam vso živino. Nato pa gre od kosa do kosa, odvisno od kilogramov in kvalitete. Potem p)Ovem na podlagi oce- nitve ceno in če se kmet stri- nja, kupim, drugače pa jo zopet odžene domov. Danes .smo kupili že 12 telet, pra- šiča in štiri telice. Povprečna cena teleta je 620 starih di- narjev za kilogram. Ljudje prodajajo predvsem mlado živino.« Veliko je bilo ta dan kme- tov, ki so prišli prodat svo- jo živino- Mnogi so z žalost- jo gledali, kako njihovo tele nalagajo na tovornjak, z ve- seljem pa so mislili na tiso- čake, ki jih na vsaki kmetiji tako potrebujejo in tudi tež- ko zaslužijo. Vse tisto, kar smo slišali med njimi lahko združimo v eno: slabo je, ve- liko dela in malo ali nič d?- narja. Nizke odkupne cene ne silijo k prodaji živine, de- nar pa je tako krvavo potre- ben. M. Seničar Milan Zalokar PLANINCI imajo besedo Je že tako, da smo na Planini mnogokrat za^, nji, ne sarao pri ureditvi ceste, ki je še vedno usmiljenja in asfalta potrebna, ampak tudi pri šoli in trgovini. Poglejte, obljubljali so nam, da bo samopostrež. na trgovina gotova »do ključev« že 1. maja letos Sedaj pa že teče mesec oktober in trgovino še ved- no gradijo. Obljube gor, obljube dol, gradnja gr^ pa tudi gor in dol, seveda počasi, šele zdaj spo znavamo kaj pomeni takšna trgovina, ko jo tako dolgo gradijo. Meščani so pa res ubogi ljudje, ko je v mestih toliko lepih in modemih trgovin in če pomislimo, da so jih tudi pri njih tako dolgo gra- dili. Eden izmed nas je rekel, da se ne bo bril (jo zaključka gradnje, ko so pričeli, pa bo lahko še ta mesec igral kralja Matjaža z originalno brado ko se mu devetkrat ovija okoli mize. pa še skraj- šati mu jo bomo morali. Veste še otroci se smejijo, to pa je tudi ediua dobra stran te gradnje, saj so naši najmlajši dru- gače vedno tako žalostni, ko morajo hoditi v isto šolo, kot vsi tisti, ki so že zdavnaj pomrli. Kaj mislite, bi pri nas lahko uredili šolski muzej, ko pa je že šola stara čez 100 let. Baje so nekje pri nas že ustanovili odbor, ki pripravlja proslavo 200 letnice šolske zgradbe. Vidite in zopet pomilujemo otroke, v mestih, ki so v modernih, toplih in zrač- nih šolah prikrajšani za takšno zgodovinsko red- kost kot je naša šola. Pa ne zamerite, ker smo se oglasili. Pridite kaj k nam. Imamo zelo dober vinotoč, ki ga sćdaj pu- stijo pri miru tudi zasebni gostilničarji, ker so uvideli, da ljudje le raje kupujemo vino bolj po- ceni. Na .svidenje-na Planini! VODA ZA VSE Vitanjčani in Straničani so končno poravnali svoj spor zaradi vodovodnega izvira, od koder so oboji hoteli napelja- ti vodovod v hiše svojega ob- močja, čeprav spr\'a ni kaza- lo, da bo to možno, so se se- daj vendarle dogovorili, da bodo vodo koristili oboji- saj je je zares dovolj. V Stranic cah zdaj že z gotovostjo za- gotavljajo, da bo otvoritev krajevnega vodovoda možna že za dan republike. S tem bo dobilo dobro, zdravo pit- no vodo območje, ki je trpe- lo pomanjkanje vode ob vsa- kem nekoliko bolj suhem mesecu. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM VITANJSKE MLADINSKE ORGANIZACIJE Laitko lil 1141 lil kilfi v Vitaii|u imajo star« soIo. vi- talne prosvi'tin' delavce, ilobr« Ir- frovino in neka.j prijetnih gostiln. I'rah z njihove glavne ulice po- R«ste,ie dvigajo konjske in volov- ske \pres:e kot pa avtomohili in Ijiiilje imajo več priložnosti, da sedejo h kozareii dohrega ali sla- b«'pa vina. kot pa h gledališki predstavi. Toda v Vitanju je prav živahno. Cc\o k« se otroci, ki prihajajo v vitanjsko .šolo nekate- ri tudi po dve uri daleč, ra/be- žijo po trgu in jo mahnejo po belili jioteh in zelenih travnikih proti domu, trg ne daje videza, kol da bi izumiral. To mu na- mreč nekateri pripisujejo. Med prijaznimi očanci in vedno pri- praA'I.jenimi domačimi duhoviteži srečaš tudi mladino. I>etos so močne.je povzdignili svoj glas — in tudi krepkeje zastavili delo. Kaj ne bi. ko .je pa njihov pred- sednik Marjan flankl. mlad tr- govski pomoč'iik v Fužinarju. ki ima ob sobi Se marsikoga, ki ga ni strah nc dela, ne odločnih be- sed. ».Slišimo, da ste mladi Vitanjča- ni sklenili, da si boste zgradili bazen. Kako ,je s tem vašim na- črtom?« A-prašujeni prav zgovor- nega predsednika vitanjske zveze mladine. »Sklenili smo, pa tudi začeli smo, vendar žal nismo končali,« mi na pol smeje -se razlaga Mar- jan. »Nekaj smo bili krivi sami, nekaj pa denar, saj je vitanjska krajevna skupnost letos vsa raz- položljiva sredstva namenila grad- nji kra.jevnega vodovoda. Toda na- črt za zajezitev potoka Hudinje imamo v žepi", začeli smo tudi. in tlobre volje nam ne manjka. Pri- hodnje poletje se bo vitanjska mladina — pa tudi drugi seveda — že kopala v globlji in bolj oisti vodi.« »Kato pa sicer živite mladi ljudje v Vitanju? K.je se zbirate, kaj delate, ko pridete iz šol in z dela?« »To je pa bolj žalostna reč. Kot vidite, nam gostiln v Vitanju sicer ne manjka. Toda van.je naj mladi ne bi hodili. In res se tega večina drži. Imamo sicer neko sobico, kjer bi lahko kdaj zaple- sali, toda karkoli se potem kje v bližini zgodi, vsega je kriva mladina. Tako nam torej ostane športno" življenje, pa delo v pro- svetnem društ\u, kamor se bomo morali aktivne.je vključili.« »Pa ste zadovoljni s svojo ak- tivnostjo? Kako ¥«m pomaga.jo druge organizacije? Partizan, na primer?« »1'artizan je zaspan,« odgovori kar v rimi moj sobesednik. »Mor- da bi le bilo prav, če bi tudi t vodstvo tega društva prišel kak mladinec. .Sicer pa smo s šport- nim živl.jenjem lahko kar zado- voljni. Imamo nogometno, roko- metno in v delu je še košarkar- sko igrišče. Naši odbojkaji so pred kratkim odnesli celo pokal na tekmovanju zreških, strani- ških. zbolovških in vitanjskih ekip.« »Kaj pa mladi mislite o tem, češ da Vitan.je. kot kraj, nima posebne perspektive. Ali Se vedno tako množično odhajate v druga niesta?« »Mislim. da ,je odliv mladih drugam precej u]iadel. Sicer pa .je to razumljivo. Pred leti pač v kmetijstvu ni bilo nobene per- spektive. Zdaj sicer tudi ni t redu. je pa vsaj malo bolje. To pa je tudi osnovni vzrok, da več mladih ostaja doma.« v najin pogovor so se vključili tudi drugi mlajši in malo manj mladi ljudje, ki jih je pač pot zanesla v trgovino s tehničnim blagom, kjer se za pultom vrti Marjan. »Pridite v nedeljo na tekmo v Zreče,« so mi zaklicali ob slo- vesu. »Boste videli še en pokal v naših rokah!« Ne vem sicer, kako se je kon- čala ta tekma, prepričana pa sem, da mladi Vitanjčani vedo, kaj hočejo. Ne samo to, da se bodo prihodnje leto kopali v za- jezeni Hudinji, temveč tudi trd- nejši položaj v kraju, kjer so se rodili, hodili t šolo in kjer si bodo morda ustvarili tudi nove, mlade družine. I. BURNIK imarčam so veseli m dobrodušni ljudje. Eno je zanesljitio, da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile >>tam gor pri svetem Rok' še gaurce sim pa taj« 2 dobro žlahtno trtico, Šmarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, noično prenašajo poraz, še več. navihano se muzajo, kajti »posojilo Sfr vračila ve- seli« WE VERJEMITE ŠMARČANV NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ČERA! ZGODBO PO IZROČILU PRIPOVEDOVAL PEPI SMEH:! Usodni kozarčki Kdor misli, da so šmarčani, Mislinj- čani, Lemberžani, Obsoteljani, Kozjani in Pilštanjčani od včeraj »hecni« ljudje, se presneto moti. To, da vlečejo drug dru- gega za nos, in to čim bolj je mogoče, je današnjim občanom v krvi, to je ded- no kot RH faktor. Tokrat bomo a našo zgodbo segli da- leč nazaj v čase čmo-žolte in cesarsko kraljeve Avstro-ogrske Torej v tiste ča- se, ko je baje sam cesar Franc Jožef potoval skozi kraje in na Halarjevem bregu pozabil sabljo, kar je baje izmišlje- no. Da pa se je ustavil pri gostilni v Me. stinju in da so ga oče Smeh, vešči nem- ščine, takole povabili v gostilno, ker je zunaj začelo deževati, to drži: — Her kajzer, treten si noter, draiLsen kapeljt... No, to ni tako važno za zgodbo o u- sodnih kozarčkih. Dodano je samo zato. da bi predstavili diplomatsko uglajenost Antona Smeha, deda pripovedovalca xi- be. Bilo je torej v zlatih starih časi;.. si za krono dobil vraga in pol, se\eda, če si jo imel. Smehova .gostilna, znana' pod imenom »Cigajser birt«, je bila na križišču treh cest in treh far. če je bil god katerega od patronov, če je bilo kje žegnatije, sejni ali poroka, krst ali smrt, vedno je bilo najprikladneje, da so se ljudje znašli za težko hrastovo mizo v gostilni v Mestinju. Bil je dan okoli Jožefovega, tako se da ugotoviti, ker so okoli Jožefovega do- bivali otroci ime po Jožefu. Naneslo je, da sta se v gostilni srečali dve zasopli botri. Ena je nesla od krsta malega Jo žeka na Kristan vrh, druga pa Jožico na Sladko goro. Sedli sta, dobri botri za mi- zo v kotu in si naročili vsaka po poH^ rdečega, zraven pa žemljice, če so jih ta- krat seveda sploh pekli. Namakali st'- beli kruhek v rdeči vinček in cuzall i''; cucljah s tako vnemo, da sploh opazili nista, kdaj sta žemljici popili vino. Ke' I>a se je to zgodilo, sta naročili še ... . Medtem pa, ko sta pridno namakali iOi bog vari greha, niti kozarčka spili; je S<^ stilničarja Antona Smeha prijela potegav- ska žilica. Urno, kot se le da, je zame- njal pregrinjali na.d dojenčki in z ne- dolžnim obrazom, ko da ne zna šteti do pet, spet stregel gostom. Kaj se je potlej zgodilo, ko so Kristan vrhu videli, da je Jožek počeA na Sladki gori pa, da ima Jožica binžeK»< je seveda jasno. Vsa reč se je končala i^f sodniji in ded Anton Smeh je moral čati pet kron kazni. Za pet kron dobil pet vragov in pol, samo imeti je bilo treba... - Zapisal JURE KRAŠOVE^ 10. oktober 19^^ POPOTOVANJE S CELJSKIM IZLETNIKOM V DACHAU: Nevsakdanje srečanje KOT PRVO NADALJEVANJE ZAČETE SERIJE ČLAN- KOV S POTI Z »IZLETNIKOM«, SMO ZA DANES IZ-' BRALI DOGODIVŠČINO, KI SE JE PRIPETILA TOV. JAKI ROJŠKU, PREDSEDNIKU ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV CELJE, NA NEDAVNI KOMEMORACIJI V DACHAUU. Jolegacije številnih evrop- skih držav s-o na nekdanjem lap-sllpiatzu« v Dachauu zbi- rale na svojih odrejenih me, stih, da bodo kasneje sodelo- vale pri polaganju vencev ob novem spomeniku žrtvam na- eBtičnega terorja. Tova-riš FRANC ROJŠEK- J.IKA, ki je vodil delegacijo Združenj borcev Slovenije, je skupaj z VENCESLAVOM ČOPIČEM stal ob stebru im- provizirane tribune za častne geste. Po zvočnikih so obja- vili, da se bodo osrednje sve- čanosti pričele eno uro kas- i»je. kakor pa je bilo prvot- no napovedano. Tovariš RiOJ- SEK in ČOPIČ sta imela na sebi tudi velik lovorjev ve- nec s spominskim trakom, ter slovensko zastavo. Da ne bi obojega držali v rokah še poldrugo uro, je tovartš Roj- šek na stebru poiskal mesto, kamor bi lahko obesil venec- Kmalu je odkril večji žebelj ter nanj obesid venec, tovariš ČOPIČ pa je prislonil k steb- ru -še dro-g z našo trobojnico. Tako sta stala na tem me- stu in čakala preostale čla- ne delegacije, ki so se nekje zamudili. Mnogo ljudi je bilo tisti dan v Dachauu in mnogi so hodili mimo obeh, ona dva pa sta se ozirala, kje bosta zagledala manjkajoče tovari- še. Tudi druge delegacije so se zbirale vsaka na svojem prostoru, da bi bile nared za komemoratirai ceremoni- al. V vsesplošnem iM-emikanju ljudi, ki so hodili ena na dru- go stran in obratno, ter iska- li svoje znance, tovariše in prijatelje, sprva ROJŠEK še opazil ni, da že nekaj ča&a neposredno pred njim stoji možak srednjih let in sred- nje postaje ter z zanimanjem opazuje na stebru viseči lo- vorjev venec in ob njem slone- čo slovensko zastavo, na ka- teri se je bleščala velika pe- tokraka, ki je najprej priteg- nila možakovo pozornosr- Tu- jec je počasi in z negotovim korakom pristopil k tovari- šu ROJŠKU in rekel: »Jugoslav, Jugoslav?« »Da, iz Jugoslavije sva.« mu je odgovoril Rojšek. »Jaš govorit, slovenski.« je nadaljeval tujec, ter v precej slabi, vendar razumljivi slo venščini nadaljeval: »BU. sem partizan od leta 1943 in sem se boril na Pri- morskem. Še sedaj se skoraj vsako leto vračam v Jugosla- vijo, oziroma Slovenijo, da obiskujem kraje v dolini So- če in drugod na Primorskem, kjer sem nekoč, vihtel puško skupaj z jugoslovanskimi par- tizani.« Stal sem ob strani in jih opazoval, kako so se pogo- varjali- Beseda je tekla o krajih na Primorskem, o bit- kah z okupatorjem in o naši novi Jugoslaviji. Tujec, bil je Francoz, je držal v rokah filmsko kamero, ter napravil z njo nekaj posnetkov. Po- snel je našo zastavo skupaj z lovorjevim vencem, nato pa je naprosil tovariša Rojška, da še on sproži sprožilec, ne- kdanji partiza?! pa se je po- stavil ob našo zastavo. »Moje ime je Robert Du- four,«.se je predstavil tujec ter nadaljeval: »Rad bi vas nekaj vprašal.« »■Kar izvolite, vprašajte,« mu je odgovoril Rojšek. »Veste, zanima me, če mor- da poznate mojega nekdanje- ga komandanta divizije, bil je to major Franc Rojšek-Ja- ka.« Rojšek in tovariš Čopič sta se »pogledala, ostrmela sta in pretekla je skoraj minuta, ko mu je Rojšek odgovoril: »To sem jaz!« Sedaj pa je ostrmel drugi sobesednik . . . Brez besed sta se objela in v tem trenutku so bile njune misli ob dogod- kih izpred več kot dvajset let. Kako hitro je sedaj stek- la beseda. Govorila sta o vsem. kar ju je nekoč druži- lo, skupaj sta obujala spo- mine na prehojeno pot, na težke borbe, spregovorila p>a sta tudi o tem. kako živita in kaj počneta sedaj, po toli- kih letih. Robert Difour se kar ni mo- gel ločiti od tovariša Rojška in kar najraje bi ostal ob njem še takrat, ko sta se po- slovila in ko so delegacije kreniie proti spomeniku .. • XXX Nenavadno srečanje, res- nično nenavadno po tolikih letih in v tujd deželi. VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE Na farmi piščancev • 11.000 piščancev v enem prostoru • Na kilogram lastne teže poje piščanec 2,40 kilograma krme Po obisku v Gorici pri Slivnici sem se napotil na Planino, ljudje pa so mi svetovali, naj med potjo stopim tudi na farmo piščancev. Ni mi bilo žal, saj nekaj takšne- ga le redko vidiš. Iz velike bele zgradbe se je ne- prestano razlegalo čivkanje in tih skrivnostni šum,- ki ga je — kot sem pozneje ugotovil — povzroča- lo nenehno premikanje množice piščancev. Na vratih je visel velik napis, da nezaposleni ne smejo vstopati in da jc to strogo prepove- dano za vsakogar. Zaprosil sem uslužbenca Staneta Horvata, da si malo bliže ogledam veliko far- ma. Sumljivo me je pogledal, ra- hlo zmajal z glavo in dejal: »Saj veš kako .le. tujcev ne sme- mo spuščati noter. Lahko kdo prinese bolezen in nastala bi ogromna škoda. Notri je 11.000 piščancev.« Začudil sem se in postal še bolj radoveden, saj še nikdar nisem videl toliko piščancev v enem prostoru. Po primernem či- ščenju čevljev sem le pogledal skozi notranja vrata. Pogled je bil lep. Piščanec pri piščancu. Vznemirljivo čivkanje. Dolga in široka množica pernatih živali. Kdo bo le vse to pojedel, mi je šinilo v glavo. Takoj sem se po- pravil: Se premalo jih je, saj je postal piščanec redni gost slo- venskih jedilnikov. .Medtem pa je Stane Horvat pripovedoval: »Trenutno jih imamo 11.000 na 800 kvadratnih metrih prostora, tako, da pride na kvadratni me- ter od 13 do 15 piščancev. Pri- peljejo nam jih zjhtra.j iz Ptuja, kjer so se ponoči izvalili v umet- ni valilnici. Nekaterih se še drži lupina. Vseh enajst tisoč sprej- memo naenkrat. Na farmi jih imamo *0 dni, da bi dosegli po-_ vprečno težo 1.80 kilograma. Za to časovno obdobje je dovoljen pogin 3 odstotke od skupnega šte- vila, sedaj do .53. dne pa smo za- beležili pogin z 1.73 odstotka. Kr- mo nam dopremi mešainica moč- nih krmil Ptuj, piščance pa kr- mimo po potrebi. Na kilogram lastne teže požro 2,40 kilograma krme. Po sedemdesetih dneh jih zopet vrnemo v Ptuj. vse v enem dnevu oziroma ponoči. Luči za- senčimo s piavo prevleko, potreb- lie so še mreže in piščance lahko mirno natovorimo.« Stane Horvat nam je povedal še a svojem delu: »Sicer ni težke, je pa precej mučno, saj moram biti tu ne- prenehoma 70 dni podne^i in po- noči. Ko piščance odpeljejo, na- stopi 15-dnevni biološki premor, med katerim farmo očistijo in pripravijo za novo pošiljko. Teh petnajst dni pa je moj dopust. Sicer pa moram skrbeti za krm- ljenje, reden dotok vode, primer- no vlago in temperaturo, ki pada vzporedno z rastjo piščancev.« Tako poteka delo iz dne^ v dan na farmi piščancev Gorica pri Slivnici, Voglajna ZA. Trg spre- jema nov-e in nove pošiljke pi- ščancev, ki pa jih mnogi vidimo le lepo zapečene na naših mizah, ne da bi pomislili koliko dela je potrebno za to, da .je naš jedilnik bogatejši. mu.am aRMI^.AR 5TANE HORVAT, katere- mu je družba sedemdeset dni 11.000 piščancev. ZA LJUBITELJE NARAVE Ranukel J^jeelo dekorativna trajnica z niajhni- JJ?'. .s;omol.jčki (enaJic velikosti kot na /'•^■i), ki jih .je moč sedaj dobiti v ^"i.cnarnah. Ranunkel sodi v vrsto ^^'c z bogatimi pisanimi cvetovi. lepo deluje na gredi, če je posa- ^ v skupinah. Gomoljčke sadimo v m'^ času, in sicer 5 do 7 centimetrov ■v Se en izlet ^^tirtikuiturno društvo Celje je pred razpisalo še en izlet za svoje člane in sicer tokrat enodnevni izlet ob koro- ških jezerih v Avstriji. O velikem zanim.a- nju članov za skupna potovanja priča dej- stvo, da se je v 5 dneh prijavilo toliko članov in njih svojcev, da bo potrebno najeti še tretji avtobus. Aphelandra Vzbuja pozornost z dekorativnim list- jem, iz katerega požene izredno razcvetje rumene barve, ki spominja na močno po- končno klasje s številnimi malimi cvetovi. . Pri afelandri, ki je doma v Mehiki, Kolumbiji in Braziliji narava ni bila sko- pa. Izgleda kot, da se je rastlina zaradi tega nekoliko prevzela in se uvrstila med zahtevnejše sodobne lončnice. Nadvse lju- bi vlf^o in toploto. Od zgodnje pomladi do jeseni se najbolje počuti na svetlem prostoru v bližini okna, kjer je varna pred direktnim soncem. Poleti ji najbolj ugaja temperatura okrog 20''C, medtem ko ie lahko pozimi za spoznanje nižja (IS- ISAO. Za afelandro so najbolj primerni prostori z visoko zračno vlago (rastlinjak, zasteklen kotiček v sobi). V stanovanju ji poskušamo ustvariti po- dobno klimo z rednim in izdatnim zaliva- njem ter pogostim rosenjem. Z večkratno uporabo finega pršilnika lahko ustvarimo v območju rastlinjaka ozračje, ki ji naj- bolj prija. Za normalno rast je potrebna tudi redilna zemlja, ki jo menjamo vsako pomlad pri presajanju. Zelo koristni so še hranilni zalivki, ki jih dodajamo tedensko preko poletja. S.DERMOL NA KRATKi Spet javna tribuna mladine Pred kratkim je bila v de- lavskem domu druga javna tribuna mladih komimistov in članov mladinskih aktivov ZMS. Na njej so tokrat go- vorili o pomenu 6. kongresa KPJ oziroma ZKJ ter pro- gramu ZKJ, sprejetem na 7. kongresu ZKJ. Obenem so dobili mladi ljudje vrsto od- govorov na nekatera vpraša- nja v zvezi z resolucijo In- formbiro j a v letu 194€. Delovni uspeh podjetja IGM Septembra je kolektiv In- dustrije^ gradbenega materi- ala proizvedel nad 14.000 ton kosovnega oziroma hidrime- ga apna. To je doslej najviš- ja mesečna proizvodnja, od- kar se' je podjetje osamosvo- jilo oziroma posluje kot sa- mostojna delovna organiza- cija. Od januarja do konca septembra so v tem podjet- ju pridobili nad 105.000 ton tega gradbenega materiala. Pionirski praznik v Zagorju v počastitev pionirskega praznika so imeli zagorski učenci nekaj proslav, izletov in prireditev. Učenci šole Iva- na Cankarja na Izlakah so se zbrali v zadružnem domu, kjer so si ogledali neki zani- miv francoski film. Dijaki višjih razredov topliške osem- letke so odpotovali v Kozje in kasneje v Kumrovec, kjer so si ogledali muzej v rojstni hiši tovariša Tita. Učenci za- gorske osnovne šole in njiho- vi vrstniki iz Toplic so si ogle dali otroški film, razen tega pa so na obeh šolah podelili zlate značke bratov Ribar za dosežene odlične uspehe v šolskem letu 1967/1968. Še ena varstvena ustanova Oddelek za družbene služ- be občinske skupščine se pravkar prizadeva odpreti še dva oddelka za varstvo pred- šolskih otrok. V ta namen bi utegnili izkoristiti izpraznjene prostore podružnice komunal- nega zavoda za socialno zava- rovanje v zagorski stolpnici. Ti so veliki, centralno ogre- vani in primerni za začasno nastanitev okrog 40 otrok. Druga prednost pa je v tem. da so prostori v neposredni bližini največjega stanovanj- skega naselja v Zagorju. Uspel zaključek tedna varnosti Za zaključek Tedna požar- ne varnosti so v Hrastniku organizirali sprevod pripad- nikov prostovoljnih in indu- strijskih gasilskih enot civil- ne zaščite in Rdečega križa. V sprevodu, ki je krenil od ! 3lezniške postaje Hrastnik, skozi mesto na Log, -se je u- vrstilo nad 200 ljudi, ki so prikazali tudi del svoje opre- me za posredovanje v prime- ru nevarnosti. Na malem ro- kom.etnem igrišču na Logu je bila zaključna slovesnost, na kateri so podehli priznanja in prehodne pokale. Sodelo- vali sta tudi godbi na pihala obeh delavskoprosvetnih dru- štev »Svoboda«. Šolske malice Leots bo v hrastniških vzgojno-izobraževalnih usta- novah prejemalo šolske ma- lice najmanj 1200 učencev. Na osnovni šoli heroja Rajka v Zgornjem Hrastniku se je na šolske malice priglasilo kar 1000 do 1200 učencev, ko- likor jih šteje ta osemletka- Kot zmeraj doslej so tudi tokrat precejšnjemu številu otrok socialno ogroženih staršev omogočili brezplačno prejemanje šolskih malic. Precej učencev in dijakov v varstvenih oddelkih prejema tui opoldanske obrojte^ -a, V zagorskem hramu vzgoje in izobraževanja prido- biva vsakdanje znanje okrog 1000 otrok. ROMAN ALBREHT med steklarji Pred dnevi se je mudil v Hrastniku član IK CK ZKJ tovariš Roman Al- breht. V hrastniški stek- larni je govoril kolektivu in predstavnikom družbe- nopolitičnih organizacij ter številnim članom sa- moupravnih organov hrastniških podjetij o naj- aktualnejših vprašanjih našega družbeno-ekonom- skega razvoja in proble- mih nadaljnjega uresniče- vanja cilje\' gospodarsko- družbene reforme in ne- katerih ukrepih za poži- vitev gospodarstva ter zlasti o no\'em zakonu o dohodku! -n ZA ENOTNEJŠO KULTURNO POLITIKO V ZAGORJU Skupna odgovornost Kot smo že poročali, je bila pred kratkim v Zagorju seja občinske konference SZDL, na kateri so govorili o dosr danjem in prihodnjem razvoju kulture in kulturnega življenja v tej revirski komuni. — V razpravi smo slišali vrsto zahtev o tem, da so za enotnejšo kulturno politiko v občini odgovorne zlasti organizacije SZDL, sindikati, krajevne skupnosti, aktivi ZMS in ne nazadnje delovni ljudje oziroma samoupravni organi zagorskih kolektivov. Vsekakor drži cenovno znanje, ki ga povzemamo iz razprave, da bo nadaljnji ra2i- voj Zagorja odvisen tudi od kulturne osveščenosti obča- nov in delovnih ljudi. Stopnja razgledanosti nosilcev proiz- vodnje in gospod!, rj en j a pogo- juje večjo storilnost in pro- duktivnost in narobe: neo- sveščenost, pičle možnosti pridobivanja novega znanja. novih spoznanj, slabe mož- nosti kulturnega življenja ne omogočajo doseganje boljših gospodarskih rezultatov. Iz tega osnovnega spozna- nja so na seji občinske konfe- rence SZDL izluščili prav tako pomembno ugotovitev, da za razvoj kulture in kulturnega življenja ni in ne more biti odgovorna zgolj občinska zve- za kulturnoprosvetnih orga- nizacij, pa znabiti še svet za ragojo in izobraževanje in društva, pač pa vse subjektiv- ne sile v občini, počenši od krajevnih organizacij SZDL prek krajevnih skupnosti, sindikatov in organizacij mla- dih do samoupravnih orga- nov podjetij. V tej ugotovit- vi tiči osnovni sklep, soglas- no osvojen na seji, po kate- rem bodo ali pa morajo se- znaniti vse dejavnike v obči- ni z dosedanjim kulturnim razvojem in prihodnjo usme- ritvijo na enotnejšo kulturno politiko. Enotnost, pravzaprav enotno kulturno xx)Iitiko pa bo mogoče doseči le tako, da se bo kar najširši krog ljudi zavestno opredelil za gojitev vseh tistih kulturnih tvorno- nosti. ki utegnejo dati največ- je rezultate domači sredini in širši okolic;. Pri tem pa seve ne bodo zanemarjali kreativ- ne vloge in ustvarjalnosti va- ških prosvetnih društev, ki v danih okoliščinah še venomer predstavljajo pomemben de- javnik splošne družbene aktiv- tev bo terjala dosti naporov, nosti na vasi. Taka usmeri- tev bo terjala dosti naporov, razum.evanja za stalnejše vi- re finansiranja in vključeva- nja večjega števila ljudi v aktivne društvene delavce. V Zagorju bi radi v prihodnje vključili v kulturno delo kar največ mladih ljudi, ker je to najboljše jamstvo za vsestran- ski razvoj te dejavnosti v ob- čini. -a OBDELAVA ANKETE O OTROŠKEM VARSTVU V ZAGORJU 2000 SODELUJOČIH Letos spomladi so v Zagor- ju ob Savi izvedli zanimivo anketo, s katero je plansko- analitična služba uprave ob- činske skupščine želela dobi- ti odgovore na zastavljena vprašanja o dosedanjem in prihodnjem razvoju vseh oblik varstva otrok v občini. Na anketna vprašanja je od- govarjalo skoraj 2000 ljudi, predvsem zaposlenih staršev v zagorskih delovnih organi- zacijah, čeprav odgovori še niso urejeni, je vendarle moč iz doslej znanih podatkov ugo- toviti nekatera nmenja in sta- lišča anketirancev. Osrednje spoznanje, ki ga nudijo anketni odgovori, je vsekakor podatek, da je za zdaj v Zagorju ob Savi naj- bolj razvito varstvo otrok po domovih. Otroci zaposlenih staršev so bodisi pri svojcih oziroma sorodnikih ali sose- dih. Druge ugotovitve kažejo, da so te oblike neorganizira- nega varstva drage, saj mo- rajo posamezni starši, ki da- jejo svoje otroke v varstvo, plačati precejšnje vsote. Otro- ci, ki obiskujejo šolo, so po pouku večidel sami, brez var- stva. Starši očitno niso za- dovoljni s sedanjimi lokaci- jami obstoje čih varstvenih ustanov, ki so predaleč. To so samo nekatere posplošene ugotovitve iz ankete, ki jo prav zdaj sistemizirajo. Služi- la bo kot dragoceno napotilo za programiranje vseh oblik otroškega varstva v Zagorju ob Savi. Kot smo zvedeli, naj bi v Zagorju ob Savi že do konca leta izdelali osnutek razvojnega načrta otroškega varstva. Načrt bedo predloži- li občinski skupščini v raz- pravo in i>otrditev. -a SPET NESREČNA GONDOLA \ Povsem kaže pritrditi odbornikom občinske skupščine Hrastnik, ko so na zadnji seji v raz- pravi o problematiki osnoviiega šolstva, zahtevali, naj dokončno odpravijo problem prevažanja otrok iz Podkraja v šolo Hrastnik. Učenci se namreč pre- važajo z onega brega Save na to stran v posebni gondoli na vrveh, čeprav po neki pogodbi skrbi za prevoz neka domačinka, ni pravega reda na teh vožnjah čez reko Savo. Slišali smo trditev, da so odrasli še bolj nedisciplinirani, kot otroci, saj ne upoštevajo najosnovnejših varnostnih ukrepov. Ka- že, da so otroci pridni posnemalci starejših, zato je vsak dan pričakovati hujšo nesrečo. Odborniki so predlagali strog red pri preva- žanju v gondoli. Predvsem pa so zahtevali, naj pri- stojna upravna služba občinske skupščine sklene ustrezen dogovor z vodstvom tamkajšnjega stalnega predsedstva zborov volivcev. Temu organu naj bi dodelili tudi potreben denar za popravilo in stalno vzdrževanje vlečnice. To je v danih okoliščinah najboljša rešitev. Ni namreč nobenih izgledov, da bi na tistem kraju zgradili viseč most čez Savo, ker bi bili stroški zanj previsoki. Oskrbnik žičnice oziroma gondole pa bo moral storiti vse za to. da bodo tako odrasli, kot otroci spoštovali vse varnostne ukrepe, ki so v tej smeri potrebni. Odborniki so izrazili prepričanje, da bo stalno predsedstvo zbora volivcev v Podkraju. zla- sti če bo imelo na voljo potreben denar, znalo ure- diti to vprašanje. -s-^. ZDRUŽEVANJE DENARJA ZA NOVOGRADNJE v Hrastniku zadnji dve leti stanovanjska izgratini koliko stagnira. Odkar so v tej občini ustanovili vanjsko podjetje, ki je pred kratkim prevzelo tudi v?^^ nosilca novogradnje stanovanj, so v Hrastniku s^.?^* samo 77 stanovanj v družbenem sektorju. ^% Vse kaže, da bo naposled hrastniško stanovanjsko pod- jetje uspelo dosti več storiti za novogradnjo stanovanj, kot doslej. Podjetje je v zadnjem obdobju preskrbelo ustrezno zazidalno in tehnično doku- mentacijo za izgradnjo novih stanovanj. Zdaj bo izgradnja novih stanovanjskih prostorov dejansko vse bolj odvisna od zbiranja denarja za ta namen. Kakšni so torej izgledi za omilitev stanovanjske stiske v Hrastniku? Vprašanje ni od- več, saj vemo, da bi v tej ob- čini takoj potrebovali okrc^ 280 stanovanj, če bi hoteh ustreči prosilcem. Toliko no- vih stanovanj sicer ne bo moč dograditi v dveh, treh letih, vendar je očitno, da so v Hrastniku na pragu bolj in- tenzivne stanovanjske gradnje. Konkretno: letos bodo za- stavili izgradnjo 13 nadstrop- ne stolpnice na Logu. kjer so pravkar podrli staro kino- -dvorano. Razen stolpnice bo do gradili še dva kinemato- grafa in samopostrežno govino. Za dograditev tio-^!" stanovanj so se steklarna i- varna kemičnih izdelko-.' 1*^ savski premogovniki, o' no podjetje, Komimaln i no podjetje in podjetje jaj« obvezale prispevati sk'r no 1 milijon 150.000 din. novanjsko podjetje bo izj^.^ jih skladov in s posojili p« spevalo okrog 900.000 din. Po urbanističnem prog:-.^^ občine Hrastnik je predel'^ selje Log predviden za imuj^^ zivno stanovanjsko izgrad^T^ Torej je moč pričakovati, L' bodo po dograditvi nove nadstropne stolpnice z okio. 50 stanovanji zastavili še dj^, ge gradnje- Izgradnja starlo vanj je in ostane samo dej. celotne dejavnost hrastnišikg.' ga stanovanjskega podjetjjj kot doslej, bo podjetje tuj v prihodnje še v večji nie^ poskrbelo za vzdrževanje jf popravilo obstoječih stanovanj-i skih hiš. M. ViDic! GVIDO URLEP \ Znanega Hrastničana, rudarja, komunista, dolgo-''. letnega kulturnega organizatorja in delavca, Gvida ' Urlepa ni več. Komaj 61-letni je omahnil v smrt,; zaradi zavratne bolezni. ■ Gvido Urlep se je pričel že v rani mladosti udej-l stvovati v naprednem delavskem gibanju; bil je ■ ustanovitelj društva prijateljem prirode, tedaj giba- j nje, ki je združevalo vse napredne delavce in zlasti' komuniste v Hrastniku. Bil je med prvimi kultur-1 nimi delavci v svojem kraju. Sodeloval je v ljudski i revoluciji. Bil je rezervni kapetan JLA. Po zmago-' vitem narodnoosvobodilnem boju se je Gvido po-j svetil obnovi in razvoju Zasavja. Postal je eden] prvih predsednikov delavskega sveta rudnika Trbov--* Ije-Hrastnik. Bil je vrsto let predsednik delavsko- ] prosvetnega društva »Svoboda I« — Hrastnik, nato^ pa predsednik občinske zveze kulturno prosvetnih i organizacij Hrastnika. j Poznali in cenili so ga vsi Hrastničani, bil je^ priljubljen med hrastniškimi in trboveljskimi rudar-' ji, članstvom sindikalnih organizacij in zlasti kul--j turnih društev »Svoboda« v revirjih, že močno bolan i ni hotel prenehati z družbenopolitičnim udejstvo-i vanjem. Gvido Urlep je bil preprost človek, širokih pogledov in zavzet za kulturni razvoj svojega kraja. Na zadnjo pot so Gvida Urlepa pospremiU šte-| vilni Hrastničani, prijatelji, znanci, delegacije občin-H skih zvez kulturnoprosvetnih društev iz Trbovelj j in Zagorja in drugi. Godbi na pihala, pevski zbori j pa so mu zapeU in zaigrali žalost inki. 1 Revirji ga bodo ohranili v lepem spominu. ŠESTA SEJA REVIRSKE KONFERENCE OCENA IZVAJANJA % Revirska konferenca Zve- ze komunistov je na zadnji seji obravnavala izvajanje smernic predsedstva in iz- vršnega komiteja CK ZKJ ter resolucijo X. seje centralne- ga komiteja ZKJ. % Uvodoma jc sekretar ko- miteja revirske konference ZKS Marijan Orožen ocenil politično razpoloženje in sta- nje v revirjih. Marijan Orožen je med drugim še posebej naglasil, da se je tudi v zasavskih re- virjih v zadnjem času družbe- no politično življenje dokaj razgibalo. To se kaže zlasti še v pogostejših in vsebinsko bo- gatejših sestankih organizacij ZKS, v večjem številu razgo- govorov v okviru organizacij Socialistične zveze in Zveze mladine ter končno tudi v reagiranju delovnih ljudi na zadnje dogodke v svetu in v tej ^ezi v jasno izraženi pod- pori stališčem našega držav- nega in partijskega vodstva. Močno pa je poraslo zanima- nje še za izvajanje gospodar- ske in družbene reforme in za našo pripravljenost na vse- Ijudsko obrambo. Smernice predsedstva in iz- vršnega komiteja CK ZKJ so bile v zasavskih revirjih spre- jete kot nov revolucionarni korak v nadaljnjem razvoju in poglabljanju naše samo- upravne socialistične družbe. Zato bo treba pri izvajanju smernic nameniti v prihodnje precej veojo pozornost utrje- vanju in nadaljnjemu raz,vo- ju samoupravljanja in odno- sov v posameznih delovnih kolektivih, v krajevnih skup- nostih in občinah, na kar opozarjajo že stališča IV. se- je revirske konference ZKS o nalogah komunistov pri na- daljnjem poglabljanju samo- upravnih odnosov v revirjih. Ta stališča so zdaj smernice potrdile in še bolj aktualizi- rale. Delovni ljudje v revirjih namreč ugotavljajo, da nače- la gospodarske reforme uspešno uresničujemo, da sta se povečala produktivnost dela in zanimanje proizvajal- cev za izobraževanje in uspo- sabljanje ter da se je spre- menil tudi odnos do nalog v zvezi z modernizacijo pro- izvodnje. Ob tem pa ni ustreznih sprememb, kar * deva samoupravno afctivnoS in odnose v proizvodnji- navsezadnje kaže, da se tranji odnosi v delovnih oi^ nizacijah razvijajo marsiij]' še enostransko. vZato se "J morala Zveza komunistov revirjih v prihodnje org*^' zirano zavzeti za krepitev' ^ ložaja samoupravljalcev za hitrejše reševanje L mov zaiotraj posameznih lovnih organizacij. j V revirjih mora v pri^^'^^ njem razdobju postati i^^'*'^ nje smernic^stvar vseh san^^ upravnih in upravnih de.i nikov, od delovne organiz* je do občine. DelovTii IJ^^. namreč pričakujejo konj^ ne ukrepe za spreminJ^'J obstoječih razmerij, se takšne akcijske P^^^ Zveze komunistov in dr*^ družbenih struktur, ki učinkoviti. -gf- Prvi rezultati raziskave J nega mnenja v revirjih ^^^^ jo na to, da je pravilna ^ ritev akcijskih programov in drugih družbenih '^^■'jjjji kov zlasti še na našle vprašanja: pr«>gramiran.ie 10. oktober l^S^^ Manjša komunalna dela v Trbovljah treh krajevnih skup- ^ Ici delujejo na mestnem ^^ju Trbovelj, so pripra- . predlog programa za ' jša komunalna dela, ki financirali iz sredstev ifislcega proračuna (iz po- ^jje za komunalno dejav- (,et za urbanizem, gradbe- stanovanjske in ko- -jlne zadeve . občinske ^ščine Trbovlje je na zad- jseji potrdil programe del. ytej številki CT bomo opi- U dela, ki jih predvideva jjevna skupnost Center, v jj-jodnji številki pa dela, ki I programirata krajevni jipnosti Franca Fakina in isavje- jja področju krajevne skup-, jgti Center bi letos porabili I razna manjša komunalna ^ okrog 30.000 novih din. program je ta krajevna fjpnost zajela vse predloge jčanov, ki jih bo razen tega (sevala tudi s prispevki oz. lostovoljnim delom občanov inih ter s prispevki delov- jl, organizacij. Predvidevajo, da bodo na isipih uredili novo pralni- ()_ popravili kanalizacijo, do- jidili otroško igrišče ter fedili naselje. Na žab.ieku odo obnovili krušno peč. Na fodenski cesti naj bi uredili lEvetljavo ter okolico ^ri [radbah Zavrašek in Želez- ina. Na Trgu revolucije je načrtu čiščenje stmge po- la, ureditev otroškega vrt- ca, dograditev sprehajališča Pod ostrim vrhom in name- stitev klopi. Na Opekarni ra- čunajo z ureditvijo kanaliza- cije pri izviru vode ter obno- vitve dveh otroških igrišč. V Šuštarjcvi koloniji je predvi- dena ureditev kanalizacije in peš poti ter zasaditev Ugu- stra ob cesti. Na Ribniku bo- do postavili otroško igrišče ter uredili javno razsvetljavo. Na področju Hohkrautove kolonije in Retja bodo ure- jali cestno kanalizacijo pri spomeniku, na Retju bodo položili cevi od zgornjega do spodnjega rezervoarja, popra- vili pa bodo peš pot čez kam- nolom do Hohkrautove kolo- nije. Na področju Keršičeva in Partizanska cesta je pred- videna obnova otroškega igri- šča pod šolo Tončke Bečeve, uredili bodo prometne znake ter dokončali otroško igrišče pod cenenim blokom. V Koloniji 1. maja je v načrtu ureditev zelenic in na- mestitev klopi ter obnova otroškega igrišča; uredili pa bodo še kanalizacijo pri Vita- minki in očistili pobočje. Na Meži bodo urejali cestno raz- svetljavo, kanalizacijo ter ure- dili zajezitev talne vode pri hiši Neža štev. 26. Na Trgu svobode bodo očistili strugo potoka Trboveljščica ter po- skrbeli za ureditev okolice hiš. In končno še Rudarska cesta ter Globušak: zavaro- vali bodo plazovje v Globu- šaku ter uredili zelenice. (š) Dela pri modernizaciji ceste Dimnik—Tratnik v Trbovljah so v polnem teku. Na sliki: urejanje dela odseka ceste pri Tratniku. (Foto: nk) POMEMBNA ZMAGA »RLDISA« V BORl/ IZVOZNI STOLP V 34 DNEH čeprav je bila sklenjena pogodba med Rudarsko — to- pilničarskim bazenom Bor in Poslovnim združenjem »RU- DI S« iz Trbovelj za obsežna investicijska dela v skupni vrednosti okrog 40 milijonov novih din šele 1. junija letos, pa so dva dni pozneje že za- čeli v Boru s pripravljalnimi deli. Po sklenjeni pogodbi bo trboveljsko Pos1o\tio združe- nje »RUDIS« gradilo v Boru izvozni slolp, v katerem bo tudi primarna drobilnica ba- krove rude, poglobili bodo jašek, zgradili nad 1.500 me- trov horizontalne transpor- tne proge in opravili še ne- katera druga dela. Upošteva- ,ie zahteTOost del je rok za izgradnjo objektov v Boru kratek, saj morajo opraviti dela do leta 1970. Izvozni stolp je gradil član Poslovnega združenja »RU- DIS« gradbeno podjetje Teh- nika iz Ljubljane. Dnevno so zgradili najmanj 2 metra stol- pa, to pa jim je predvsem omogočila uporaba sistema drsnega opaža. S pripravljal- nimi deli za gradnjo izvožene- ga stolpa so začeli šele 17. avgusta, stolp pa je gradilo le .15 delavcev. Pomemben rekord, ki je bil dosežen pri izgradnji izvcwmega stolpa v Boru, je omogočila dobra predpriprava del_ odlična or- ganizacija dela iri skrbno pri- pravljeni načrti. Zaradi hitro- sti gradnje načrtov med deli ne bi bilo mogoče spreminja- ti oz. bi vsaka sprememba povzročila precejšnjo kasni- te v del. Ob koncu septembra pa so začeli v Boru poglabljati tu- di jašek, ki bo globok nad 500 metrov. Jašek bo poglab- ljal Obrat za specialna rudar- ska dela Zasavskih premogov- nikov, ki že zaposluje v Boru 35 rudarjev iz revirjev, in si- cer v sodelovanju s tvrdko Deiimann Haniel iz Dortmun- da iz Zvezzne republike Nem- čije. Ta bo dala na voljo vso potrebno najsodobnejšo opre- mo za poglabljanje jaškov in strokovnjake. Pričakovati je mogoče, da bodo doseženi novi rekordi v Boru tudi pri poglabljanju jaška. Računajo namreč, da bodo poglabljanje jaška zaključili še aprila 1969. Z novim sistemom, ki ga uporablja tvrdka Deiimann Haniel iz Zvezne republike Nemčije poglabljajo jašek namreč trikrat hitreje kot pri klasičnem načinu. V navadi je, da poglobi zdaj jašek 12 radarjev v 1 izmeni za 1 me- ter, v Boru pa bo 7 radar- jev pc^lobilo jašek v 1 izme- ni kar za 5 do 6 metrov. Objekti, ki jih zdaj gradi Poslovno združenje »RUDIS« Iz Trbovelj v Boru za tamkaj- šnjo Rudarsko - topilničarski bazen, bodo pomembno vpli- vali na proizvodnjo. Bakrove rude namreč ne bo treba več voziti s tovornjaki do drobil- nice, pač pa jo b-odo transpor- tirali pod zemljo do jaška, od tam pa v izvozni stolp, v katerem bo nameščena tu- di primarna drobilnica bakro- ve rude, zmogljivosti 12.000 ton bakrove rude dnevno. — M — TEDEN 01 ROKA V TRBOVLJAH s* občinski zvezi dru-štev pri- Wjev mladine v Trbovljah so Wi v letošnjem »Tednu otro- k. ki poteka pod j;eslom BRA.V.IK — OSNOVNA PRAVI- » VSAKEGA OTROKA« obrav- luti še posebej nekatera vpra- Bja v zvezi s prehrano naj- iajših. Programirano posvetova- jt o prehrani otrok v šoli, ki i ea želeli pripraviti v sodelo- ■ju s sveti krajevnih skupno- i in z občinskim odborom RK I preložili. Niso se mogli dogo- riti za skupno akcijo vseh za- Ifresiranih dejavnikov, da bi ■Movili toplo malico vsem ti- P*> ki je sami ne zmorejo pla- Bmt pa so člani predsedstva MriK zveze društev prijatel.iev p«Ine Trbovlje v »Tednu otro- ka« obiskali vse varstvene oddel- ke na trboveljskih šolah: z učen- ci in prosvetnimi delavci so se pomenkovali o delu v varstvenih oddelkih in o učnih uspehih, ki jih dosegajo ut-enci. Ob tej pri- liki so izročili tudi skromna da- rila. V okviru trboveljske otroške varstvene ustanove so pripravili za najmiaj.še Trboveljčane lutkov- ne iirrice, vrteli so filme in pri- pravili še druge prireditve. V ki- nematografih pa so vrteli risan- ke in mladinske filme. Te dni se jc seSlo tudi občin- sko vodstvo društev prijateljev mladine Trbovlje s predstavniki posameznih DPM ter, med dru- gim, sprejelo tndi delovni načrt ca prihodnje. (š) ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE V TRBOVLJAH: SMERNIC CK ZKJ ^injega razvoja in družbe- ekonomskih odnosov, re- "^acija dohodka in njegova ^'^'^v s tem, da bi znašali *i"^Jžji osebni dohodki od ?do 600 N din na mesec, ^anje vpliva kolektivov * stanje v delovnih organi- *'*iah in na odločanje, hi- zaposlovanje strokov- *^ov, dvig izobrazbe zapo- izboljšanje pogojev za ^ in življenje zaposlenih i' oživitev in politizacijo ,^alnih ter mladinskih ^izacij, ki v marsikateri '^vni organizaciji v revir- ne predstavljajo tiste- ., "^Javnika, brez katerega si v^ORoče zamišljati učinko- j^Jšega uveljavljanja smer- ..^ družbeno političnih or- • jah v revirjih dokaj ' > sprejemajo in izvaja- ^^"'^cijske programe. Samo- '•"im'^^ organi so le v nekaj 5|^«rih že sprejeli konkret- „ ^očitve. napredovali so )v^j;^ še tam, kjer so se za :;)^.''^^'ljanje smernic zavzeli ijj/^indiikati, kjer so za to (jj^resirali kolektive In J5 5o prenesli težišče akci- ^ obravnavanje celovitej- ših problemov v zvezi z od- nosi in položajem proizvajal- ca na delovnem mestu ozi- roma tam, kjer skušajo kar največji krog zaposlenih vključiti v samoupravno od- ločanje. Zdaj bo treba zagotoviti, da se prenese izvajanje nalog, zapisanih v smernicah in v akcijskih programih, na sa- moupravne organe. Tam pa, kjer akcijskih programov še nimajo, pa je treba njihovo ižjdelavo pospešiti. Ni spre- jemljivo namreč mnenje, da zadoščajo proizvodni in dru- gi načrti delovnih organiza- cij; z njimi ne rešujemo vrste problemov, ki se porajajo v posamezanih delovnih organi- zacijah in na drugih nodroč- jih. Raaairava, v kateri so sode- lovali Jože Romih, Andrej Zeleznlk, Prane Štojs, Martin Mlinar, Peter Kovač, Jože Zorčič, Hinko Odlazek in Ivo Miglič, so oceno o izvajanju smernic predsedstva in iz- vršnega komiteja CK ZKJ ter resolucije X. seje CK ZKJ potrdila. Janez Vipotnik, član pred- sedstva CK ZKS, kii je tudi sodeloval v razpravi, je govo- ril med drugim tudi o kon- ceptu vseljudske obrambe. Naglasil je, da mora v takem konceptu vseljudske obram- be pred morebitnim sovraž- nikom prav vsak poznati svojo nalogo. Ker smo za svo- bodo, za neodvisnost in za so- cialistično smer razvoja naše domovine, ker smo se priprav- ljeni boriti tudi za ceno živ- ljenj, se moramo istočasno boriti tudi proti vsem poja- vom aktivnega pacifizma in oportunizma. Janez Vipotnik je v tej zvezi opozoril še, da je treba prilagoditi občinske sta- tute, statute delovnih organi- zacij in druge samoupravne akte čimprej sprejetim nače- lom o vseljudski obrambi. Poživiti pa je treba delo spe- cializiranih družbenih in dru- štvenih organizacij ter zago- toviti najnujnejša sredstva za njihovo delo. Janez Vip>otnik je govoril na zadnji seji re- virske konference ZKS še o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvajanjem smernic, o predlo- gih za ustavne spremembe in o pripravah na skupščinske volitve. (nk) JAVNO MNENJE REVIRJEV 68 % Skoraj 70 odstotkov an- ketiranih meni, da so razi- skave ja^Tiega mnenja kori- stne in se zavzemajo za razi- skovanje stališč občanov tudi v prihodnje. V zasavskih revirjih smo letos prvič izvedli raziskavo javnega mnenja. Za to se je odločil komite revirske kon- ference ZKS, ki je želel izve- deti mnenja občanov o neka- terih aktualnih družbeno eko- nomskih in političnih vpraša- njih v posamezni občini, v revirjih in na širšem področ- ju. Raziskava javnega mnenja je bila opravljena ob koncu avgusta in v začetku septem- bra in je zajela na podlagi vzorčnega izbora 375 obča- nov; anketni vprašalnik pa je obsegal 5C \Tprašanj. Posebna skupina politologov 1k revirjev, ki jo vodi Ivo Miglič, zdaj podrobneje ob- deluje zbrane podatke. Raču- najo, da bodo že v kratkem končali z iadelavo prve štu- dije. Rezultati, ki jih bo dala raziskava javnega mnenja v revirjih letos, naj bi bili v prihodnje koristen pripomo- ček za delo vseh družbeno političnih organizacij, ki bo- do lahko na osnovi tjgotovi- tev načrtovale programe ak- tivnosti. Oblikovanje odloči- tev na osnovi mnenj občanov pa bo laJiko samo še poveča- la učinkovitost družbene ak- cije na vseh področjih življe- nja. Pomembno je omeniti, da je bilo skoraj 70 odstotkov vseh anketiranih, med kate- rimi je bilo le 12,5 odstotka članov ZK, mnenja, da so ra- ziskave javnega mnenja kori- stne in podpirajo družbeno politične organizacije, da naj bi tudi v prihodnje razisko- vale stališča občanov v revir- jih o posameznih vprašanjih, rezultati raziskav pa naj bi služili kot osnova pri odloča- jm.............___________ (nk) Jesen je tu Da je jesen res tu se lah- ko prepričajo tudi Trbovelj- čani in drugi, ki jih pot za- nese v središče revirjev. Zra- ven doma upokojencev na ulici 1. junija je začel šukri že peči kostanje. NA KRATK8: Bilo je lepo Prejšnji teden so najmlajši Trboveljčani lepo proslavili svoj praznik — dan pionir- jev. Pionirski odredi in vod- stva šol so pripravili več pri- reditev in izletov. Še posebej lepo so proslavili dan pionir- jev na osnovni šoli Alojza Hohkrauta, kjer so se zbrali pionirji na odredni konferen- ci in ob tej priložnosti spre- jeli tudi izredno bogat pro- gram izvenrazredne aktivnosti za šolsko leto 1968/1969. Teden borbe proti TBC Letošnji teden borbe proti tuberkolozi poteka pod ge- slom »Zavarujmo otroke pred tuberkulozo«. V središču za- savskih revirjev, v Trbovljah, SI prizadevajo tako zastaviti delo, da bi tudi v prihodnje kar najbolj zgodaj odkrivali obolenja, oziroma s preventiv- nimi iikrepi preprečevali na- stajanja tuberkuloze. Za zdravstveno vzgojno de- lo tudi med šolsko mladino bodo posebej pomembne ugo- tovitve o stanju in gibanju tuberkuloznih obolenj. V Tr- bovljah je trenutno 70 aktiv- nih tuberkuloznih bolnikov, , od katerih jih je 30 na zdrav- j ljenju v Topolščici in na Gol- ] niku. Več novih obolenj so -I odkrili med zadnjo fluorograf- i sko akcijo. -j Novost za Trbovelj- čanke ] Trgovsko podjetje »Prvi ? junij« Trbovlje je v posloval- nici Veleblagovnica uredilo nov oddelek za prodajo dam- skih klobukov. Prodajajo kva- litetne in priznane izdelke ♦:o- vame šešir iz škofje Loke. Bilten Največja delovna organizaci- ja v revirjih, Zasavski premo- govniki, izdaja glasilo »Sreč- no«; naklada je 3.00G izvodov. Zdaj pa je začelo izdajati še ciklostirani bilten, ki izhaja ob vseh važnejših priložno- stih, praviloma pa tudi po vsaki seji osrednjega delav- skega sveta. Preurejena poslovalnica Trgovsko podjetje »Prvi ju- nij« je že pred časom preure- dilo poslovalnico »Delavski dom« na Ulici 1. junija. So- dobno urejena prodajalna pri- vabi zdaj številne kupce. Te dni pa urejujejo tudi fasado zgradbe, v kateri je poslovalnica »Delavski dom«. Dela izvaja zagorski Obrtni center. Obiskali so bolnike Predstavniki občinskega od- bora RK Trbovlje so pred dnevi obiskali Trboveljčane, ki so na zdravljenju na Gol- niku in v Topolščici. Zanima- li so se za življenje in težave bolnikov, prav tako pa tudi za razmere doma. Vsi so bi- li presenečeni nad pozorno- stjo in zelo zadovoljni. Želijo, da bi jih spet kmalu obi- skali. Nova žaga na nasipih Rudnik Trbovlje je uredil na Nasipih lesno skladišče in novo žago, s čimer se bodo precej zmanjšali prevozni in drugi stroški, saj je bilo tre- ba adaj voziti jamski in dru- gi les skorajda do železniške postaje, izdelke pa spet nazaj do jaškov. Sestanki vodstev sindikalnih podružnic Ta mesec bodo v Trbovljah sestanki izvršnih odborov sin- dikalnih podružnic, na kate- rih bodo razpravljali o neka- terih najbolj perečih proble- mih, ki tarejo članstvo, dogo- vorili pa se bodo tudi za vse- bino občinih zborov sindikal- nih podružnic, ki naj bi jih v Trbovljah opravili do kon- ca decembra. oktober 1968 Nog:omet: VOJNIĆANI NA VRHU Tekmovanje v prvi skupini celjske podzvezne lige posta- ja vse bolj zanimivo. Čeprav so za desetimi moštvi komaj štiri kola, ni el-ripe, ki bi ne doživela vsaj en poraz. Tre- nutno so v ospredju tri moštva: Vojnik, Papimičar iz Radeč in Brežice. Čeprav imajo po dve točki predno- sti pred zasledovalci, je tež- ko reči, če ne bo v borbo za najboljše mesto posegla še kakšna druga enajsterica. V zadnjem, četrtem, kolu 90 bili doseženi naslednji rezultati: Polzela — Senovo 1:7, Olimp — I^ubno 7:1, Boč — Šoštanj 4:0, Papirni- čar — Brežice 1:4 in Vojnik — šbore 2:1 Po tem kolu je lestvica na- slednja: V drugi skupiai tekmuje šest moštev. Očitno je, da se bo borba za prvo mesto raz- vila med Dravinjo iz Sloven- skih Konjic ter Rogatcem. Ostale ekipe nekoliko zaosta- jajo v kvaliteti. Sicer pa, to so le vtisi o začetku tekmo- vanja, konec pa lahko prine- se še marsikatero preseneče- nje. V tretjem kolu te skupine so igrali takole: Vransko — Dravinja 1:10, Laško — Ope- kar 7:1 Ml Šmarje — Rogatec 0:5. Lestvica pa je naslednja: Dravinja 3 3 0 0 22: 2 6 Rogatec 3 3 0 0 11: 2 6 Laško 3 10 2 10: 8 2 Šmarje 3 1 0 2 3:14 2 Vransko 2 0 0 2 2:12 O Opekar 2 0 0 2 2:12 O Zadnje tekme mladinske li- ge so se končale takole: Stek- lar — štore 4:3, Celje, Kladi- var — Olimp 10:0, Šmartno — Šoštanj 5:0 in Dravinja — Žalec 2:1. Pionirji pa so se razšli z naslednjimi rezultati: Žalec — Štore 1:1, Olimp — Voj- nik 3:0, Boč — OsankaricaB 0:0, Boč A — Osankarica A 2:1 in Dravinja B — Zreče 0:4. M.B. Šport iz Zagorja v K\ŠARKARSKI TEKMI druge slovenske lige so do- mačini premagali ekipo iz Slovenske Bistrice s 78:63 (51:32). Najboljši domačin je bil Kranjc. V ROKOMETNI TEKMI ljubljanske conske lige je do- mači Partizan katastrofalno izgubil z gosti iz Karmelja 11:34. _ . Šport na kratko TENIS — Zaradi obnove beton, ske plošče na un\elnein drsališču v celj-skeiii mesliiem parku so bili prekinjeni redni treningi v tenisu. Zato pa so v polnem teku dela za ureditev prostorov |>od tribu- no. MALI .NOGOMET — V okviru celjskih siitdikabiili športnili iger se je v ponedeljek začelo tekmo, vanje v malem nogometu. Tekme so vsak ponedeljek in četrtek. ROKOMET — V polfinalni tek- mi TA rokometni pokal Slovenije je moštvo Celja na domačem igri- šču premagalo ekipo Slovenjega Gradca 25:15 (14:5). Celjani so to- krat nastopili brez Teliča in Lev- stika. Sindikalno prvenstvo v atletiki Pretekli teden je bilo sin- dikalno prvenstvo v atletiki, ki se z udeležbo ne more po- hvaliti. Vse kaže, da se v sindikalnih organizacijah za kraljico športa še niso ogreli. Rezultati so bili naslednji: MLAJŠI OLANI: 60 m — Kocuvan (Cinkarna) 7.1; kro- gla — Brodnik (Ingrad) 13.23; daljina — Brodnik (In- grad) 584. STAREJŠI ČLA- NI: 60 m — Kavka (železar- na) 8,1; krogla — Jančič (Cinkarna) 10,90; daljina — Kavka (železarna« 479. ČLA- NICE; 60 m — Kastelic (Cin- karna) 9,1; krogla — Logar (železnica) 11,02, daljina — Kastelic (Cinkarna > 471. V ekipnem ocenjevanju je pri mlajših članih zmagala železarna s 16 točkami pred Ingradom 15 in Cinkarno 41, pri starejših članih pa Cin- karna s 5 točkami pred žele- zarno 3 in žično z 2 točka- ma. Pri članicah je zmagala Cinkarna pred železarno in Aurero. T. GL MIRKO KOCUVAN O SEBI, ATLETIKI IN CELJU: „Ostal bom član Kladivarja" Leto.šnja atletska sezona se počasi zaključuje, Miro Ko- cuvan pa kljub temu iz dne- va v dan, iz tekmovanja na tekmovanje dosega boljše re- zultate. Pred dnevi je prese- netil s celo vrsto odličnih re- zultatov, ki vsi po vrsti go- vorijo, da se v mladem tek- movalcu skriva atletski ta- lent v nemajhnih možnostih. Pravzaprav mu je letošnja sezona šele druga prava at- letska sezona. »Začel sem lan- sko leto, ko sem služil vojaš- ki rok. .Odkrili' so me na vsearmijskem prvenstvu v Zagrebu in kmalu zatem sem bil določen za nastop v dr- žavni reprezentanci, ki je na- stopila na Balkanskih atlet- skih igrah v Istanbulu.« Po odsluženju vojaškega roka je prišel v celjsko at- letsko društvo. »To je prav- zaprav moj prvi atletski klub, za katerega nastopam. V Ce- lje pa sem prišel predvsem zato, ker so tu dobri pogoji za moj nadaljnji razvoj.« Tvoji največji uspehi? »V zadnjem času sem dva- krat —- v Budimpešti in v Celju — pretekel 100 m v ča- su 10,6. Izboljšal sem tudi osebni rekord na 200 m (21,9), medtem ko sem 400 metrov najhitreje pretekel v 48,5 se- kundah, že večkrat sem na- stopil v državni reprezentan- ci. Tudi letos sem se ude- ležil Balkanskih iger.« Vzornik? »Češkoslovaški sprinter šva- bič, ki je 100 m že pretekel v odličnem času 10,1.« Kocuvan vso letošnjo sezo- no ni bil v dobri formi. Ta- ko je na republiškem prven- stvu v Kranju, kjer je bil prvi in glavni favorit za osvo- jitev republiškega prvaka na progah od 100 do 400 metrov, osvojU kar tri druga mesta! Delno je to popravil na dr- žavnem prvenstvu, kjer je postal državni prva.k na 200 metrov (osvojitev naslova na tej progi do sedaj ni uspela še nobenemu celjskemu at- letu!) in predvsem v zad- njem času, ko je ponovno v zares odUčni formi. Njegovi doseženi rezultati so samo potrdilo, da je to res. Kladivar je z mladim Ko- cuvanom veliko pridobil. Skupaj z Medveškom, Oba- lom in kasneje Homokijem, ki se bo spomladi vrnil iz vojske, bo Kladivar imel ze- lo močni štafeti in veliko iz- biro tekmovalcev za proge od 100 do 400 metrov. Boš ostal v Celju? »Končno sem dobil zapo- slitev v Cinkarni. Povsem ja- sno je, da še naprej ostanem v Celju in stem član AD Kladivarja.« Na zadnjih letošnjih tek- movanjih pa od Kocuvana lahko pričakujemo še izbolj- šanje že doseženih rezulta- tov. . . T.VEAiBL NA>> K{>^1ENTAR^ AKTUALNA PROBLEMA Nedavni razgovor o delu in načrtih, zlasti pa de- setletnici društva za telesno vzgojo Partizan-Kovi- nar v štorah, je med drugim opozoril na dva pro- blema, ki nista značilna samo za štore, marveč, laliko bi rekli, za skoraj vse telesnovzgojne in športne organizacije na našem območju. Ko je beseda stekla o košarki in rokometu v tem železarskem kraju, so med drugim dejali — vse prav in lepo, lahko bi imeli stalne ekipe, lahko pa bi imeli tudi občinsko ligo, ki bi, glede na pogoje, ki jih imamo v občini, lahko bila kvalitetna in zato zanimiva za sleherno ekipo, za sleherno organiza- cijo. Da, lahko bi imeli občinsko ligo ne samo v ko- šarki in rokometu, lahko bi jo imeli tudi v drugih panogah in tako spodbudili k rednemu delu večje število mladih športnikov. Zdaj je tako, da nekaj veljajo samo republiška in predvsem zvezna tekmo- vanja, na domača pa pozabljamo in jih podcenju- jemo. Z organizacijo občinskih lig bi ne samo raz- širili krog aktivnih privržencev te ali druge pano- • ge, marveč tudi prispevali delež h kvaliteti. Tako bi postala občinsika tekmovanja po ligaškem siste- mu ne samo stalna obhka dela za večje število ekip in organizacij, marveč tudi zanimiva in kar je prav tako pomembno — poceni. Druga zanimivost se odpira v smučanju. Vse kaže, da bo prišlo do vključitve najboljših mladih smučarjev iz štor k celjskemu smučarskemu dru- štvu. Odločitev, ki pa še ni dokončna, je poveza- na z željo, da naj bi za kvalitetno rast mladih tek- movalcev skrbeli predvsem- pri organizaciji, ki ima za to tudi vse pogoje, kot sredstva, strokovne ka- dre in drugo. Ne glede na to, bodo v Štorah in seveda tudi pri celjskem smučarskem društvu še naprej skrbeli za vzgojo mladih smučarjev in za organizacijo smučarskili šol. Primer je vreden pozornosti tembolj, ker bi ga kazalo presaditi tudi na druge športe in tako brez ljubosumnosti za eno ali drugo organizacijo skrbeti za načrtno vzgojo bodočih tekmovalcev in zlasti še za kvaliteto, ki bi bila rezultat skupnega množič- nega dela. M. Božič VAŠE STANOVANJE =• = VAŠE PREMOŽENJE Zavarovalnica »Sava« Celje krije škode, ki bi nastale za- radi: • požara • vlomske tatvine • ropa • razbitja stekel in ogledal • delovanja električnega toka POVSOD BREZ SKRBI S PO- LICO ZA KOMBINIRANO ZA- VAROVANJE STANOVANJ- SKIH PREMIČNIN PRI ZAVAROVALNICA »SAVA« CELJE ŽRTVE PROMETA Motorist obležal Voznik neregistriranega mo- tornega kolesa 25-letni MIR- KO OŠLAK z Malega vrha se je peljal iz Šoštanja proti Gorenju in zaradi prevelike hitrosti zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozii z osebnim avtomobilom 31- letni JOŽE VOLK iz Celja. Pri trčenju v a\>tomobil je motorista vrglo po cesti, kjer je obležal hudo poško- dovan. Odvzeli so mu kri za preiskavo, škodo so ocenili na 2,600 dinarjev Zaprl je pot Voznik osebnega avtomobi- la 46-letni IVAN SUSA iz Laškega je vozil iz Rimskih toplic proti Celju, iz Celja pa se je {>eljai z osebnim av- tomobilom 31-letni FRANC SELIC iz Hrastnika, ki je v križišču v Laškem zavil v levo preko mostu in tako za- prl pot Suši. V prvem avto- mobilu je bila teže j>oško- dovana 44-ietna VESELA SKORC iz Laškega, laže pa voznik Suša in DAMJAN SU- ŠA. Vse tri so prepreljali v celjsko bolnišnico, škode na avtomobilu je za 5.000 dinar- jev. Tovornjak preveč v levo Iz Letuša je proti šmartne- mu ob Paki vozil z osebnim avtomobilom 65-letni MILI- VOJ JARNIVIC iz Šoštanja ter prehiteval voznika tovor- nega avtomobila 19-ietnega MARJANA LENOVŠKA iz Podgorja. Ker je Lenovšek vozil preveč levo je s pred- njim odbijačem zadel v zad- nji del osebnega avtomobila, ga zasukal za 45 stopinj, po- tiskal nekaj metrov pred seboj, nato pa zavil v desno in zadel v jablano, osebni av- tomobil pa se je prevrnil. Voznik Lenovšek si je ziomil dve rebri. Na vozilih je ško- de za 9.500 dinarjev. Lenov- šek ni imel vozniškega izpi- ta. Otrok pred avto 44-letni IVAN ŠTANCLER iz Gornje Radgor:e je vozil z ^ osebnim avtomobilom iz Ce- lja proti Mariboru, ko mu je v Globočah pripeljal nasproti neznani tovorni avtomobil. Na desni strani ceste proti Mariboru je stal 9-letni otrok SAMO LORGER iz Globoč in gledai tovornjak. Ko je ta peljal mimo se je pognal čez cesto in tako pritekel pred osebni avtomobil. Pri trče- nju je dobil otrok hude pK)- škodbe. Padel v jarek s Teharja je vozil štorom s kolesom po biaJ^ klancu navzdoi 26-let.ni TON DEČMAN iz Dobr.?' Pri hiši šte\'. 38 je za^^^^'^. levo stran ceste in jarek. Dobil je pretres ganov in druge poškodbe , glavi. ^ Zavora ni prijela s Planine je vozil ^ Šentjurju s tovornim ^vt^l mobilom 24-letni M.\R'jj^j PLANINC iz Brezovca, v pregledni desni ovinek je ^ peljai s hitrostjo 35 cio ^ kilometrov v tretji prest^ in pričel zavirati, vendar al vora ni prijela. Zavil je desno, da bi se zaletel v br«. in hotel prestaviti v cln^ prestavo, toda ni mogel. Vo. zik) je tako močno odbij^ od brega, da je moral popu- stiti volan v desno. Avtoj^j.' bil je zapeljal čez ovinek strmini v gozd. Po vožnji pašniku je tovornjak preloir^ drobne j ši debli, nato pa je odtrgal kason. 80 odsio;. kov vozila je povsem unič«. no. Voznik je med vožnjo po strmini prisebno izskočil ai si poškodoval levo roko jj nogo. ' ..^ Šest poškodovanih Voznik avtobusa 49-le|j HENRIK JEGERS iz God nje vasi je vozil iz Griž pn Žalcu štirideset potnikov ) vajencev podjetja IT AS K čevje. Na blagem levem ovio ku na cesti 4. reda je zan zli s ceste. Avtobus se dvakrat prevrnil in obstal i kolesih. Pri nesreči so b poškodovani TONE ŠPIL Tie, JOŽE JANEŽ. MARJA JANEŽ FRANC PANTNS POLDE LAVRIĆ in LJlffl TURK. Škdde na avtobus je za 25.000 dnarjev. Voznika so odvzeli kri zaradi sums vinjenosti. Kdo je streljal na profesorja? Je Ivan Kozinc, pro- fesor na celjski gimna- ziji, žrtev atentatorja? y celjski bolnišnici je na zdravljenju 25-letni Ivan Ko- zinc, profesor matematike ni celjski gimnaziji. Nanj 3- naj po njegovi izpovedi prejš- njo nedeljo okrog osme ure v železniškem podvozu v Sev- nici streljal neznan napa(la- lec. Profesor Kozinc je rojen ' Sevnici, kjer ima tudi starše. Po navadi jih v.sako nedelje obišče in se zvečer vraća ^ Celje. Tako je bilo tudi ^■ nuio nedeljo. Malo pr^ osmo se je doma poslovil krenil proti železniški post*; ji. Ko je prišel v železniš'^' podvoz je nenadoma na dru- gi strani odjeknil strel. Pr* fesor se je prestrašen pog"^ naprej in se po nekaj rn^' trih teka v temi zaletel se ^ obcestno škarpo. Da je ga- njen, je ugotovil šele na trgu- Po prevozu celjsko bolnic' nico so ugotovili, da ima hu- do poškodovan nos ter '3^^'. nine po obrazu in levi ro^' V razgovoru s profesorjei" smo poskušali ugotoviti, bi naj bil motiv tega nena- vadega napada. Profesor nj^' ni, da niti s svojim dos«"* njim življenjem, niti s s*''*'^ gostjo v šoli ne bi mogel diti povoda za ta napad. " vsej verjetnosti gre za zaii^^ njavo, saj je možno, da J napadalec pričakoval drug' ga, pa T temi nI razpo«*^ svoje žjtve. Delavci Ja^f^ varnosti zadevo preiskujejo-^ 10. oktober 196^ RJABKIN: MOČ NAVADE ^^jpi-ej je zjmanjikalo Jjj^atih prtičev. tega ni nihče opa- j^jeiveda smo opazili. ^ nam je neprijetno, ^ potem smo se nava- Ji.« piiinia. je začela streči ^ „a pol ohlajena kosila. jVa*"^ y^ ^^1° Po.?o- ,ige norčujete, kaj? Jeza . popade, če se spom- Uj, sesekljanih zrezkov. J tako iz dneva v dan ... človek se na vse .jvadi, pa smo se tudi .« 'sdilnici je nehal de- i, ventilator. ■"„Niste začutili?« ,pa še kaiko. Nekaterim , od slabega zraka po- jilo sla.bo . .. Toda neka- 5 50 zdržali.« znanstveni poskus se je ^daljeval. Sčasoma je razbitih vedno več jožnikov in kozarcev. ])In kaj ste storili po- !^ i udje so prve dni kar --nell, saj si lahko mi- potem pa so začeli jasiti s seboj lončeno po- jO'jc. namesto vilic pa so j osltrbeili palčke. Kaj ho- jj>:s, Živi se pa le.« Slednjič .so le zamenjali jDravnika. Naenkrat je l»lo dovolj plastiičnih plad- Bjev. ;iln gotovo je bilo bo- lje?« ;)Seveda, posebno v za- jetju. Po"em pa novosti uiti nismo več opazili. Zdaj so stregli jedila, pe- cana na ražnju. Prikuhe po izbiri. Tri vrste oma- ke.« »Bržkone je bilo okus- no?« »Kaj bi vam pravil! Kot (ioma. Vsaj spočetka se nam je tako zdelo. Po- tem pa smo se privadili.« »V jedilnici je bilo go- jtovo čutiti svež veter?« »Kaj? ... Oh, da, seve- te. Kot na morski obali. h so montirali ventilaci- )o, da so se nekateri celo prestrašili. Potem pa se nihče ni več zmenil.« Po mizah so prhutali ne- razrezani papirnati prtiči. Zlatila se je sveža sladica. »In kako ste to spre- leli? »Ha, ha, ha! Prvi dan prtič odnesel domov, spomin. No, zdaj !>Ste se navadoM?« »Seveda.« Potem so novega uprav- nika povišali. Ceiz tri dni ni bilo več prtičev. Ventilator je utih- nil, začeli so strečd prve jedi z mrzlo slkorjico na vrhu. Druga jedila pa so sd gostje greli v kožicah, ki so jih prinesli od doma. »No, in kako ste to sprejeli?« »Tako, tako, počasi se privajamo.« BREZ BESED HEINRICH VON KLEIST: Vojna zgodbica iz 1Š06 Nemški pripovednik in dramatik Kleist. rojen 1877 v Frankfurtu ob Odri, umrl prostovoljno 1911 v jezeru Wannsce pri Potsdamu, je potekel iz stare pruske plemiške rodbine slovanskega izvora. V dobi napoleonskih vojn se je priključil osvobodilnemu gibanju mlade Nemčije, Nemirni duh je vtisnil pe- čat njegovemu delu, v katerem se romantični moti vi in realistični opisi izravnavajo v klasično umerjc nem slogu in jeziku. Spisal je več dramatskih del, med katerimi sta ohranila največ življenjske sile veseloigra v verzih »Der zerbrochene Krug« (Razbiti vrč. slovenski prevod Janka Modra pred izidom) in drama »Das Katchen von Heilbronn«. Iz Kleistove pripoA-edne proze se zmerom zno\a izdaja zgodovin- ska povest o uporniku zoper fevdalno gospodo »Mi- chael Kohlha^-s« (slovenski prevod Janeza Žagarja 1950). Spisal .je tudi manjše število novel in kratko prozo, ki razodeva ostrino duha in dovtipnost. ^ko ne zagrabi za gla- ^< za rep naj nikdar. bolezni ni treba prositi, ^^q.7 sama še prerano me. ^ko nimaš kaj delati, Nđi hišo razkopavat, pa "^š imel takoj dosti dela. ^hgo se po niti nabira. Po vrvi zapravlja. . ^ko ima priklenjen pes odveč kosti, vendar drugemu ne pripusti, ^hženo je mnogo ročic, Prekleto mnogo žlic. rnoz ženo zmerja, ^ otroci tolčejo. ^ogastvo ne osreči člo- 4fco je v žitnici, še ni .bogastvo človeku ne od- yi smrti. ^'^'co komu prst podaš, ^^j.'e aa vso roko poleg- ^Pgatec je toliko zado- J'^^ s svojim bogastvom siromak z berašt- Ko sem nekoč potoval v Frankfurt, mi je pripovedo- val krčmar v neki vasi blizu Jene, da se je več ur po bit- ki, ko je že vsa vojska prin- ca Hohenloheja zapustila vas in so le-to obkrožili Franco- za, meneč, da je zasede.na, pokazal v nji en sam pruski konjenik, in mi je zatrjeval, da bi bili Francozi ta dan go- tovo tepeni. pa če bi jih bilo trikrat več, kakor jih je bilo, tako bi bili vsi vojščaki, ki so se ta dan vojskovali, tako po- gumni, kakor je bdi le-ta. »Ta korenina,« je rekel krč- mar, »je pridirjal ves prašen pred mojo krčmo in poklical: ,Gospcxi krčmar!' — In ko ga vprašam: ,Kaj p« bi?' — je odgovoril: .Kozarec žganja!' — in je pri tem pahnil svoj meč v nožnico, ,žejen sem.' ,Bog v nebesih!' pravim, glej, prijatelj, da izgineš od todi! Francozi so že tik pred vas- jo." ,Eh kaj!' reče in položi ko- nju rajet čez vrat. ,ve5 dan nisem ničesar užil.' — ,Nu. menda te je zlodej obsedel. — Hej, Liza!' sem poklical in mu postregel s steklenico gdanca, rekši: ,Na!' — in mu hočem celo steklenico stisniti v roko, da bi vendarle odjez- dil. — .Kaj pa še!' reče, od- rine steklenico in sname po- krivalo — ,kam bi pa s to črepinjo?' — In je rekel: ,Na^ toči!', pri tem si je brisal pot s čela. .ne utegnem se muditi!« ,Nu, smrti sd zapisan,' re- čem. ,Na!' rečem in mu na- točim; ,na, pij in odjezdi-. Naj td bo zdravje!' — še ene- ga!' reče korenjak, ko že z vseh strani pra^etajo streli v vas- — Jaa: ,še enega? Te čr- viči...?' ,§e enega!' reče in mi po- nudi kozarec. JPa dobro me- ro!' reče, sd obriže obraz i^. se usekne s konja, ,jaz pla- čam, kar plačam!' ,Ej, primojduši, jaz bi pa le rad, da bd te...! Na', re- čem in mu natočim, kakor je želel, .še enega, in mu nato- čim, ko je izpil, še tretjega in ga \'prašam: ,Imaš zdaj do- volj?' ,Ah, tale žganj ica ni napak! Na,' reče in se pokrije, ,ko- liko sem pa dolžan?' ,Nič, nič,' odgovorim- ,Zgi- nd že, za vrž^! Francozi bo- do zdaj zdaj v vasi.' — ,Nu, reče in seže v svoj skoraj. ,tedaj pa boglonaj!' In vzame iz škornja štrcelj pipe, izpi- ha glavico in reče: JDaj mi ognja!' — ,Ognja?' pravim- ,Bi rad...?' ,OgajA, da,' reče, ,ketr W rad prižgal pdpo tobaka.' Ej, tega i-obavsa so vrgovi zaja- hali... ,Hej, Liza!' pokličem dekle, in medtem ko si mo- žina baše pipo, mu deklina prinese ognja- — ,Na,' reče možak s pipo v gobcu, ,zdaj pa naj Francozi le začno dri- skati.' In pri teh besedah si potisne pokrivalo na oči, zgrabi za vajet, obrne konja in požene- ,Vražji sin,' rečem, .prekle- mani ,presukani obešenjak! Zgini vendar že, za vraga, ka- mor spadaš. Trije lovci — kaj jih ne vidiš? — so že pred vrati!' ,Eh, kaj,' reče in pljune in pomeri tisto tro- jico z bliskavim očesom. ,Pa če bi jih bilo desetero, o, ne bi se jUi u.strašil!' —In že jezdijo oni trije Francozi v vas. — ,Basa Manelkai' vzklik- ne galjot in spodbode konja in zdrevi nadnje — zdrevi, kakor je bog v nebesih, nad- nje in jih naskoči, ko da bi imel ves hohenlojski zbor za seboj, tako da so Francozi, ne vedoč, ali ni morebiti še več Nemcev v vasi, za trenu- tek osupli, kakor sicer ni njih navada, — on. primoj- duši, pa zbije, preden je kdo z roko mignil, vse tri s sedla, polovi konje, begajoče po tr- gu naokoli, zdirja z njimd mimo mene in vzklikne: ,Basa teremtetem!' in ,ali zdaj vidiš, gospod krčmar?' in ,Zbogom!' in ,na svidenje!' in ,Hoho! Hoho!' — »Takšnega korenjaka,« je dejal krčmar, »še svoje žive dni nisem videl!« ZAGOVORIL SE JE. Že- na: »Ali ti res ni nič dolg čas?« — Mož: »Prav nič ne — lahko prisežem, da je res!« — Ona: »Jaz pa vedno mislim, da žaluješ po samskem stanu.« — On: »Kaj še! Jaz se čutim v zakonu tako srečnega, da bi se precej jutri spet oženil, če bi ti danes umTla!« »Kaj hočete od mene?« — Takrat; se je prvi gestapovec razbesnel vrgel; name in me začel tako besno biti, da i je končal šele, ko sem padel po tleh: in so me z mrzlo vodo spravili k sebi.; »Ti, bandit, boš postavljal pogoje,! kaj hočemo od tebe! Kar hočemo. Ti,^ bandit...!« je rjul še potem, ko mv je drugi gestapovec že razlagal: ; »Nalagal si nas, da ima v Ljub-^ Ijani Kušar otroka partizanskega vodi-; telja. Zakaj? Kdo ti je to svetoval?; S kakšnim namenom? Kušar je naš človek, vseh .šest otrok je njegovih ...« Prvi gestapovec ni mogel vzdržati. Skozi krvave solze in meglo omotič- nosti sem videl, kako se mi je pribli- žal njegov morilski obraz. S pestjo me je sunil v trebuh, da sem za nekaj časa zopet izgubil zavest. Premočen do kože od ledene vode, sem nato pri- šel k sebi. »Hočeš še, pes?« sem čul renčanje in si nagonsko skušal z rokama po- kriti obraz, trebuh ... Potem me je prvi dvignil od tal in me posadil v stol, ki ga prej v sobi nisem opazil. Nenadoma sta oba gestapovca odšla iz sobe in me sedečega v stolu pustila samega. »Zdaj bodo spustili plin,« sem po- mislil. Ta ugotovitev me je celo po- mirila. Do kraja telesnih moči izmu- čen, bi smrt sprejel mirno. Bila bi odrešitev iz trpljenja. Toda namesto smrti je v sobo prišel nov gestapovski oficir. Skrbno oblečen in eleganten. Vljudno me je nagovoril. »Emilio Capeccio?« — Nisem razu- mel, kaj me vprašuje, zato je ponovil. »Ti si Emilio Capeccio?« »Da,« sem prikimal začuden, da me nova moč ni naskočila s pestmi ali bikovko. Oficir je zadovoljno pri- kimal. Opazil sem, da je skušal biti zelo vljuden. »Povedali so ti, da vemo vse o tebi? In tudi, kaj te čaka, če boš po- skušal še nadalje igrati dvojno vlogo? Nas ni mogoče goljufati. To si menda ugotovil? Torej? — Sklenili smo, da boš v taborišču delal za nas med Ju- goslovani in Italijani. Jezika obvladaš oba zelo dobro. Le da ti bodo Jugo- slovani bolj zaupali, ker imaš italijan- .sko državljanstvo.« — še je govoril, jaz pa sem strmel nad nepričakovano spremembo svojega položaja in zahte- vo gestapovskega oficirja. Nisem bil zmožen kar koli oporekati ali vpra- šati, samo strmel sem vanj in molčal. Moji možgani niso bili sposobni naj- enostavnejše miselne kombinacije. »Ne boš poročal, kar bodo Jugoslo- vani in Italijani govorili med seboj. Čenče me ne zanimajo. Ti si strokov- njak v našem poslu. To vemo. Znal boš ločiti bistveno od kopice nebistve- nega. Zahtevam, da odkriješ kanal, po katerem komande, ki v Munchnu od- stranjujejo ruševine in pobirajo bom- be, iz taborišča prenašajo poročila in obveščajo Angleže o tajnah, ki ne bi smele iz Nemčije. V Miinchnu so neki nemški izdajalci, ki imajo zveze s ta- boriščno organizacijo, in ti prenašajo poročila dalje. Hočem odkriti organi- zacijo v taborišču in sovražne agente v Nemčiji, če ti naloga uspe, si po- daljšaš življenje, če ^ boš imel večje uspehe, si lahko priboriš pravico, da te pošljemo v borbene enote na vzhod- no fronto, če pa nas boš poskušal varati, te zopet izročim onima dvema, ki puščata krvave sledove v tejle sobi. Si razumel?« Prikimal sem in skušal razumeti. Nato sem brez odpora podpisal izja- vo, da bom delal za gestapo. Ko sem dokument podpisal, sem ugotovil, da sem sicer zabredel v sil- ne težave, da pa sem pri uresničeva- nju svoje naloge, zaradi katere sem bil poslan v taborišče, pridobil čas. Pa tudi v prostoru. Gestapo sam me je vključil v mrežo, ki sem jo moral po nalogu Osvobodilne fronte sloven- skega naroda v taborišču odkriti in uničiti. Šest od desetih nas je tisti dan pozno zvečer prišlo iz gestapovske ko- - mande nazaj v taborišče v svoje bloke in na svoje pograde. S pretepenimi, krvavečimi telesi, s silnimi bolečinami na sebi in v sebi, kajti uvidel sem, da nisem samo prodrl v mrežo, ampak sem se v mrežo tudi sam ujel. V moč- no mrežo. Jekleno, neusmiljeno. Zdro- bila me bo aji zadušila, izpustila nik- dar. Tako torej ne bom nikdar več svoboden Nihče ne bo nikdar izvedel, kaj vse sem v taborišču fizično in duševno pretrpel, preden sem prebil karante- no, prišel na blok in bil uvrščen v de- lovno komando. Bil sem novinec in italijanski državljan, kar mi je še po- sebno otežilo položaj. Menda so bili Italijani v taborišču najbolj neenotno ljudstvo med seboj, brez močnejše in trdnejše organizacije, discipline in sa- mopomoči. Med Jugoslovani bi se po- čutil čisto drugače, deležen bi bil tudi vseh pridobitev njihove ile.galne tabo- riščne organizacije, ki je za svoje čla- ne preskrbovala dodatno hrano, bolj- ših in varnejših delovnih mest v de- lovnih komandah. Jetniki so se nam- reč v taborišču bali predvsem trans- porta v neznano, plinske celice ali pa brezdelja v zaprtem bloku. Tam je bila hrana slsb^a in trikrat msni ip je bilo. Vse sem prestal, prišel v odprti blok, dobil delovno komando, ki je opravljala poljsko delo na prostrani taboriščni farmi. V zgodnjem pomla- danskem času, ko je še debela plast snega in ledu prekrivala naravo, smo pripravljali tople grede za proizvod- njo najrazličnejših sadik. Bistveno pri našem delu na farmi je bilo to, da smo skupina za skupino vsako jutro takoj po apelu odšli iz taborišča. Vra- čali smo se pozno popoldne, na večer. Pri samem delu smo se srečevali z drugimi skupinami in med seboj iz- menjavali novice. Prišli smo v stik celo z mnogimi civilisti najrazličnej- ših narodnosti. Seveda smo bili pod strogo in močno stražo esesovcev in lastnih priganjačev in kapojev. Če- prav težko, je bilo takšno delo in živ- ljenje v taborišču vsekakor znosnejše, kot biti zaprt v bloku, ki je bil v sa- mem taborišču še posebej ograjen z bodečo ograjo in izoliran. ' Za mojo nalogo, zaradi katere sem prostovoljno in celo po zvezah prišel v taborišče, in sicer, da med sloven- skimi in jugoslovanskimi kneflingi ugotovim, kdo izdaja ali kdo nekon- trolirano pripoveduje strogo zaupne stvari iz okupirane Ljubljane in iz ostalih krajev, je bilo delo v delovni komandi na farmi še posebno ugod- no. Dobil sem nalogo, da na kakršen koli način izdajo ali govorjenje pre- preprečim. Tudi z likvidacijo izda- jalca. Takšna pooblastila sem imel. BOLENJSKIUST*TEDNIK*VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! m Ah I OGLASI Vsaka beseda v maiem ~ oglasu stane 0,50 Ndin (za ^ naročnike) in 0,61) Ndin \ (za vse druge) (Jb posre- ' dovanju naslova v upravi (ista zaračunamo še do clatnib 1,00 Ndin; za ogla je pod šifro pa po i.Oli Ndin iVlaie oglast sprejema ;. mo načelno v upravi lista ' vsak teden do lU ure v | soboto Izjemoma spreje ^ mamo naročila za tnale oi^lase tz oddaljenih kra jev bolnišnic zavodov id podobno tud) v pismih če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja C TKUNIK OGLASM OUUtLEK IN SPRKJEM RADIJSKIH OBJAV TEK ČESTITK Celje, (iregor ':ičeva 5. pritlič,ie desno; telefon il-On I PRODAM DOBllO okranjen KOMBI prodam ali zamenjam za osebnega. Hinko Parežnik, Gorica 57 C^lje. TAKOJ vseljivo enodružin- sko hišo z vrtom na lepem kraju v Savinjski dolini prodam. Naslov dobite v kiosku pred kinom Union v Ce ju. ENOSTANOVANJSKO hišo prodam zaradi selitve. Ne- deljko Livaja, Celje Mari- borska C 24 A. MOTORNO kolo Puch 175 C prodam ugodno tudi na ček. Vinko Mernik, Hotunje 27 p. Ponikva. NOV sadni mlin kombiniran za grozdje prodam za 60.000 SD. Ivan Rezar, šmarjeta — Murnova 10, škofja vas. ML.ADO 8 mesecev brejo kravo prodam. Naslov v upravi lista. •HARMONIKO HOHNER 172 basov. Fiat 750 prodam. Šo- štanj. Koroška 46. M.\NJsE posestvo med Te- harjem in štorami pro- dam. Amalija Tuhter Te- harje 34. POPOLNOMA nov VOL cik- cak električni šivalni stroj prodam. Anica K6NIG, Te- slova 12 — Sp. Hudinja Ce- lje. MOPED COLIBRI 12 brezhi- l>en dobro ohranjen proda: Ravnikar, Linhartova 2 — vprašati cd 13 do 15 ure. PEC ZEPHIR za drva, pre- mog in kavč proda: RAV- NIKAR. Linhartova 2. DOBRO ohranjen skoraj nov moped prodam ugodno: Jo- že Repinšek, Leveč 56 Pe- trovce. NJIVO na Lopati predam. Naslov v upravi lista. MOTOR NSU PRIMA, sobno peč na trdo gorivo (skoraj novo) in črno moško oble- ko (višina 170 om) prodam tudi na ček. Informacje v Petrovčah 86. NOVE stelji, 2 nočni omarici — poceni prodam. Ogled popoldne. Kalan, Olje, Gregorčiče- va 7. POCENI prod:m opel Olim- pijo letnik 1952. Leopold Lebeničnik, Zgornja hudi- nja 70 — Celje. STANOVANJE ZA stanovanje opravim vsa slikopleskarska dela na no- vi zgradbi. Naslov v upravi lista. V C;ENTRL' Žalca iščem so- bo s posebnim vhodom, po možnosti s predprostorom za opravljanje odvetništva. Naslov v upravi lista. DVE sostanovalki sprejmem v ogrevano sobo, lahko s celotno postrežbo. Ana Gro- belšek, Celje, Teharska C. 53. SOSTANOVALKO, lahko tudi starejšo sprejmem. Naslov v upravi listta. DEKLETA sprejmem na sta- novanje. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam. Pristovšek. Mariborska ce- sta 122. SOBO h\hm centra, lahko tudi neopremljeno nujno išče uslužbenec zaradi že- nitve. Naslov v upravi lista. DVA moška sprejmem na stanovanj©. -Gesta, na grad 38. VEČJE stanovanje z garažo na Dečkovi cesti, zame- njam za manj .še na Otoku. Naslov v upravi lista. OPREMJENO sobo s poseb nim vhodom oddam. Popo- vičeva 37. SOBO v bližini pošte iščem. Pišite na poštni predal 102 Celje. CE SI želite ugodje, vam nu- dim dvosobno konfortno stanovanje s centralnim ogrevanjem in telefonom na C>toku, ker potrebujem štiri BOR Mizarsko galanterijsko podjetje LAŠKO razpisuje NATEČAJ za sprejem vajencev za strojne in pohištvene mizarje PCXJOJ: končana osnovna šola — osemletka. Prošnje oddajte do 20. oktobra 1968 v upravi podjetja. ali več sobno stanovanje v Celju ali neposredna bli- žini. Ponudbe na upravo li- sta pod »KORIST« IŠČEM v podnajem eno ali dvosobno stanovanje. Na- slov v upravi lista KUPIM DOBRO ohranjeno komplet- no spalnico in otroško po- steljo kupim. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV KROJAŠKO vajenko, ki ima posebno veselje do šivanja sprejmem. Naslov v upravi Usta. UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok v dopoldan- skem času iščem. Prime, Cankarjeva 13 Celje. RAZNO INSTRUIRAM matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednjo šolo. Naslov v upravi lista. ZLATO verižico sem našla. Lastnik je dobi v Drapši- novi 9 stan. 11. S.AMSKO žensko od 30 — 50 let, zdravo in pošteno z znanjem kuhe iščem za po- moč starejši upokoj.3nki. Naslov v upravi lista. PRODAM osebni avto- mobil škoda—1000 MB, prevoženih 63.000 km. Cena ugodna. Polovico dogovorjene vsote pla- čati takoj, preostalo polovico možno po do- govoru tudi na obro- ke. Ponudbe pošljite na ČP DELO, Gregor- čičeva 5, Celje pod šifro »TUDI NA OB- ROKE«. Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje razglaša po sklepu DS podjetja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev podjetja: 1. zemljišče — parcela št. 620/10, k. o. Solčava v izmeri 1.922 m- 2. zemljišče — parcela št. 614/2, k. o. Solčava v izmeri 300 m- 3. lesena šupa, krita z opeko (90 m') — odprta 4. lesena šupa, krita z opeko (40 m') -— štiristran- sko obita 5. kamion TAM 4500, CE 45-19 JAVNA LICITACIJA BO DNE 21. 10. 1968, ob 13. uri v prostorih podjetja v Nazarjih, št. 21. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Osnovna sredstva od 1 do 4 se nahajajo v Robano- vem kotu, pri nekdanji žagi. Osnovno sredstvo pod št. 5 je v voznem stanju. Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na dan licitacije v dopoldanskem času. Podjet.je DRAVSKE ELEKTRARNE Maribor Maribor, Vetrinjska 2 objavlja na podlagi 179 člena statuta in 29. člena pravilniku o delovnih razmerjih podjetja za zasedbo prostega delovnega mesta: - VODJA ANTIKOROZIJSKE ZAŠČITE Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še posebni pogoji, in to: — da je kemijski tehnik s 5 let prakse ali VK dela- vec pleskarske stroke z 8 let prakse — smer an- tikorozijska zaščita; — da opravi poskusni rok 30 dni; — da ima odslužen vojaški rok. Delo se opravlja v obratu ELKOV Laško za nedo-' ločen čas. Stanovanja ni na razpolago. Ponudbe je poslati na naslov DRAVSKE ELEK- TRARNE MARIBOR — Obrat ELKOV LAŠKO, LA- ŠKO. Ponudbam je priložiti izpisek delovne dobe iz de-J lovne knjižice ali delovno knjižico, potrdilo o stro-1 kovni usposobljenosti, spričevala ali diplome oi strokovni izobrazbi. 1 Razpis velja 8 dni od dneva objave v čHsopisu. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR NL-^RIBORt MILOŠ KLIN.\R — KLJU CAVNICARSTVO — Celje, Vrunčeva 14, telefon 30-51. izdeluje aluminijaste kami- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne oevl in razne profile, ter opravlja vsa stavbena klju- čavničarska dela solidno in poceni! UPORABNIKI m.otomih ko les, žag in motornih kosil- nic POZOR! Poprav- ljam vseh vrst motornih koles, motorne ža,ge in mo- torne kosilnice. MEHANIČ- NA DELAVNICA LOJZE KAJTNA, ŠMARJETA 13 RIMSKE TOPLICE. OBVESTILO ZDRUŽENJE šoferjev in av- tomehanikov podružnica Žalec, obvešča svoje čla- ne in vse šoferje, ki nima- jo ustrezne kvalifikacije prometne stroke da prireja tečaj. Interesentti naj sej» vijo z dopisnico do 15 oktobra 1968 na nasior ZRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PO DRUŽNICA ŽALEC. ZAHVALA DR. ERVIN MEJAK je po daril v mesecu septembru ZVEZI SLEPIH Celje 15.0« SD iz kazep.skih zadev. O* bor ZS Celje, se mu isi^r^ no zahvaljuje. Opozorilo POGREBNO PODJETJt; CELJE opozarja vse lastnike bišč na pokopališču — Celje, da v smislu ir 20. in 21. čl. Odloka o '^^ kopališkem redu, vsaj ^ dneva mrtvih primeru^ uredijo grobišča in čajo najenmino v koliko^ je ta zapadla. Ce grobišča ne bodo oc. ščena do tega roka ali poravnana zapadla jemnina, bodo vsa ta grg. bišča po 23. členu oir.e- njenega odloka zapade v korist podjetja. Uprava podjetja Delovna skupnost osnovne šole Kozje razpisuje prosti delovni mesti: UČITELJA za razredni pouk za določen čas v šol- skem letu 1968-69. Sta- novanja ni. Prijave pošljite do 1. novera bra 1968, kolkovane i 0,50 ND državne takse in DVEH SEZONSKIH KURJAČEV centralne kurjave za določen čas v šolskem ietu 1968-69 za dvoizmsn- 3ko delo. Nastop dela 22. oktobra 1963. Prijave pošljite do 18. oktobra 1968, kolkovane z 0.50 ND državne takse. OD po pravilniku. Stanovanja ni. Prednost imajo kurjači z ustremo kvalifikacijo. JPOLJE »OMEGA^ 24. Posebno letalo vesoljskega centra se je s to- vorom vrnilo v Evropo. Zgodba naših vesoljcev .le dobivala svoj razplet za okni prostranih poslopij Baze. Tu so stikali glave najsposobnejši znanstveniki centra. Električni računalniki so prebavljali tisoče in milijone številk. Vesoljske ladje so vzletale in se vračale. Odhajale so v področje Omega. Prinašale so presenetljive podatke. In na osnovi teh je rasel v dvoranah Baze nena- vaden stroj. Stroj, ki mu ni bilo para v svetu. Ko bi človek gledal vse to vrvenje v Bazi, ko bi videl, kako se dviga v višino ogromno ogrodje aparature, bi ne mogel verjeti da se dogaja vse to le zaradi dveh drobcenih kozmonavtov. In res se ni dogajalo samo zaradi njiju! Sicer pa, nihče še ni vedel, ali so bili ra.5uni ra- čunalnikov dovolj natančni. Nihče ni mogel prero- kovati, ali so šle misli znanstvenikov v pravo smer — dokler ni bil zadnji vijak pritrjen v orja-ški me- hanizem, dokler ni bila zadnja pajčevinasta žica v njem staknjena, kakor mora biti staknjenal Prišel je dan X. Pred srepim kovinskim očesom stroja so v prozorni posodi brezskrbno tekale laboratorijske miške. . Komandant je zamahnil z roko. Ni mogel pri^^ razburjenja — roka mu je drhtela, . Zaplesali so kazalci na instrumentih, signalu«' ke so utripale. Miške v posodi so zastale; z nj'"^l,fli je dogajalo nekaj nenavadnega, rasle so pred strmečih znanstvenikov. Iz srepega kovinskega oc stroja je prvič v zgodovini steklo umetno polje O«^^ gal Polje, ki spreminja dimenzije, polje, ki bo ^ menilo svet... f*"^ 10. oktober 19^^ lADIO LJUBLJANA pAN: poroCila ob 5.15, fjfl 8.00, 10.00. 12.00 15 00, ",30 in 22.00. Pisan glasbe- ^ od 4.30 do 8.00. .^EK, 11. OKTOBR.4: 8.08 \ matineja. 9.25 Glasbena <^ ^ Ela Peroci — Ivo Pe- jf atlce sem pozabila. 10.15 ''doma. 11.00 Poročila — Ij napotki za tuje goste. Letijslci nasveti —inž. Jo- ^, Zakaj je nujno novo bo- t in kartiranje kmetijskih f 12.40 Čez polja in poto- ?'30 Priporočajo vam . . đaši poslušalca čestitajo m ■jjajo. 15.20 Turistični na- '[5.25 Glasbeni intermezzo. y5au dan za vas. 17.05 Člo- jdravje. 18.45 Kulturni glo- loO Lahko noč, otroci! 19.15 J s pevcem Edvinom Fliser- ^00 Koncert zbora ».Slava \. iz Maribora. 20.30 Do- ^ob isti uri. 21.15 Oddaja jju in pomorščakih. jOBOTA, 12. OKTOBRA: 8.08 M matineja. 9.25 Čez trav- ,lene 9-50 »Naš avtostop«. pji vas doma. 11.00 Poro- , Turistični napotki- za tu- ^e, 12.30 Kmetijski nasveti ^ Siger: Krožek za pitanje jidajo govedi v Rožni doli- l<0 Narodne- pesmi :z Bosne gore. 13.30 Priporočajo 14.05 Paleta zabavnih me- i5.20 Glasbeni intermezzo. Literarni sprehod — Jaro t Diagnoza. 16.00 Vsak dan ( 17.05 Gremo v kino. 17.35 ,0 beat! 18.15 Pravkar prl- ^ 18.50 S knjižnega trga. 19.00 j noć. otroci! 20.00 sodotni , z napovedovalko Ivi Koro-i 6ec. 20.30 Zaba\'na radijska igra ■ — VictoriMi Sardon: Madame Sans G^ne. 21.30 Iz fonoteke radia Ko- per. 22.10 Oddaja za naše izse- ljence. • NEDELJA 13. OKTOBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij- ska igra za otroke — Marjan Ma- rine: čarobni s\'inčnik. 9.05 Dober dan vam želi Jurij Souček. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Pred 25. letnico SPzZ (Slovenska protifa- šistična ženska zveza). 10.30 Pe- smi" borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — vmes ob 11.00 Poro- čila — turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalca. 13.15 Vedri zvoki z velikim.i orke- stri. 14.05 Nedeljski operni kon- cert. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.30 Humoreska t«ga te- dna — Ivan Cimerman: Humore- .'ike . 16.00 Zabavna glasba in šport. 17.30 Radijska igra — Mal- t-olm Hulke—Eric Pacce: Zlati pi- skrček. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Se- renadnl več-er. • PONEDEUEK, 14. OKTOB- R.A: Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Porodila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Lojze Hrček: Selekcija vinske trte. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Lalika glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana. 14.35 Naši poslu- šalci č-estitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezbo. 15.40 Fcje zbor »Kolo« iz Šibenika. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Bldo Viler. 20.00 KcKicert orkestra Moskovske fil- harmonije. 22.15 Za ljubitelje jaz- za. • TOREK, 15. OKTOBRA: 8 08. Operna matineja. 8.55 Radijska ig- ra za srednjo stopnjo — Najdalj- ša pot. 10.15 Pn vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — Inž. Vlado Simončič: Goad- no semenarstvo letos. 12.40 Slo- veriske narodne pesmi. 13.30 Pri- poročajo vam . . . 14.05 Glasbeno u-stvarjanje mladih. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV L.rubljana. 18.15 V torek na svide- nje! 18.45 Družba in čas — Prof. dr. Milko Kos: 1400 let po nase- ljevanju Slovencev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pev- cem Stanetoin Mancinijem. 20.00 Radijska igra — Tom S:oppard: .^Ibertov most. 21.15 Deset melo- d j — deset pevcev. • SREDA. 16. OKTOBRA: 8.C8 Glasbena matineja. 9.10 Iz albuma , sk;ad,ta za mladino. 9.30 Četrt ure z orkestrom Emest Tnomlinson. 10.15 Pra vis doma. 11.00 Poroči- la — Turistični napot.ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Kuder: Izkušnje s krm- ljenjem in prirasti bikov v pita- nju. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 Naš podli- stek — B. Brechl: Vohun. 16.00 Vsak dan za vas., 17.05 Mladina stbi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Ti in opera — I. oddaja: Andrej Jarc. 22 15 S festivalov jazza • ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Ma- ček: Iventarizacija novih rastlin- skih bolezni v Sloveniji 12.40 Pi- halni orkestri na koncertnem od- ru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Mladina poje 15.20 Glasbeni inter- me2zo. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Naši znanstveniki pred mi- krofonom. 19.00 Lahko noč. otro- ci! 19.15 Minute s pevko Mar'a no Deržaj. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevo\'. 21.40 Glasbeni intermezzo. TELEVIZlJiSKI NEDELJA. 13. OKTOBRA 9.10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Beograd; Test z glasbo (Ljubljana) 9.35 Dobro nedeljo voščimo z an- samblom Mihe Dovžana — (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Ne joči Peter — slovenski film (Ljubljana) 14.45 Balkansko pn-enstvo v na- miznem tenisu — prenos — (Skopje) 16.15 Saga o Forsytjh — ponovitev i Ljubljana) 17.05 TV Kažipot (Ljubljana) 17.25 Pot v začetek (Pitchi poi) nadaljevanje in konec evro- vizljskega serijskega filma — i Ljubljana) 18.15 Posnetek nogOTnetne leknae — .'Avstrija : Nemčija (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dne\tiik (Beograd) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 21.30 Športni pregled (JRT) 22.00 Atletika — prenos Olimpija- de iz Mehike (do 0.45) E\'R 0.45 Poročila (Zagreb) PONEDELJEK, 14. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.CO Osnove splošne izobrazbe — (Beograd I 14.10 Madžarski TV pregled — (Beograd^ 14.25 Poročila (Ljubljana) 14.30 Atletika — posnetek z olim- pijade (Ljubljana) 16.20 Propagandna oddaja (Za- greb) 16.30 Olimpijski filmski pregled — posnetek (Sarajevo) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.25 O potrebah otrok in pravicah staršev — oddaja iz cikla Vzgojna problematika (Ljub- ljana) 18.50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Vokalno instrumentalni soli- sti (Ljubljana) 19.50 Cikcak ((Ljubljana) 20.CO TV dnevnik (Ljubijai>a) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 .'Vndrej Pogačnik: Težave z neko generacijo — TV dra- ma (Ljubljana) 21.35 Srečanje s Francetom Bev- kom (Ljubljana) 21.55 Poročila (Ljubljana) 22.00 Atletika — prenos olimdjade iz Mehike (do 24.00) (EVR) TOREK, 15. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.OO Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.25 Poročila (Ljubljana) 14.30 Atletika — posnetek z olim- pijade v Mehiki (Ljubljana) 16 20 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) 16.30 Olimpijski fihnski pregled — posnetek (do 18.00) (Skopje) 18.20 Risanka (Ljubljana) 18.35 Praanik na Krasu — (Ljub- ljana) 19.05 Kmetiis.vo v slovenskem go- spodarstvu — oddaja iz cikla V središču pozomosti — (Ljubljana) 19 55 Cikcak (Ljubljana) 2C.CC TV dnevnik (Ljubljana) 2C.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Druščina prevarantov — an- gleški film (Ljubljana) 22.05 Vizija — baletna oddaja — (Ljubljana) 22.30 Poročila (Ljubljana) SREDA, 16. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 15.15 Poročila (Beograd) 15.25 Atletika — posnetek z olim- pijade v Mehiki (Beograd) 16.20 Propagandna oddaja (Ljub- 16.30 Olimpijski filmski pregled — (Sarajevo) 18.00 Pisani trak (Ljubljana) 18.20 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 19.05 Dubrovndške poletne prire- ditve (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.CO TV dne\-nik (Ljubljana) 2U.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Primož Kosak: Kongres — p^redstava Drame SNG (Ljub- ljana) 32.30 Posnetek nogometne tekme Manchester United : Estu- diantes (Ljubljana) 34.00 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK. 17. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 11.CO Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 Poročila (Beograd) 14.50 šahovski komentar velemoj- stra Ciriča (Beograd) 15.10 Atletika — posnetek olimija- de v Mehiki (Beograd) 16.20 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) 16.30 Olimpijski filmski pregled — (Skopje) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra — (Ljubljana) 18.20 Narodna glasba (Beograd) 18.45 Samorastnika — reportaža — (Ljubljana) 19.05 Češkoslovaška zabavno glas- bena oddaja (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.CO TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Saga o Forsytih — serijsld film (Ljubljana) 21.25 Med Benetkami, Gorico, Kasslom in Gradcem — od- daja Kulturne diagonale — (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) PETEK. 18. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobraaibe — (Beograd) 11.30 Francoščina (Beograd) 15.25 Poročila (Beograd) 15.30 Atletika — posnetek z olim- pijade v Mehiki (Beograd) 16.20 Propagandna oddaja (Zagreb) 16.30 Olimpijski filmski pregled — (Sarajevo) 18.00 Tiktak: Sanjica III. del — (Ljubljana) 18.20 Mladinski koncert (Beograd) 19.05 Na poti od Komende do Ra- dovljice (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 30.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Visoki zid — češki film — (Ljubljana) 22.00 Atletika — prenos z olim- pijade v Mehiki (24.00) EVR 24.00 Poročila (Ljubljana) SOBOTA 19. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 14.15 Poročila (Beograd) 14.20 Atletika — posnetek z olim- pijade v Mehiki (Beograd) 16.20 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) 16.30 Olimpij.ski filmski pregled — (do 18.00) (Skopje) 18.05 Poročila (Ljubljana) 13.10 Jurij Oleša: Trije Debeluhi —mladinska igra (Ljubljana) 19.20 Sprehod skozi čas — (Ljub- ljana) IS.45 Cikcak (Ljubljana) 20.CO TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Humoristična oddaja Vase Popoviča (Beograd) 21.35 Muzika in še o čem — glas- bena oddaja (Ljubljana) 22.05 Veslanje — posnetek z olim- pijade v Mehiki (do 0.10) — 0.10 Poročila (Zagreb) SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA lA SVOlCE V TUJINI! ^ate v tujini sorodnike, prijatelje, znance? *li ste že pomislili, s čim bi jih razveselili za •"voietne praznike? Podarite jim SLOVENSKI ZSEUENSKI KOLEDAR ^leto 1969! Spominjal jih bo domačega sve- žin jim prinesel v besedi in sliki košček "istnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro ^■»fano darilo! j^ledar bo izšel že konec oktobra. Pohitite z ^^pčill, kajti za to knjigo je vedno večje ^'^■nianje In je v zadnjih dveh letih bila tako Naj razprodana, da naknadnim naročnikom ^'i'^o mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati '^dar v Ameriko, obveščatno, da ga bomo , ^'ali z letalom, če ga bodo naročili do 30. ^'^^'embra. lj ^^očlla sprejema: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/11. Telefon: 21-234 FRIOZON — sredstvo m osvežitev prostorov je iz- delano iz prvovrstnih esenc z vonjem bora in lavande FRIOZON — vas obvaruje neprijetnih dijav v sta- novanju, avtomobilu, odnosno v vseh zaprtih prostorih, ki jih uporabljate vsak dan proizvaja Podjetja, posamezniki! AVTO CELJE obvešča svoje stranke, da prodaja VSE REZERVNE DEEE od najmanjših do največjih za TAM in FAP V SVOJEM SERVISU V MEDLOGU S SPECIALIZACIJO SERVISOV VAM JE AVTO CELJE ZAGOTOVIL NAGLO IN STROKOVNO USLUGO IN HITRO IZBIRO. PRIPOROČA SE AVTO CELJE S SER. VISOM TAM IN^AP.V MEDLOGU. Besedo ima: Toni Berdeler čeprav ima Celje Cin- tamo, ki noče biti nič kriva za onesnaženje zra- ka in za odpadanje listja dober mesec pred narav- nim časom, se tu nočejo odpovedati turizimu. Ta prizadevanja srečaš skoro povsod, celo v napisih; denimo Gasthaiis za tiste, ki sicer ne bi našli k Šeligu na Teharska cesti. Ja, celo črpalke so se po- trudile ustreči motorizira- nim potnikom. Na Ljub- ljanski cesti so odprli pri črpalki malo popravljal- nico. Tudi gumo vam za- Icrpajo, seveda pod pogo- jem, če imaš zanjo ta : oravi avto!? Prijatelj je namreč pred tremi dnevi imel smoto z žebljem. Ker je bila nedelja, mu ni pre- ostalo drugega kot da se odpelje s svojim Renaul- tom na Ljubljansko cesto. »Ne, teh gum pa ne po- pravljamo,« mu je hladno- fcn^no »postregel« mož v modro-rumenem oblačilu. »Veste, pesto nima v sre- dini lUknje, zato takšnih gum pri nas ne moremo popravljati.« »Dobro,« je dejal prijatelj, »potlej mi jo pa zakrpajte na klasi- čen način.« »Ne moremo, nimamo orodja za to.« Ko bi AMD »šlander« držal besedo, bi letos že stala nova popravljajiica pred kopališčem, tista namreč, fci jo planirajo v sklopu bodočega motela. Pa so tako naveliko 2svonili, da bo vse narejeno že letos! Morda se jim je zataknilo pri denarju kot na primer meni, pa sem hotel zade- vo urediti v Mestni hra- nilnici. »Zaenkrat nič več po- trošniških kreditov,« so mi rekli. Glej ga zlomka, sem si mislil, banki je denarja zananjkalo. Pa jim ga je menda res. Mar Savinjčani in tisti, ki ima- jo kaj pod palcem nala- gajo rdeče konjičke v Ma- rfiboru in Ljubljani? Očit- no se tam ne branijo de- narja kot se na primer celjska trgovina brani konkurence velikih podje- tij iz Ljubljane in Mari- bora na celjskem tržnem prostoru. Pa bi bila po- trebna. Osječani so giede tega bolj pametni. Sicer pa saj po2anate primer Prehrane in Modne hiše. MIlUON STARIH DIN KREDITA za nabavo gradbenega materiala GRADITELJI! TRCK)VSKO PODJETJE VELENJE, predstavništvo Celje, Gledališka 9,, vam nudi možnost ugodne nabave gradbene- ga materiala v vrednosti do enega mili- jona starih din. Odplačilni rok je dve leti, brez porokov in brez pologa. Uvožen salonit lahko dobite — če ga ku- pite takoj — po ugodnejših cenah. Kredit lahko nabavijo tudi kmetovalci! Cenjene odjemalce opozarjamo tudi na to, da velenjski lignit, kupljen v našem podjetju, dostavimo na dom v treh dneh. Gospodinjstva! Pohitite z nabavo pre- moga in se z njim pravočasno oskrbite! Zbornik „Premo^ in ljudje" 0 v revirjili so že začeli s pripravami na praz- novanje ob 50-letnici Zveze komunistov Jugoslavije. Revirska konferenca ZKS je na zadnji seji sprejela predlog, da naj bi začeli prihodnje leto, na čast 50-letnice ustanovitve KPJ, izdajati posebno publi- kacijo. V zgodovini slovenskega delavskega gibanja za- vzemajo namreč zasavski rudarski revirji posebno mesto, žal pa vse doslej v eni publikaciji niso bili zbrani dokumenti o revolucionarnem delavskem gibanju v revirjih. V zborniku »Premog in ljudje« naj bi torej bilo mesto aa prispevke komunistov o delovanju KPJ in ZKJ ter za dokumente iz de- lavskega gibanja in delovanja KPJ. Zbornik bi bil še posebej dobrodošel šolski mladini, ki nima mož- nosti širšega poznavanja zgodovine revirjev, pa tudi drugim. Prva knjiga zbornika »Premog in ljudje« naj bi izšla, kot je predlagano že aprila 1969. Vsebovala bi prispevke in dokumente iz časov delovanja KPJ v zasavskih revirjih med obema vojnama ter med NOB. Istočasno pa bi bili objavljeni tudi sestavki o gospodarskem in družbenem razvoju vseh treh revirskih občin. Do leta 1»2 pa naj bi izšli še dve ali tri knjige zbornika. Zbornik hi bil osnova za dokončno izoblikova- nje zgodovine delavskega gibanja in delovanja KPJ oz. ZKJ v zasavskih rudarskih revirjih. (š)^ ŠPORT Rokomet: Bosna: Celje 25:10 v nadaljevanju zvezne lige v rokometu so Celjani igrali z Mlado Bosno in izgubili z visokim rezultatom 25:10 (13:7). Celjsika ekipa je po tem zavrtljaju na devetem mestu s šestimi točkami in negativ- no raizliko v golih 96:124. Hokej na travi čeprav so bili gabrski igralci hokeja na tra^/l vsaj enakovreden tekmec, če ne boljši, so na domačem igri- šču izgubili prvenstveno tek- mo z zagrebško Mladostjo 2:0. Nogomet! Zmaga in dva remija V petem looki prvenstvene- ga tekmovanja v slovenski nogometni ligi so Celje — Kladivar, trboveljski Rudar in Hrastnik dosegli eno zma- go ter dva neodločena rezul- tata. Zmago so zabeležili Ce- ljani i>o slabi igri s kranj- skim Triglavom 2:0. Tudi dru- ga tekmeca sta igrala doma, tako Hrastnik z Ilirijo 0:0, Rudar pa z železničarjem 2:2. Po tem kolu so Celjani na petem mestu s petimi točka- mi. Rudar je šes>ti s prav tako petimi, Hrastnik pa de- veti s tremi točkami. V naslednjem fc^lu bodo igrali: Ilirija — Rudar, Nova Gorica — Hrastnik in Slavl- ja — Celje, Kladivar, V vzhodni conski ligi je prišlo do majhnih sprememb. Tokrat so povsem uspeli le Odbojka: Ni(- novega Trinajsto kiolo republiške hge v odbojki za moške se je končalo s popolnim porar- zom gabrske in braslovške ekii>e. Vtem ko je Ljubljana doma odpravila Braslovče s 3:0, so Gabrčani na lastnem igrišču izgubili s Savo 1:3. Glede na to se stanje na lestvici ni spremenilo. Gabr- čani so še naprej sedmi s šestimi točkami, Braslovče pa osme s štirimi. Do spre- membe na dnu pa zna priti že v prihodnjem kolu, v ka- terem se bosta sirečali Bra- slovče in Gaberje. Tekma bo v Braslovčah. Velenjčani, vsi ostali jjj. izgubili oziroma dosegi ^ maj točko. Rezultati: Branik — lozar 0:0, Fužinar — 3:2, Drava — 2alec^ šmarbnio — Sever 4:4inoJ| karica — Velenje 0:4. ^ Po tem kolu je Steklar drugem mestu s sedilijj točkami, Velenje je tretje prav tako sedmimi, Q^^J zar četrti z enakim izlcjmu kom, Šmartno sedmo s ^ timi in Žalec zadnji w točke. ' V prihoctajem kolu w igrali: Celulozar — Vel^ Rače — Šmartno. Žalec ' Bakovci, Steklar — Drava ^ Košarka: Mari!)or: Celje 87:72 šestnajsto kolo republiSJi košarkarske lige je dalo nj slednje rezultate: Maribor, Celje 87:7-2 ( 40:25), Nanos, Elektra 81:51 (33:26) in Bi dar — Tolmin 74:52 (31:33).i Vodstvo je prevzel trt* veljski Rudar z 20. točkajn Celje je šesto s 16. in El«k tra osma s 14. točkam; V prihodnjem kolu boj igrali: Nanos — Rudar, El* tra — Kroj in Celje novo. Motokros: Pri Celjski koči zmagal Veseiiial Prvo tekmovanje > krosu pri Celjski koci je a vsem uspelo. To velja tai za udeležbo (29 tekniova cev iz Slovenije in Hrvatske kot tudi za gledalce. Ob gi, ki je bila speljana P« Tovstom, se je zbralo v» 3.000 ljudi. J Zmaga prvega tekmovaal pri Celjski koči je pripadl Milku Vesenjafeu iz Orehom vasi. Komunalni zavod za socialno zavarovanje CELJE obvešča občane občine Žalec, da je podružnica zavoda v Žalcu ukinjena S 1. OKTOBROM 1968 Za zavarovance pa bo poslovala še do 15. oktobra. Zavarovance in delovne organizacije prosimo, da se od 16. oktobra dalje s svojimi zahtevki obračajo direktno na tukajšnji zavod.. V iškofji vasi pri Celju so minulo soboto svečano odprli nove proizvodne prostore celjske tovarne esenc in eteričnih olj ETOL. Nova tovarna je veljala kolektiv skupno z regulacijskimi deli na zemljišču 712 milijonov starih dinarjev. Predsed- nica skupščine občine Celje Olga Vrabič je kolektivu čestitaJa k doseženim uspe- hom in tako naglemu razvoju v sodobno tehnologijo. Dinamičnost, odločnost in sodobni koncepti so sploh odlike zaposlenih v Etolu. Slovesne otvoritve so se udeležili šo politični sekretar ZKS Celje Zvone Dragan, podpredsednik občinske skupščine Zdravko Trogar in drugi. (Foto: »Bato« R. Slatina) SRS ilp^-T^^^^ P?' *^^Jf ^ ^^^j^*" t"di predsednik 7?er.k^ kSh^ ^ ^ spremstvu članice sveta federacij? Lidije šentjurc "J % ^ zanimanjem ogledoval razstavljene predmete in se Pf?^ varjal s predstavniki razstavljalcev. Na koncu so domačSu priredili gosto"^ skronino zakusko, predsednik republiške skupščine pa se je odz?I prošnji P^^* (Po'JLetelc 'S'nČJ^r-^^ bi posredoval svoje vtise'L iLinje o Slfskem^^"' (Pov;zetek iz n.jegove izjave objavljamo na 1. strani). Na sliki: Sergei Kraigher' Ijdijo šentjurcevo m predsednico celjske občinske skupščuie Olgo Vrabice'"^ (Foto: L. Serše) lEDNIK — OredmStvo to uprava Celje, Gregorčičeva 6, poštnJ predai iSl. Orejuje oreUnišia odbor. Glavni urednilt 1DNT£ SKOK, odgovorni uređnllt BERNARD STItM^^^tM Časopis Je ustanovi] okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pota, »Na deloa, »NaSe dolo« (1945) kot »Celjski tednika (1948—1950) nato kot »Savinjski srestnlK« 19541 in od 1955 ponovno kot »CelJaM tednik«. S 1. Januarjem 1966 x> ga ustanovile ob«ne Celje. Laško, Mozirje, Slover^ske Konjice. Šentjur prt Celju Šmarje pn JelSab ^.^g^Tf rEDNlK Izhaja ob četrtkih. Izdaja; CP »DELO« - delovna enota -Inlormacije - propagando« Celje. Tisk In fcliSeJl; CP »DELO«. Rokopisov ne vraCamo Cena posameJ^f '.pjSt*' 60 par (60 starih din). letna naročnina 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 (6000). Tekoči račiin- 507-1-1280 - TEI,EFONI' ure 23-69. mali oglasi in naročnine 31 05. ekonomska propncantla 30-85 Radio Celje 20-08