PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale i groppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 222 (9527) TRST, petek, 24. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO VČERAJŠNJEM SREČANJU MED FANFANIJEM IN CRAXIJEM Fanfanijeva ponudba PSI o vladnem sodelovanju zbudila veliko pozornost v političnih krogih Socialisti pravijo, da niso spremenili svoje ocene o enobarvni vladi, ki pomeni prehodno rešitev - Članek Longa o odnosih komunistov do vlade RIM, 23. — Amintore Fanfani je Znova izkoristil priložnost in si prilastil pravico, da kroji usodo krščanski demokraciji, vladi in državi. Z običajno brutalnostjo je med srečanjem z Bettinom Craxijem (socialistični tajnik se je sešel z njim, kot prej s predsednikom zbornice Ingraom, da bi mu predočil nujnost nekaterih posegov v korist čilskih beguncev) predlagal socialistom, naj se nemudoma odločijo za staro in Porazno vladno sodelovanje s KD. Vest, ki jo je Fanfani sporočil na «seminarju» krščanske demokracije 0 Parlamentarni dejavnosti, je danes Potrdil tudi Craxi. «Izmenjava mnenj — je nekoliko v gagati poudaril tajnik PSI — je vselej koristna, čeprav so osnovne smernice naše politične linije zna-he kot je znan cilj, za katerega se borimo.» Craxi je tako znova zavr-bu ponudbe krščanske demokracije, obenem pa pustil odprto špranjo za esitve, ki bi izšle iz notranje razprave in soočenj v strankah. Kdor 1. otel zvedeti kaj več, bo v da-?asnJl številki socialističnega glasi-a lahko bral uvodni članek, ki zadeva vlado. PSI — poudarja list — ni spremenil svoje ocene o enobarvni vladi, katere ni hotel in «katero je končno sprejel kot nujno prehodno rešitev.» Vendar taka rešitev ni trajna. Zato, če nočemo, .da nas ta prehodnost pripelje naravnost do novih predčasnih volitev, «mora enobarvna vlada ostati na- oblasti, kolikor je potrebno, z upanjem, da ne bo preveč zaostrila problemov države in da bo vsaj nekatere rešila». Če pa prezremo za trenutek zavite in pretehtane besede uradnih sporočil in uvodnikov, kaj sta si dejansko povedala Fanfani in Craxi? Verjetno ni naključje, da je Montanel-lijev «H Giornale» imel najpopolnejšo kroniko o srečanju. Predsednik senata in KD «je poudaril nujnost ponovnega sodelovanja med Krščansko demokracijo in socialisti na novi osnovi, zlasti še, ker je tudi PSI javno zavrnil zgodovinski kompromis». Fanfani je nato pojasnil, da po njegovem mnenju «sporazumevanje med demokristjani in socialisti ne bi smelo povzročati sedanji vladi težav, zlasti še, ker bi lahko zadolžili ravno Andreottija za praktično uresničitev morebitnega dogovora ,iiP°re^ sindikalne federaci-J - ki zahteva, da mora vlada v naj- Laična večina v parlamentu soglasna za skorajšnjo odobritev zakona o splavu Odprto vprašanje možnosti pogajanj z demokristjani - Mazzola (KD) poudaril načelno nasprotovanje zakonski ureditvi splava - Negodovanje radikalcev RIM, 23. — Objava komunističnega zakonskega osnutka o prekinitvi nosečnosti je dejansko združila bistvene komponente «laične fronte», ki osnutek pozitivno ocenjujejo. Dejansko so komunisti s to potezo razblinili večino pomislekov, ki so prihajali do izraza ob namenu KPI, da se vsekakor o tem vprašanju pogaja z demokristjani. Reakcije so, z izjemo radikalcev in odtenkov v sami laični fronti, vse pozitivne. Republikanec Oscar Mam-mi je na primer mnenja, da se sedaj odpira resna možnost združitve vseh zakonskih osnutkov laičnih strank v en sam zakon. To bi avtomatično ustvarilo večino v obeh vejah parlamenta, ki bi izglasovala dostojen in sodoben zakon o tem družbenem problemu. Kot znano je Mattimi mnenja, da je brez smisla pogajanje z demokristjani. Tudi za njihovo vest je bolje, pravi Mammi, če se ne kompromitirajo s tem zakonom, glasujejo proti in nato sprejmejo dejstvo, da so ostali v manjšini. Socialist Labriola je tudi mnenja, da je KPI končno sprejela prepotrebno načelo o «samoodločbi ženske». Glede odnosa do Kt) je tudi Labriola mnenja, da je bolje, če o-stane v opoziciji med parlamentarno razpravo o tem problemu. Član tajništva PSI Manca je tudi mnenja,- da sedaj ni bistvenih razlik v stališčih KPI in PSI do splava. Republikanec Gonnella pa je glede pogajanj z demokristjani nekoli- ko bolj odprt, čeprav daje razumeti, da bi se morali z demokristjani pogajati komunisti sami. Ostale laične stranke naj bi v tem primeru ocenile zadržanje KD in nato sklepale. Liberalec Bozzi je tudi mnenja, da sedaj ni več razlik med «laiki» in KPI in da je s tem avtomatično bila oblikovana večina o vprašanju splava. Za sodelovanje KD pri sestavi dokončnega zakona o prekinitvi nosečnosti pa je socialdemokrat Preti, ki enači stališča komunistov z mnenjem PSDI. Popolnoma nasprotnega mnenja so radikalci. Njihovo tajništvo je objavilo dalje sporočilo, v katerem negativno ocenjujejo zakonski osnutek KPI o splavu, češ da je «hinavski» in dejansko «nasprotuje ženskam in njihovim pravicam». Edino, kar je v stališču KPI pozitivnega, menijo radikalci, je dejstvo, da so pripravljeni o svojem osnutku razpravljati z drugimi skupinami. Očitno so radikalci upali, da jim bo uspelo izsiliti kaj novega, vendar reakcije o-stalih laičnih strank dokazujejo, da so ostali osamljeni. Kaj pa demokristjani? Ob vprašanju splava se pletejo mnoga vprašanja. Bo parlamentarni spopad o-škodova( vlado in proces dogovarjanja v parlamentu? Na to v KD še niso odgovorili, kakor tudi niso odgovorili na nekatere poskuse iz vrst KPI in PSDI, da bi vendarle prišlo do sporazuma o splavu. Končno je znano, da je KD silila v sporazum, dokler je imela večino, čemu bi se torej upirala sedaj, ko je nima več? Na nekatere izjave KPI je prvi reagiral poslanec Mazzola. Poudaril je, da je KD «enotno proti splavu» in da tega svojega stališča «ni spremenila». «Naj si nihče ne dela utvar. KD ne odstopa od svojih načel in ni uresničljivo upanje KPI, da bi se razklali ob tem vprašanju,» je zaključil Mazzola. Vsekakor pa tudi v demokristjan-skih vrstah ni vse tako jasno, kakor misli Francesco Mazzola. Predsednik poslanske skupine Flaminio Piccoli je na primer napovedal, da bo KD verjetno vložila svoj zakonski osnutek v roku desetih dni. Kakšen bo osnutek, če ga bo predložila, ni povedal. Očitno pa je, da se v takem primeru pripravljajo na nekakšna pogajanja. Predsednik poslanske zbornice In-grao je vsekakor začel postopek za razpravo o zakonih, ko je poklical v svoj urad predsednika komisij za pravosodna in zdravstvena vprašanja Misasija in Martinijevo (oba KD) in se z njima pogovarjal o postopku za odobritev zakonov o prekinitvi nosečnosti. Predvidoma bo razprava zaključena novembra. RIM, 23. — V palači Madama sta se nocoj sestala predsednik senata Fanfani in predsednik poslanske zbornice Ingrao. Sestanka sta se u-deležila tudi glavna tajnika dveh vej parlamenta Gifuni in Maccanico, z libanonsko državo, v kateri so gostje. Glede odnosov med kristjani in muslimani je Sarkis bil -elastičen, saj je dejal, da se mora nehati «fevdalna» razdelitev oblasti, vendar naj si muslimani ne pričakujejo, da bo to mogoče v kratkem. Potrebna je postopnost, je dejal, in nova pogajanja. Na koncu je Sarkis moral nekako opravičiti prisotnost sirske vojske na libanonskem ozemlju. Zato je neprepričljivo dejal, da je sirska vojska lK-drejena njemu, predsedniku republike, in da bodo njeni premiki v deželi pogojeni po «višjih libanonskih interesih». Opazovalci so mnenja, da je to le pobožna^ laž, ša Sarkis nekako «normalizirati» prisotnost okupacijske vojske na svojem ozemlju. Vse kaže pa. da se kljub temu nekaj premika. Napredne in palestinske sile še vedno računajo na posredniške sposobnosti novega predsednika republike, sicer bi se ne udeleževale pogajanj. Ta se bodo nadaljevala jutri, v. Chturi. Vest o tem z obširno informacijo o vsebini razprave na pogajanjih je objavilo poluradno glasilo egiptovske vlade «Al Abram». Po teh informacijah naj bi se pr-vega srečanja udeležili. . poleg Sar-1 kisa, še Jaser Arafat ter pomočnik sirskega vojnega ministra general Jamil. Sarkis naj bi od Arafata zahteval spoštovanje šestih .točk, ki se dajo v bistvu strniti v umik palestinskih oddelkov na položaje, ki so jih imeli pred začetkom državljanske vojne (u-maknile naj bi se tudi čete, ki so prihitele na pomoč Palestincem iz drugih dežel) ter strogo . spoštovanje kairskega sporazuma o prisotnosti Falestincev v Libanonu, točneje na področju južnega Libanona. Palestinci naj bi tudi libanonskim oblastem morali poročati o količini orožja v taboriščih in obveščati libanonsko vlado o svojih akcijah, da bi le-ta ne utrpela , izraelske represalije. Arafat je baje Sarkisu odgovoril, da je pripravljen na sporazum, a le pod pogojem, da se pred tem okliče premirje med sirskimi, desničarskimi in palestinskimi silami. V nasprotnem primeru je, po Arafatovem mnenju, umik sredi spopadov nemogoč. Sarkis je bil baje pripravljen sprejeti predlog o začasnem premirju, a mu tega ni dovolil sirski general. Ob tem so se pogajanja zataknila. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik Arabske zveze Sabri El Holi, ki je podprl Arafatova stališča. Prav zato je Sarkis na koncu razgovora poudaril, da je spor med libanonsko desnico in levico «notranja zadeva libanonske države, v katero se ne sn:ejo vmešavati ne Palestinci, še manj pa Arabska zveza». Vprašljivo je, torej, ali bodo jutrišnja pogajanja pomenila premik z mrtve točke. Domnevamo lahko, da je teh nekaj dni prekinitve razgovorov omogočilo drugim arabskim vladam, da so izvedle ustrezen pritisk na Sirijo, naj omili svoja protipale-stinska stališča. Tudi objava, izčrpne informacije o sicer tajnem srečanju v egiptovskem tisku spada verjetno v ta okvir. Brežnjev uradno obišče Francijo "T PARIZ, 23. — Tukaj so sporočili, da bo tajnik KP Sovjetske zveze Leo. nid Brežnjev v bližnji prihodnosti uradno obiskal Francijo in se sestal s predsednikom Giscard D'Estaingom v okviru: francosko-sovjetskih občasnih srečanj. O tem je danes govoril sovjetski veleposlanik v Parizu Cervonenko, ki je v dopoldanskih lirah , obiskal predsednika francoske re-s katero sku- * publike. Dejal je, da se je njegov pogovor v glavnem- nanašal na prihodnji obisk Brežnjeva, obenem pa da sta z Giscardom govorila o mednarodnih vprašanjih in o medsebojnih odnosih. Zadnje francosko-sovjet-ske srečanje na vrhu je bilo oktobra lani v Moskvi ob obisku francoskega predsednika v Sovjetski zvezi. Kmalu zasedanje mešane komisije o videmskem sporazumu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 23. — Kakor so danes uiadno sporočili, je bil v Beogradu v torek in včeraj sestanek predsednikov jugoslovanske ir, italijanske delegacije v stalni mešani komisiji za izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Sporočilo pravi, da ifif predsednika Uroš Markič''in Girolamo Trota znova potrdila pomen videmskega sporazum-a za razvijanje sodelovanja na obmejnih območjih in za napredek dobrih sosedskih odnosov med državama. Izrazila sta tudi interes obeh strani za nadaljnje izboljšanje sporazuma in njegovo prilagajanje novim potrebam prometa, upoštevajoč možnosti za razširitev sodelovanja, ki se bodo odprle po ratifikaciji osimskih sporazumov. Predsednika sta. kot pravi sporočilo, obravnavala vprašanja, ki bodo na dnevnem redu naslednjega zasedanja mešane komisije, in izmenjala mnenja o mejnih prehodih, valutnih in carinskih olajšavah, avtobusnih in pomorskih linijah ter o sodelovanju med lokalnimi organi. Ob koncu sporočila je rečeno, da sta se predsednika Markič in Trota dogovorila, da bo naslednje zasedanje mešane komisije v Italiji do konca tega leta. V. B. im im m n 111111111111111111111111111111 um n n ni n mili iitiniiiiiiiiiiiii n milili Hlinit m niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniii Drevi v Kulturnem domu V kulturnem domu se bo drevi dvignil zastor za prvo predsezonsko predstavo Stalnega slovenskega gledališča, za Feydeaujevo voudevillsko komedijo «Charipignol ali vojak po sili». Z njo vrača gledališče dolg abonentom iz Ionske sizsne, ko je moralo zaradi nevzdržne finančne krize predčasno koniL sezono. O repertoarju za sezono 1976-77 pišemo na i ia ški strani. «Ej ti, pridi malo sem Slikaj, slikaj to uro.» Mlad, bradat fant, ki sedi pred barako, ki so jo namenili za bar, mi pokaže «uro», ki so jo nabili na zunanjo steno. Že zarjavela kazalca kažeta 21. uro in spodaj je nekdo s tresočo roko pripisal «6. maj — ura smrti». Ob njegovem klicu se pred barom zberejo tudi prijatelji in se postavijo, razcapani in trudni, vendar nasmejani pod uro. «če ti uspe, posnami še napis, da kljub težavam ne bomo klonili.» Povabijo me na kozarec črnega. Ob vinu se takoj vname razprava o ženskah, o obleki in kar na smeh mi gre, ko poslušam, kako razcapani fantje z žuljavimi rokami in znojnimi obrazi, utrujeni in zaprašeni z vnemo govorijo o eleganci ter se obrekujejo z «grobjanom», ki ne ve, kaj je danes v modi. In robate šale ni konec, tudi ko vstopi v bar duhovnik. Neprespan in neobrit, v kavbojkah in umazani stracci se takoj pridruži fantom ki ne skoparijo s kletvicami. «No. pa Bog pomagaj,» pozdravi duhovnik z dvignjeno pestjo in naroči kavo. Še nekaj besed in kratkega premora je konec. Druščine, se razide, vsak mora na delo. «Ah, če bi bili vsi duhovniki, kot vi.» pravi eden v pozdrav patru, ki mu takoj odvrne, da bi bilo «vere konec». Čeprav ljudje živijo že več kot štiri mesece pod šotori, je vzdušje v Osojanah še kar razigrano. Vaščani odločno kljubujejo vsem težavam in jih premoščajo z navdušenjem. Pa ne. ker bi bili trdnejši od ostalih prebivalcev darne, od Benečanov in od Furlanov na sploh Razlog njihove moralne trdnosti gre iskati nad vasjo, irjer bo v kratkem dograjeno naselje «Lano», trideset zidanih hiš, ki jih gradijo s sredstvi, ki jih je zbral «Giornale di Como». Pod vasjo pa so postavili lesenjače, ki bodo čez nekaj dni vseljive. «V Osojanah — pravi bivši župan Rezije Eneo Lette — delo dobro napreduje. Za to se moramo zahvaliti. prijateljem iz Coma. ki so nam priskočili na pomoč in ki niso zaupali deželi zbranega denarja. Oprava «Giornale di Como» strogo nadzoruje delo, plača podjetju samo. če je izpolnilo normo in ga s tem spodbuja. da spoštuje svoje obveznosti. V drugih vaseh, kjer smo morali računati le na deželno pomoč, je položaj porazen.» Vasi, ki so jih zadnji potresni sunki huje prizadeli kot 6. moia, so prazna, šotorišča zapuščena. Rezijani, ki jih v 13 stoletjih nobena vihra ni pregnala h njihove doline, so končno klonili pred strašno silo, ki se je razvila v nedrjih zemlje in zahrbtno udarila 6. maja zvečer. Od 1635 prebivalcev občine Rezija se jih je dobra polovica že izselila v obmorske letoviške kraje, kjer bodo prezimili. Ostali so le za delo sposobni ljudje, ki pomagajo pri gradnji naselja «Lario» in pri postavljanju montažnih hiš. ki opravijo najnujnejša dela na polju. «Čas je, da izkopljemo krompir — pravi Letič — poberemo fižol in nekaj sadja. Pa tudi po drva v gozd moramo. Ko bodo prej ali slej postavili montažne hiše, bodo polena prav prišla.» Absurd pa je, da pristojni organi ne nudijo tistim, ki vztrajajo v o-pustošenih vaseh, niti najnujnejšega, da bi bilo njihovo življenje bolj znosno. «Ne vdamo se samo — zagrenjeno pravi bivši župan Rezije — zaradi dela na polju in drugih nujnih obveznosti, vendar ne vem. koliko časa bomo lahko zdržali. Ne le. da nam ne dajo denarnega prispevka, ki ga dobiva, kdor se je izselil, niti za hrano ni preskrbljeno. Kdor je ostal tu in dela. se mora zadovoljiti s suho hrano in še to dobiš s težavo, ker so prodajalne zaprte. Ni nobene vsaj skupne kopalnice, kjer bi se človek lahko umil. Spimo pod šotori ali v zasilnih barakah. nimamo zdravil, ker je lekarna zaprta, in zdravnika že nekaj mesecev ni na spregled. In če kdo zboli, ali se ponesreči na delu Položaj v Reziji, ki je bil po 6. maju boljši kot drugod, ker dolina ni bila tako hudo prizadeta in ker je občinska uprava dejansko napela vse sile, da bi pomagala občanom, se je po sunkih 11. in 15. septembra zelo poslabšal. Ljudje so bili prisl-Ijeni zapustiti svoje porušene hiše in se izseliti v Gradež ali Lignano. V Ravenci je ostalo le še nekaj moških in prav tako v Sv. Juriju m v Njivi. Nekaj več ljudi je v Sol-bici. ker vas ni oda tako hudo prizadeta. medtem ko je Korito, ki je na skrajnem koncu doline, povsem zapuščeno Le dve družini še vztrajata v odročni in zakotni vasi, ki je povezana z ostalimi vasmi le z ozko, razrito in razkopano cesto po kateri vozijo s težavo tudi terenska vozila. Ostali sla, ker imata živino v hlevu in jo nočeta zapustiti. Žive VOJMIR TAVČAR (Nadaljevanje na zadnji stranij TRŽAŠKI DNEVNIK PO RAZBURLJIVIH SEJAH DEŽELNEGA SVETA Odnosi med izrednim komisarjem in deželo v ospredju na današnjih srečanjih v Trstu Poslanec Zamberletti se bo sestal z deželnim odborom m nato s predstavniki političnih skupin - Komunistični deželni voditelji na sestanku s člani vsedržavnega vodstva partije Koordinacija dela med deželnimi organ; in izrednim vladnim komisarjem bo v središču srečanj, ki jih bo podtajnik Zamberletti imel danes v Trstu z deželnim odborom in nato s predstavniki političnih strank, ki so zastopane v deželnem svetu. Obe srečanji bosta imeli tudi izrazito politični pomen glede na nekatere ocene, ki so bile izrečene s strani opozicije med zadnjo razpravo v deželnem svetu. Bilo je namreč ugotovljeno, da je bilo imenovanje izrednega komisarja nujno zaradi popolne nesposobnosti in pasivnosti Comellijevega eentristične- Poziv solidarnostnega odbora za Benečijo Po zadnjih potresnih sunkih v Beneški Sloveniji nujno potrebujejo čim večje število prikolic. Zato pozivamo vse lastnike prikolic, naj jih dajo na razpolago do pomladi. Razpoložljivost prikolic naj lastniki javijo odboru na telefonsko številko 793-167. Istočasno pozivamo vse, ki bi lahko, v primeru, da se to izkaže za potrebno, sprejeli potre-sence iz Beneške Slovenije pod streho in jim nudili oskrbo, naj se prav tako javijo na telefonsko številko 763-167 od 9. do 12. Uredništvo Primorskega dnevnika ponovno vabi vso slovensko javnost v zamejstvu, da prispeva v sklad Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Prispevke sprejemamo na tekočem računu v Tržaški kreditni banki št. 1840 ter v uredništvu P. d. v Trstu in Gorici. je bilo, da je tragedija Furlanije vsedržavni problem, ki terja najširšo ljudsko solidarnost, enotnost demokratičnih političnih sil na vseh ravneh in vedno bolj energično akcijo vlade. predstavnikov deželnega prebivalstva. Tudi na tem srečanju bo prav gotovo govor o nalogah, ki čakajo deželno ustanovo po imenovanju komisarja: na že omenjeni seji je bilo namreč večkrat poudarjeno, še posebno s strani leve opozicije, da komisar ne sme postati alibi za deželno upravo, da bi vztrajala v svojem pasivnem zadržanju. Prav tako je bila tudi izražena potreba, da izredni komisar kljub svojim «diktatorskim» pooblastilom posluša in upošteva mnenja in zahteve političnih predstavnikov. O problemih po potresu je bil včeraj govor v Rimu, kjer so se deželni predstavnik; KPI sestali s člani vsedržavnega vodstva partije in ZKMI. Srečanja so se za osrednje vodstvo udeležili Chiaromonte, Cossutta, Macaiuso, Pecchioli, Dama in Triva, za ZKMI D'Alema, za deželno KPI pa posl. Cuffaro, Migliorini, Pascolai Proserpio, Rossetti in Tarando. Na sestanku so proučili položaj na prizadetem področju, poudarjeno pa niiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiio VZHODNOKRAŠKO PREBIVALSTVO TARE NOV PROBLEM Kaj nameravajo občinske oblasti z zelenimi površinami na Krasu Predsinočnjim so o tem razpravljali na Opčinah predstavniki koordinacijskega odbora za vzhodni Kras in konzulte ter občinski strokovnjaki V ORGANIZACIJI ZKMI V Miljah pokrajinski festival mladine V Miljah se bo danes začel pokrajinski mladinski festival, ki ga organizira tržaška ZKMI — Zveza komunistične mladine Italije. Današnji program predvideva ob 20. uri predvajanje filma Gian Vittoria Baldija «L’ultimo giorno di scuola prima delle vacanze di natale» v kinodvorani Verdi, ob 21. uri pa nastop veronskega eksperimentalnega gledališča z delom «La Balilla», ki ga bodo u-prizorili na Trgu Marconi. TISKOVNA KONFERENCA V KULTURNEM DOMU Z današnjo predstavo «Cbampignola» uvod v novo abonmajsko sezono SSG V abonmaju 1976-77 4 dela v lastni postavitvi (poleg današnjega) in dve gostovanji Slévilna gostovanja izven abonmaja - Predstave za otroke - Trenutni finančni položaj Med včerajšnjo tiskovno konferenco SSG v Kulturnem domu. ga odbora, ki je s ponovnim prihodom posl. Zamberlettija v našo deželo ostal praktično brez vsakršnih pristojnosti, vsaj kar se tiče najbolj nujnih ukrepov v korist prebivalstva na prizadetih področjih. V razpravi v deželnem svetu je bilo tudi namignjeno na nesoglasja, ki naj bi obstajala med deželnim odborom in izrednim komisarjem: če ta .nesoglasja obstajajo, potem bo današnje srečanje (za katerega je zaprosil odv. Comelli) priložnost, da se razčistijo. Sestanek s predstavniki političnih sil pa bo dal vladnemu komisarju možnost, da se direktno seznan; s stališči izvoljenih Z VČERAJŠNJE OKROGLE MIZE V RQSSETTIJU Vprašanje variante regulacijskega načrta tržaške občine glede površin, namenjenih javnim storitvam, je bilo sinoči spet na dnevnem redu razširjene seje predstavnikov urbanistične komisije vzhodnokra-ške rajonske konzulte, .urbanističnih izvedencev tržaške občine in predstavnikov koordinacijskega odbora za Bazovico, Gropado, Padriče in Trebče. To posvetovalno sejo je urbanistična komisija konzulte sklicala na izrecno zahtevo koordinacijskega odbora omenjenih vasi, ki je hotel imeti jasnejši vpogled v občinske načrte. Znano je, da je občinska uprava predložila v širšo razpravo obsežen načrt površin, ki naj bi bile namenjene javnim storitvam. Ta načrt, oziroma osnutek načrta, je javno razstavila z željo, da bi decentralizirani posvetovalni organi, kakršni so konzulte, ter neposredno vse zainteresirano prebivalstvo o njem razpravljali ter vnesli popravke, dopolnitve in druge predloge. V bistvu te javne razprave ni Vloga imiltinacionalnih družb pri državnem udaru v Čilu Pričevanje predstavnika enotnih čilskih sindikatov V okviru tedna solidarnosti z bojem čilskega ljudstva, ki ga prireja tržaška sekcija združenja Italija -čile, je bila včeraj v mali dvorani gledališča Rossetti zanimiva okrogla miza na temo: «Vloga multinacionalnih družb pri državnem udaru v £ ilu», na kateri sta sodelovala Rodrigo Diaz. član čilske enotne sindi kalne federacije CUT in Mario Didò predstavnik italijanske enotne sindi kalne federacije CGIL, CISL in UIL Prvi je spregovoril predstavnik čil skih sindikatov, ki se je najprej spo mnil nedavno ubitega bivšega mini stra Allendejeve vlade Ori-nda Le teliera, nato je orisal vlogo pred vsem severnoameriških multinacional nih družb, ki so s svojo bojkotno politiko in z gospodarskim blokom čilskih izvozov odločilno pripomogle k padcu demokratične vlade ljudske e-notnosti. Zelo dobro je nato Diaz opisal zadnjo usodno stavko čilskih avtoprevoznikov, ki jih je finansirala CIA, za katero so se skrivah veliki ameriški gospodarski kolosi, predvsem pa družba ITT, ki se je tudi po krvavem državnem udaru odkrito posluževala plačancev, ki sp sistematično ubijali in mučili čilske rodoljube, ki so se na katerikoli način uoirali Pinochetovemu ražimu. Nato je v imenu italijanske sindikalne federacije spregovoril član CGIL Mario Didò, ki je najprej sporočil. da bo v začetku oktobra v Genovi velika mednarodna solidarnostna manifestacija s čilskim ljudstvom in da bodo tisti dan pristaniški delavci vse Evrope bojkotirali čilske ladje. V svojem govoru je italijanski sindikalist tudi poudaril vlogo multinacionainih družb v Italiji in v drugih državah zahodne Evrope ter zaključil svoj poseg s pozivom italijanski vladi, naj v najkrajšem času zavzame odločno stališče na strani čilskih demokratov v obliki prekinitve vsakršnih diplomatskih in gospodarskih odnosov s čilsko vojaško hunto. Teden solidarnosti s čilskim ljudstvom se bo nadaljeval danes ob 20.30 v Avditoriju z nastopom znane čilske folklorne skupine «Victor Jara». šolskega skrbništva na vpogled seznami razpoložljivih mest za dokončno dodelitev mesta profesorjem, ki so bili sprejeli v redni stalež na podlagi člena 17., zakona z dne 30.7.1973, št. 477. Poleg tega so na oglasni deski tudi seznami profesorjev, ki so dobili dokončno službeno mesto v smislu tega zakona. Obvestilo šolskega skrbništva Šolsko skrbništvo obvešča profesorje, d* so na oglasni deski tržaškega Včeraj je praznovala svojo 90-letnico Frančiška Gantar vd. Kenda. Čestitkam in voščilu sine Vladimir a in sorodnikov se pridružuje tudi kolektiv Primorskega dnevnika. bilo, oziroma se je omejila na nekatere mestne predele, kjer aktivno in budno delujejo rajonski sveti, ki so se seveda naslonili na strokovnjake. Takšne variante zahtevajo namreč določeno strokovno znanje. V drugih mestnih predelih in v zgornji okolici tržaške občine (kar je za nas najhujše) te razprave ni bilo, oziroma je okoliško prebivalstvo predloženo dokumentacijo pregledalo skrajno površno. Vendar pa moramo pri tem pripomniti še nekaj drugega. Občina bi bila namreč morala predloženo dokumentacijo tudi ustrezno utemeljiti in obrazložiti. Kaj to pomeni? To pomeni, da bi bili morali strokovnjaki, ki so vso dokumentacijo pripravili po naročilu občinskih u-praviteljev, jasno povedati, čemu bodo v prihodnje namenjene obsežne kraške površine, ki jih namerava občina z omenjeno varianto regulacijskega načrta vinkulirati za javne storitve. Tega niso jasno povedali in to je seveda vzbudilo v kra-škem prebivalstvu določene sume. Znano je namreč, da je treba pri določevanju površin, ki naj b; bile v krajši ali daljši perspektivi namenjene za gradnjo šol, igrišč in drugih javnih struktur, določiti tudi ustrezne zelene površine sorazmerno s številom prebivalstva v občini. Te površine so seveda poiskali okrog Bazovice, Trebč in drugih vasi iz enostavnega razloga, ker v mestu samem ni dovolj takšnih površin. To z drugimi besedami pomeni, da bodo morala zemljišča naših kraških kmetov ali polkmetov še enkrat služiti za potrebe mesta. V tem je bistvo problema, ki ga je odprl koordinacijski odbor štirih kraških vasi in z njim seznanil kon-zulto, ki je zahtevala sestanek z občinskimi odgovornimi dejavniki. Na predsinočnj; sestanek v openski občinski izpostavi pa so prišli le nekateri strokovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi načrta za varianto, ni pa bilo nobenega odgovornega upravnega ali političnega predstavnika. Arhitekti so nekako potrdili utemeljenost bojazni kraškega prebivalstva, da bi bile z varianto namreč velike površine slovenske zemlje podvržene novim razlastit- -r vam v namene, ki bi temu prebivalstvu prav gotovo ne koristili. Vso odgovornost pa so seveda naprtili upravnim organom. Koordinacijski odbor se je zato dogovoril s kon-zulto, da skliče prihodnji teden nov sestanek, na katerega bodo povabili tudi občinske upravitelje in politične predstavnike. Sestanek bo predvidoma v sredo ali četrtek in bo prav gotovo nekaj prispeval k preprečevanju poskusov, da bi še enkrat odločali mimo volje neposredno prizadetega prebivalstva. Včeraj so malo pred poldnevom sprejeli na nevrokirurški oddelek glavne, bolnišnice 69-letno Nives Kozmann vd. Weiss zaradi rane na glavi. Ozdravila bo v desetih dneh. Ženska je: .izjavila, da je s svojim, avtomobilom fiat 500 na križišču Ul. Bello-sguardo z Ul. Locchi trčila v furgon Ape Vespa, katerega je vozil 37-letni Vrata Kulturnega doma se bodo drevi odprla za premiera predsezonske predstave voudevillske komedije «Champignol ali vojak po sili», s katero plačuje Stalno slovensko gle dališče svoj dolg abonentom iz lanske sezone, ko je moralo sezono predčasno končati zaradi znanih finančnih težav, izvirajočih iz neurejenega pravnega statusa gledališča. V novo sezono stopa — kot smo slišali včeraj na tiskovni konferenci, ki sta jo vodila predsednik u-pravnega sveta SSG prof. Josip Tavčar in umetniški vodja režiser Jože Babič — slovensko gledališče s sredstvi, ki bi morala zadoščati za uresničitev zasnovanega repertoarja. Ta na prvi vtis razveseljiva vest, pa ima tudi svoje močno senčno stran. Zakaj? Gledališče je šele prejšnji teden konkretiziralo posojilni dogovor z občino in pokrajine za prejšnjo sezono. Za novo sezono je bilo z deželnim zakonom v letošnjem juniju odobrenih gledališču 300 milijonov lir posojila. Toda od te vsote bo šlo še za lanski primanjkljaj 100 milijonov, tako da ostane za nastopajočo sezono 200 milijonov lir. Ker so vsa ta sredstva odobrena v obliki posojil preko bančnega zavoda, se bo po koncu nastopajoče sezone dolg gledališča do bančnih u-stanov dvignil na tri četrtine milijarde lir. Ker ni pričakovati, da bi bilo celotno vprašanje stalnih dramskih gledališč v državi v doglednem času rešeno z državnim zakonom, in če parlament ne bo odobril še v teku sezone posebnega zakona Bel- Dcmenico Vito. SINOČI V ČASNIKARSKEM KROŽKU Zrelo muziciranje dua v v Crtomir-Mojca Siškovič Izvajala sta skladbe Bacha, Leclaira, Paganinija, Srebotnjaka in Tartinija - Obilen aplavz številnega občinstva Za «Glasbena srečanja» (Appuntamenti musicali) je sinoči v dvorani Časnikarskega krožka na Korzu odprl sezono duo Črtomir šiškovič (violina) — Mojca šiškovič - Pani-zon (klavir). Izbira prirediteljev skoraj ne bi mogla biti boljša, saj je sovpadala s Črtomirovo diplomo na tržaškem konservatoriju «Tartini», ki jo je prav *e dni opravil z odliko, obenem pa je tokrat izjemno velikemu številu italijanskih ljubiteljev glasbe nudila priložnost, da so se seznanili (kolikor ju že niso poznali) z dvema mladima tržaškima slovenskima glasbenikoma, ki sta izšla iz šole «Glasbene matice» in diplomirala na konservatoriju «Tartini». Še več takih pobud bo nedvomno mnogo prispevalo k vrednotenju kulturnih tvornosti našega mesta, ki zorijo v dveh kulturnih krogih, a predstavljajo vendarle enotno kulturno dobrino in ponos našega mesta. Črtomir in Mojce sta se predstavila z izredno zahtevnim sporedom, ki je z izjemo Srebotnjakove skladbe bil tudi težišče Črtomirove kon-servatorijske diplome. V prvem delu sta izvajala J. S. Bacha iz lil. partite v E duru (violina solo), J. M. Leclairovo Sonato in dva Paga-ninijeva «capriccio» 20 in 16 (violina solo), v drugem delu pa A. Srebotnjaka II. sonatino in G. Tartinija Koncert v g molu. Muziciranje v takem komornem duhu zahteva od izvajalcev izredno skladnost in sorodno glasbeno nastrojenost. Črtomir in Mojca sta dokazala, da sta v tem smislu dosegla že visoko stopnjo zlitosti in in-terpretacijskega navdiha, ki ju spremlja skozi vso izvajano skladbo in jima omogoča, da jo plastično o-blikujeta v skrbno odmerjenem ravnotežju med glasbiloma. Črtomir je v tem zadnjem obdobju očitno zelo napredoval tudi v suverenem in zato bolj sproščenem pristopu, ki temelji na vedno bolj zanesljivi tehniki. Godalo mu daje čiste in tudi intonančno zanesljive zvoke zlasti v hitrih pasažah, ko prihaja do veljave njegova odlična tehnika prstov, rahlo negotovost v tonu je le občasno zaznati na dolgih potegih z lokom. Mojca mu je pri klavirju enakovredna partnerica, ki se zna z velikim glasbenim občutkom izmenično prilagajati vlogi diskretnega spremljevalca in vodilnega inštrumenta. te v Bachovi skladbi je Črtomir zastavil raven celotnega večera, ki je v tehničnem pogledu dosegel vrhunec pri Paganinijevih capriccih in pri Tartinijevem Koncertu v g-molu, medtem ko je skupno muziciranje zablestelo posebno lepo v Leclairovi Sonati (imeniten je bil zlasti četrti stavek). V Srebotnjakom II. sona-tini sta se izvajalca lepo prilagodila narodni barvitosti kompozicije in dosegla tudi izjemno lepe ritmične učinke. Dolg aplavz po vsaki skladbi je ustrezno poplačal mlada umetnika za njuno izvajanje. Na začetku prihodnjega tedna odpotuje Črtomir šiškovič na nadaljnje izpopolnjevanje v Koeln k znanemu slovenskemu violinskemu virtuozu in pedagogu Igorju Osimu, ki deluje že več let na tamkajšnji visoki glasbeni šoli. telimo mu obilo uspehov. j. k. Pismo uredništvu Tiskovni urad SSk nam je poslal naslednje pismo: «V zvezi z Vašim poročilom o protestnem sprevodu delavcev v tovarni Calza Bloch, želimo sporočiti, da se je omenjene manifestacije udeležilo tudi zastopstvo Slovenske skupnosti, kar iz poročila Vašega dopisnika ne izhaja. Kolikor nam je znano, so v sprevodu bili zastopniki tudi drugih političnih sil, med drugimi Socialistične stranke.» • Drevi ob 20. uri se bo na sedežu na Stari istrski ulici sestala rajonska konzulta za Sv. Ano - Naselje Sv. Sergij, ki bo razpravljala o splošnem položaju naselja Altura. Včeraj opoldne so v ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice sprejeli 19-letnega gasilca Giancarla Della Ciana. Pri padcu s strehe neke h;še v Tarčentu je zadobil poškodbe na komolcu in levem zapestju. Zdraviti se bo moral 20 dni. Mali oglasi KOROMACEVO CVETJE kupim. Brezar, Ul. s. Michele 22, tel. 796-061. SLOVENSKA DRUŽINA išče dvosob-,........., _______ _______........ no -m na^em- Tel. 761-470 turnim p.:-' eb^m svojih zvestih obi ci za naše gledališče (okrog katerega je vsaj do tega trenutka mnogo neznank in pomanjkljivih informacij), se bo s koncem prihodnje sezone, če ne celo prej, gledališče znova znašlo v kritičnih vodah, ker se bo znova postavilo vprašanje povrnitve starih dolgov in realiziranje novih zahtev. Spričo zamudnega in vse prej kot preprostega reševanja takih eksistenčnih problemov je razumljivo, da so tudi priprave na novo sezono tekle sredi težav, ki jih je bilo treba premagovat* z veliko mero požrtvovalnosti, potrpežljivosti in iznajdljivosti pri iskanju ne samo najboljših, temveč često celo edino možnih in izvedljivih rešitev v okviru finančnih in kadrovskih pogojev. Prav zaradi tega tudi niso mogli biti uresničeni vsi načrti in vsi repertoarni predlogi, ki so bili v razpravi, pri čemer pa je umetniškemu vodstvu gledališča vendarle uspelo sestaviti repertoar, ki se ne oddaljuje od osnovnih programskih smernic gledališča, ki izhajajo iz njegove specifične vloge na tem stičišču evropskih kultur, in ki se končno izraža tudi v vzporednih prizadevanjih, kot je na primer sodelovanje z italijanskim dramskim gledališčem, katerega rezultat bo letos Cankarjev zbornik (ob uprizoritvi «Idealista» v Teatro Stabile), ki bo prerase) v zajetno okrog 200 strani obsegajočo knjigo, kar ne bo le gledališki, marveč širše veljavni kulturno-literarni dogodek. V abonmajskem repertoarju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu v sezoni 1976/77 je 6 del, od katerih 4 v lastni postavitvi, dodati pa je treba še predsezonsko delo v lastni postavitvi. Izvirna slovenska dramatika bo zastopana z igro v dveh dejanjih, plodnega in vsestranskega dramskega pisca Frančka Rudolfa «KOŽA MEGLE», ki nas seznanja z elementi najstarejšega izročila v širšem slovenskem prostoru. Delo bo režiral Jože Babič. Iz italijanske renesančne zakladnice bo na sporedu «BENEČANKA» neznanega Benečana. Delo bo prvič v slovenščini v prevodu Cirila Kosmača in v režiji Maria Uršiča. Osrednja teža repertoarja bo na prvi slovenski realizaciji drame pred meseci umrlega svetovno uglednega pripovednika in dramatika Thortona Wilderja «DRUŽINA AN-TROBUS», ki obravnava dramo človeštva v nenehnem boju za obstanek in napredek. V aktualnost našega narodnega življenja bo SSG poseglo s krstno uprizoritvijo dokumentarne drame «TUJCI V DOMOVINI», ki jo pripravlja delovna skupina pod vodstvom režiserja Jožeta Babiča v zvezi s položajem slovenske manjši, ne v Avstriji. Avtorji besedila bodo predvsem koroški Slovenci sami. U-prizoritev bo imela razsežnosti tudi za predvajanja na prostem. Še v letošnjem letu bo abonmajski repertoar izpolnilo najprej Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ki bo uprizorilo Cankarjevo «POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI» v novi interpretaciji režiserja Mileta Koruna, ki bo dopolnila naše, poznavanje Cankarjeve dramatike. Za gosti iz Celja bomo tudi tokrat deležni gostovanja ansambla zagrebške «Komedije» z delom, ki sicer še ni izbrano, ki pa bo vsekakor iz žanra glasbene komedije. Izven abonmaja bo SSG za najmlajše obiskovalce pripravilo mladinsko uprizoritev z gostujočim režiserjem Marjanom Bevkom. Obogatitev programa za otroke bo tudi gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane z igrico «SOVIČA OKA». V ostalem so predvidena še gostovanja drugih gledališč iz Ljubljane, Maribora in Nove Gorice. Ob rednem repertoarju bo SSG skrbelo tudi za izredne naloge. Tako bo ansambel sodeloval pri različnih pomembnih praznikih, kot na primer na osrednji proslavi Srečka Kosovela v Sežani z INTEGRALI, pripravil bo poseben večer «SREČANJA Z NAŠIMI SODELAVCI», katerih prvi gost bo dolgoletni komponist scenske glasbe in songov za SSG, Aleksander Vodopivec. Posameznim igralcem bo omogočeno nastopanje s samostojnimi večeri poezij in monodram, okrepljeno bo sodelovanje v radijskih in televizijskih programih itd. Skratka, Stalno slovensko gledališče bo tudi letos mimo vseh težav in skrbi, ki spremljajo njegovo eksistenco, skušalo zadovoljiti kul STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRSI Kulturni dom Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma GEORGES FEYDEAU Champignol ali vojak po sili (voudeville v treh dejanjih) Prevod Besedilo pesmi Scena Kostumi Glasba Plesi Janez Negro Miroslav Košuta ing. Niko Matul Ksenija Jeričevič Aleksander Vodopivec Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ Nastopajo: ALEKSU PREGARC, LIVIJ BOGATEČ, SILVIJ KOBAL, MILOŠ BATTELINO (AGRFTV), JOŽKO LUKEŠ, ADRIJAN RUSTJA, STANE STAREŠINIČ, STOJAN COLJA, ALOJZ MILIČ, ANTON PETJE, DANILO TURK, DUŠAN JAZBEC, IGOR SANCIN, RADO NAKRST, LIDIJA KOZLOVIČEVA, MIRANDA CAHARI-JA, BOGDANA BRATUŽEVA, ZLATA RODOŠKOVA Andrej Okorn, Anton Kalc, Josip Šušteršič, Niko Jazbec, Graci-jela Sedmakova, Tanja Smotlakova, Stojan Sancin, Ferdo Koko-šar, Enjo Reinhardt, Boris Pertot. Danes, 24. septembra, ob 20.30 — Abonma red A — premierski. Jutri, 25. septembra, ob 20.30 — Abonma red B — prva sobota po premieri. V nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri — Abonma red C — prva nedelja po premieri. Rezervacija vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. Izleti Gledališča Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju vabi vse interesente za izlet v Rakov Škocjan, k Cerkniškemu jezeru in v grad Snežnik, da se takoj prijavijo. Vpisovanje za izlet je še danes od 18. do 19. ure. Krožek ZŽI - Bani priredi v nedeljo, 26. t.m., enodnevni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidali pri Banih SPDT priredi jutri, 25. t.m., in v nedeljo, 26. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Raduho (Kamniške Alpe). Odhod s Trga Oberdan ob 14. uri. Zbirališče zvečer v gostilni pri Ro-govilcu (med Lučami in Solčavo). Za prijavo tel. 31-119. Včeraj-danes Danes, PETEK, 24. septembra NADJA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.59 — Dolžina dneva 12.04 — Luna vzide ob 7.35 in zatone ob 19.09. Jutri, SOBOTA, 25. septembra UROŠ Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 21,5 stopinje, najnižja 14,9, ob 19. uri 18,6, zračni pritisk 1017,9 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, brez vetra, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. septembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 89-letni Francesco Marši, 83-letna Barbara Knoll por. Marker, 57-letni Aldo Brandolin, 60-letna Amelia Tapazin por. Racca, 67-letni Giuseppe Dimnik, 66-letna Iolanda Ve-nier vd. Pecorari, 83-letna Santa Quarantotto vd. Malusò, 74-letni Antonio Battista, 77-letna Rosa Ceselin vd. Fusar, 65-letna Zorislava Guglia vd. Živec. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea, Ul. Ginnastica 6: Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance LNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627. TEATRO STABILE Sezona 1976-77. Osem odrezkov za deset predstav v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Fratti 2. Potrditev reda «stalni» do 10. oktobra. Posebni abonmajski pogoji za podjetja. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v petek, 1. oktobra, ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo. Razna obvestila Ob priliki 8. pokrajinskega kongresa VZPI, ki bo v Trstu 10. oktobra, sekcija Opčine sklicuje občni zbor jutri, 25. septembra, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Sledila bo zakuska. Vabimo vse borce in aktiviste na udeležbo. Italijansko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in kulture se je iz Ul. sv. Frančiška 20 preselilo v Ul. Valdirivo 30 (2. nadstropje). Urad združenja, tel. 64-459, je odprt vsak dan, razen ob sredah in sobotah, od 17.30 do 19.30. Kino 3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE P RŽ A S k A K R E D IT N AB A NK A ■ TEČAJI VALUT V MILANU DNE 23. 9. 1976 Ameriški dolar: debeli 847,25 drobni 825.— Funt šterling 1447.— Švicarski frank 343.— Francoski frank 171,20 Belgijski frank 21,30 Nemška marka 343.— Avstrijski šiling 48.— Kanadski dolar 845.— Holandski florint 325,25 Danska krona 139,- Švedska krona 190.— Norveška krona 150.— Drahma: debeli 20U0 drobni 20,10 Dinar: debeli 41,50 drobni 41,50 MENJALNICA vseh tujih valut Mignon 16.00 «L'unghia e il dente». Barvni film. Nazionale 16.00 «Liberi, armati e pericolosi». Barvni film. Grattacielo 16.30 « Savana violenta » (Drugi in še bolj pretresljiv). Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 «Racconti immorali». Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Invito a cena con delitto». D. Niven, P. Sellers in A. Guiness.. Barvni film. Eden 16.00 «L'ultima donna». Michel Piccoli, Ornella Muti in Gerard De-pardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film Ritz 16.00 «Drum l’ultimo Mandingo». W. Oates, I. Vega in K. Norton. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Apache», igra C. Potts. Barvni film. Capitol 16.00 «Quelli della calibro 38». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.30 «Saloon Kitty». H. Berger, I. Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Le calde labbra di Emanuelle». C. Marchand. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16,00 «A qualcuno piace caldo». M. Monroe, T. Curtis in J. Lemmon. littorio Veneto 17.00 «Emanuelle. nera». K. Schubert, A. Infanti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Fra Diavolo». S. Laurei in O. Hardy. Čmobeli film. Astra 16.30 «I-e tre sfide di Tarzan». J. McConney. Abbazia 16.00 «I kamikaze del karaté». C. Kuan-Tai in W. Chung. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «I tre dell'operazione drago». B. Lee. Volta 17.00 «McKlusky, metà uomo metà odio». B. Reynolds, Barvni film. Namesto cvetja na grob sestre Duše Kosmine daruje družina Margon 5.000 lir za Dijaško matico. od 7.30 do 13.30. J skovalcev in svojemu poslanstvu. Dne 22. t.m. nas je zapustila naša draga ZORISLAVA ŽIVEC Pogreb bo danes, 24. t.m,, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: sin Klavdij, snaha Sonja, vnukinja Kristina, sestri, drugi sorodniki skupno z družino Kozino Trst, 24. septembra 1976 (Občinsko pogrebno podjetje) PRED SPLAVITVIJO TANKERJA V MILJAH Delavci verujejo v bodočnost ladjedelnice Treba je modernizirati proizvodne procese Zagotoviti obnavljanje delovne sile, dolgoročni načrti važnejši od trenutnih koristi Ob delovnih dosežkih ljudje pozabijo na tegobe, ki so jih do nedavnega pestile, prav tako se zasenčijo pogled; v bodočnost. To je nedvomno eden izmed razlogov, zakaj je tovarniški svet miljske ladjedelnice Alto Adriatico včeraj priredil tiskovno konferenco le tri dni pred splavitvijo velikega tankerja. V velikih prostorih menze, ki jo je osebje okrasilo za sobotno slavje, so nam predstavniki sindikalne federacije delavcev kovinsko - mehanske stroke in člani tovarniškega sveta obrazložili stanje v podjetju in nam pojasnili zahteve, ki so jih predložili podjetju. Delavska platforma zahteva objavo produktivnih načrtov za leto 1976/77, objavo načrtov za rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti ladjedelnice glede na zakon št. 464. To pa bo mogoče sanj0 v primeru, če bodo dokončali zasipanje morja ob ladjedelnici in dokončali gradnjo novega pomola pici koncem leta. Potrebnih pa je nadaijnih 800 milijonov. S tem bi biia^ dela pristaniške ustanove dokončana in bi se lahko delavci pogajali s podjetjem. Pogovor je prešel na najbolj pereč problem, na Problem delo.ne sile. Pred osmimi k''0 v ladjedelnici zaposlenih MO delavcev, danes je vseh uslužbencev le 380, podjetje daje v zakup dela zunanjim podjetjem in se tako izogne novim zaposlitvam in pr;hran> pri izdatkih za delavce. Take metode so nepojmljive, saj lahko zabrede ladjedelnica v krizo, iz katere ni izhoda. Prav zato morajo de.avci v tem, za podjetje ugodnem trenutku, postaviti svoje zahteve. O-sebje ladjedelnice naj se zviša na 700 enot, s tem bo obrat postal majhna industrija, ki bi blagodejno vplivala na gospodarski razvoj Milj in tržaške pokrajine. Podjetje je večkrat očitalo delavcem, da je preveč neupravičenih izostankov z dela. ni pa upoštevalo, da je tega stanja samo krivo. Večina delavcev v ladjedelnici (80%) je stara nad 45 let, skoraj ni delavcev v srednji starosti, v zadnjih osmih mesecih je šlo v pokoj 18 delavcev, podjetje pa je na novo zaposlilo le dva. Tu se je razvila razprava, saj se delavci za- ! veda io važnosti celotnega problema. Čez nekaj časa bodo šli v pokoj, a nočejo, da bi jim ladjedelnica sledila. Treba je uresničiti princip Turn - Over (za vsakega upokojenca mora podjetje namestiti delavca z isto specializacijo). Tudi mladino mora podjetje zaposliti. Delavci se zavedajo, da predstavlja vajeniška doba precejšnje breme za podjetje, a le tako se lahko zagotovi dolgoročni obstoj slednjega. Delavec je do nedavnega gledal na kratkoročne izglede, veselil se je vsakega naročila; ko je postavljal gredelj za novo ladjo, je imel otipljiv dokaz bodočega dela. Danes to ne sme zadoščati, ladjedelnica ima gotovo delo za eno leto, j razne napovedi o novih naročilih (trajekt za Tržaški Lloyd, ladje z majhnim ugrezom, dve ladji za prevoz papirja in celuloze ter posebne tankerje za utekočinjene pline) so lahko le pesek v oči delavstvu pred realnim; problemi. Podjetje se mora razširiti in posodobiti, s tem bo poslala ladjedelnica konkurenčna in ne bo problemov novih naročil. Za delavce je bodočnost njihove ladje- GROZDJE za VINO SUPER ortofrutticolo Ul. Flavia (zadnja postaja avtobusne proge št. 19) TRST delnice dobra, treba bo še novih bojev, da se uresničijo delavske zahteve. Trenutni uspehi ne smejo o-mmičiti boja; delavci se zavedajo, da je v njihovih rokah bodočnost ladjedelnice, saj je uprava do sedaj pokazala le malo volje do ponovnega vzpona produktivnosti. S tem so delavci izpričali vse, kar jih je težilo, čaka jih še težaven boj, a možnost: so obetajoče. Dr. Antonio Mastropasqua glavni načelnik carinskega področja F-Jk Finančno ministrstvo je imenovalo dr. Antonia Mastropasquo za glavnega načelnika carinskega področja Furlanije - Julijske krajine. Novi načelnik ko nastopil službo 1. oktobra. Dr. Antonio Mastropasqua ima za sabo bogato službeno pot, saj ga je italijansko ministrstvo poslalo večkrat v tujino kot izvedenca za antidumping, bil je načelnik goriškega carinskega področja, načelnik tržaškega carinskega področja, dokler ni v juniju zmagal natečaj za glavnega načelnika carinskega področja naše dežele. Srečanje sindikatov in predstavnikov INPS Predsednik vsedržavne ustanove za socialno skrbstvo INPS posl. Fernando Montagnani se bo danes udeležil v našem mestu srečanja deželnega odbora in pokrajinskih odborov INPS, treh tajnikov deželne enotne sindikalne zveze ter sindikalnih predstavnikov INPS in videmske ter porde-nonske pokrajinske sindikalne zveze. Namen tega srečanja je skupna proučitev dejavnosti ustanove v okviru njenih novih funkcij ter njenih nalog v okviru pomoči prizadetemu prebivalstvu Furlanije in Beneške Slovenije. Dogovorili se bodo skratka za pobude, ki naj bi omogočile čim večjo učinkovitost ustanove pri reševanju raznih hudih problemov v prizadetih krajih. '""■iiiiiiiim,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, , iiiimi n im VOZNI RED VLAKOV— SPORAZUM SO PODPISALI V SREDO V RIMU Velika pridobitev za uslužbence v trgovini: INAM bo plačeval njih bolezenski dopust Na Goriškem in Tržaškem so doslej veljala še stara avstrijska pravila, na podlagi katerih niso imeli trgovski uslužbenci pravico do plačanega bolezenskega dopusta 6.25 L 6,50 D ImT / BENETKE - BOLOGNA -NU * CALABRIA - CATA- NIA - MILAN - TURIN - GENOVA Odhodi: fin? S Porto gru aro - Benetke Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan-Genova (preko Mester) (*) Portogruaro (nadaljuje do ban Donà od 1.10., razen v obdobju od 8. do 12.4.1977); fazen ob praznikih ter od 24.12.76 do 5.1.77 Benetke Rim in Turin (Mestre - Milan) (Spalni \ a-goni Moskva - Rim (1) L in 2. razgred Zagreb -Lurin, Budimpešta - Rim in Zagreb • Rim; 2. razred g OD IS. ' B<”,ke> •«kassriss'3—. - Milan - Domodossola - a-r'J Calais (spalni vagoni Atene - Istanbul - Pariz; Pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Atene - Milan) - Verona Brenner -10.54 r n nchor. in Puttgarden 12 52 n Portogruaro - Benetke 13 40 r Benetke - Milan - Turin g» »cr ■50 DD Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Latama (pogradi 2. razre-oa Trst Reggio Calabria; Pogradi 1 jn 2. razreda Catania) Vozi od 17 12 76 do 9.1 77 ter od 7. 00 15 4.1977. Portogruaro - Benetke (razen ob praznikih) črS|tre „(brPZ vmesnih ponj) - Milan Genova (*) la =oi rm Portogruaro 8-54 DD (Simplon Express) - Be- "ftke - Rim Milan - Domodossola Pariz (pogra-1 L m 2. razreda Trst -fanz- spalni vagoni Benet- rPH onZ: P0gradi 2 obreda Beograd Pariz in jrPnptbe Pariz; pogradi 2. azreda za Vallorbe (samo 20ll?bOtah °d 21°' do 20 In Portogruaro D Benetke - Bologna - Lecce (preko Mester) (drugi raz-22 is n o d ^rst Lecce) D Benetke Milan - Turin -„P!Wv.a - Merseille (spalni ES» T«* ■ Turin in 22.25 DD Mestre “igna - Rim palm vagoni in pogradi 1 m 2. razreda Trst) Prihodi: 1.43 DD Benetke 6- 25 L Portogruaro (razen ob 5?77)klh ‘n 0(3 24 12-76 do 7- 20 L Portogruaro 7’3° D Marseille Genova - Turin Milan (spalni vagoni •n pogradi 2. razreda Ge-745 n "°va ' Trst in Turin - Trst) 7.45 DD Rim Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi us D L*.raMa Ri” - T* 10.09 DD (Simplon Express) Pariz -Domodossola - Milan - Veljaven od 26. septembra 1976 17.18 L 17 30 R 18.05 L Rim - Benetke (pogradi 1. | in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz -Beograd) - Lecce - Bolo-j gna (pogradi 2. razreda Lecce - Trst); 2. razred Vallorbe - Trst (samo ob sobotah od 2.10. do 20.11. in dnevno od 27.11.76 do 13.1.77) 11.05 R (Rialto) - Milan - Mestre (brez vmesnih postaj) (*) 12.13 DD Benetke 13.00 DD Catania - Reggio Calabria -Neapelj - Rim - Bologna -Benetke (pogradi 2. razre da Reggio Calabria - Trst; pogradi 1 in 2. razreda in spalni vagoni Catania-Trst) Vozi od 18.12.76 do 10.1.77 in od 8. do 17.4.77 13.40 D Milan (preko Mester) - Benetke 13.55 L Červinjan (razen ob praznikih in od 24.12.76 do 5.1.77) 15 15 DD Benetke 17.35 D Turin - Benetke 18.30 R Firence - Bologna - Be- i netke (*) 19.03 DD (Direct Orient) Calais - Pariz - Milan - Benetke (spalni vagoni - Pariz - Atene -Istanbul; pogradi 2. razreda Milan - Atene in Pariz Beograd) 19.16 L Po-togruaro 20 03 D Benetke - Portogruaro (razen ob praznikih) 20 57 R Rim in Milan (preko Mester) (*) 22 58 L Benetke 23.25 DD Turin - Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim -Moskva (2)) 7.27 L Videm 7.56 D Benetke - Videm (razen Ob praznikih) Videm (Osterreich-Italien Express) Stuttgart - Munchen - Dunaj - Trbiž - Videm Videm (razen ob praznikih in od 22.12.76 do 5.1.77 in od 7. do 12.4.77) Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm 19.38 DD Trbiž - Videm 20.48 L Pordenon - Videm (ob sobotah in praznikih prihaja iz Vidma) Videm Salzburg - Dunaj - Trbiž -Videm 23.43 DD Calalzo - Videm (1) 8.46 L 9.00 D 10.15 D 12.03 L 14.05 D 15.03 L 16.10 D 17.59 L 19.25 L 22.20 L 22.50 D (*) Samo 1. razred in posebna rezervacija (1) Ne vozi ob sredah in petkih (2) Ne vozi ob četrtkih in sobotah TRST - VIDEM - DUNAJ - SALZBURG - MUNCHEN - STUTTGART Odhodi: Videm Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž - Dunaj -Salzburg Videm Videm - Trbiž Videm Carnia Calalzo (1) 5.25 L 6 10 D 6.18 L 7.15 D 10 08 L 12.25 D 13.05 L 13 55 DD Videm 14.05 D Videm 14.26 L 16 55 L 17.43 D 17.56 L 19.18 D 2C.14 L 20.52 D 22.40 L Videm Videm - Trbiž Videm - Benetke (razen ob praznikih; ob sobotah o-mejen na Videm) Videm (razen ob sobotah in od 24.12.76 do 6.1.77) Videm Videm (Italien-Osterreich Express) Videm - Trbiž - Dunaj -Munchen - Stuttgart Videm (1) Vozi v predprazničnih dneh od 7.12.76 do 18.3.77 Prihodi: 0.50 L Videm 6.45 L Videm (razen od sobotah in praznikih ter od 24.12.76 dc 5.1.77) (1) Vozi ob praznikih od 8.12.76 do 20.3.77 (razen v dneh 25.12.76 ter 1.1 in 19.3.77) TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA O 1 h o d i : 7.25 L Opčine (2) 10.29 DD (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd 13.50 L Opčine - Ljubljana (3) 18.35 D Opčine - Ljubljana (3) 19.00 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (vozi ob sobotah - ne vozi 25.12.1976, 1.1. in 19.3.77) 20.09 D (Direct Orient) Opčine -Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene - Istanbul (spalni vagoni Pariz - Atene - Istanbul) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva (D) (1) Ne vozi ob četrtkih in sobotah (2) Ukinjen ob sobotah in praznikih od 24.12.76 do 5.1.77 (3) Ukinjen ob nedeljah Prihodi: 5.00 D 6.14 D 7.08 L 8.52 D Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva Rim (1) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (vozi ob sobotah) Opčine (2) (Direct Orient) Istanbul -Atene - Beograd - Skopje -Ljubljana Opčine (spalni vagoni Atene - Istanbul -Pariz; spalni pogradi Beograd - Pariz in Atene - Milan) Ljubljana - Opčine (3) Ljubljana - Opčine (3) 18.35 DD (Simplon express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz) 21.30 L Opčine Nad dva tisoč uslužbence- in delavcev v trgovini bo na Goriškem izkoristilo, od letošnjega 1. oktobra dalje, tiste ugodnosti v primeru bolezni ,ki jih uživajo vsi drugi delavci in uslužbenci v industriji in v primeru drugih gospodarskih dejavnosti. Zadevni sporazum so podpisali v Rimu v sredo, 22. septembra, zastopniki vsedržavne bolniške blagajne ÌNAM, zvez trgovcev iz Gorice in Trsta, sindikalnih federacij iz Gorice in Trsta. Do sporazuma je prišlo na izrecno posredovanje ministra za delo, poslanke Tine Anseimi in sporazum so vključili v širši program sporazumevanja za obnovo delovne pogodbe za uslužbence v trgovini. Sporazum ne zadeva samo dva tisoč uslužbencev na Goriškem marveč veliko več ljudi v tržaški pokrajini, saj je dosedanji režim veljal v obeh pokrajinah, ki sta bili do pred skoro šestdesetimi leti v okviru avstroogrske države. V naših 2 pokrajinah, in do pred več leti tudi v bocenski in tridentinski, je za bolniško blagajno INAM velja’ stari avstrijski predpis, po katerem niso imeli uslužbeni v trgovini pravice do plačilnega nadomestka v primeru bolezni, in sicer za 180 dni. Medtem ko ima v Italiji zaposlen v industriji ali drugih dejavnostih pravico do plačilnega nadomestka, če zboli in ga ni na delo (del nadomestka plača INAM, del pa delodajalec), zaposleni v trgovinah na področju nekdanjih avstrijskih provinc niso imeli te pravice. Imeli pa so jo njih delovni kolegi v vseh ostalih pokrajinah Italije. V Bocnu in v Trentu je dežela poskrbela, da so to nepravilnost od pravili, in sama prevzela breme. za plačilo nadomestka uslužbencem v trgovini. Pri nas pa je bilo drugače. INAM se je branil plačati bolne trgovske uslužbence, tu pa tam se je našel kak delodajalec, ki je svojevoljno, ne da bi ga kdo v to prisilil, dal vsaj nekaj dodatna plače uslužbencu, ki je bi' zaradi bolezni odsoten z dela. Nihče ni bil zadovoljen s tem stanjem, niti delodajalci, še manj pa uslužbenci. Kot nam je znano so sindikati že več let zahtevali, da bi INAM prevzel to breme in tudi delodajalci in njih predstavništva, t.j. zveze trgovcev, so to zahtevali ter bili pripravljeni plačati ustrezne prispevke bolniški blagajni. Stvar se je vlekla, sedaj pa je bil sporazum kcfnčno podpisan, in kot so nam včeraj povedali sindikalni zastopniki, ki so se vrnili iz Rima, precej žattvale gre sedanjemu ministru za delo, poslanki Tini Ansel-mi, ki si je zelo prizadevala, dr se je stvar pozitivno rešila. Sporazum so podpisali na sedežu INAM v Rimu v sredo, 22. septembra, in prične veljati 1. oktobra 1976. Goriške delodajalce je zastopal direktor zveze trgovcev dr. Antonio Scarano, enotni sindikat FULCTA pa sta zastopala Giuliano Antonaci in Luciano Pini. Prisotni so bili tudi tržaški zastopniki in zastopniki o-srednjih djžavnih sindikatov. Delodajalci v Gorici in Trstu bodo plačali bolniški blagajni enake prispevke kot njihovi kolegi v drugih krajih države, prispevku INAM bodo dodali še svoj prispevek, tako da bodo uslužbenci od prvega do stoosemdesetega dneva bolezni dobili polno nadomestilo za plačo. Za uslužbence z več kot desetimi leti službe na Tržaškem pa predv’deva sporazum, da bodo dobili za čas od 181. do 270. dnevu bolezni še nadaljnje 50-odstotno nadomestilo. Danes se sestane medobčinski konzorcij za javne storitve Danes se bo v Tržiču sestal medobčinski konzorcij za javne storitve pod predsedstvom Vittoria Semole. Razpravljali bodo o skupnem upravljanju nekaterih novih služb. Kakor je znano, se je dejavnost medobčinskega konzorcija do sedaj omejevala samo na organizacijo mestnih in medkrajevnih prevozov. Zdaj pa se bodo dogovorili o zagotovitvi posebne skupne pogrebne službe, kakor tudi o zgraditvi upe-peljevalnika. Morali bi se dogovoriti tudi za službo za odvoz smeti, vendar se prj tem vprašanju pojavljajo še številne težave, zato bodo za to službo še dalje skrbele posamezne občine tržiškega okraja. Na seji bodo predstavili tudi obračun za lansko poslovanje, ki izkazuje okrog 200 milijonov lir izgube. Tržiška RD naslovila županu interpelacijo Predstavniki tržiške krščanske demokracije so naslovili na župana vprašanje v zvezi z zadržanjem občinske podporne ustanove ECA, ki še vedno ni imenovala svojega predstavnika v upravni svet tržiške bolnišnice. TEŽAVNO ISKANJE IZHODA IZ KRIZE Ali bo KD na pokrajini ponovila rimski primer V levičarskih političnih krogih dopuščajo možnost sestave enobarvnega odbora krščanske demokracije, o katerem bi se demokratične stranke vzdržale Po ostavki predsednika Cotnpa-gnoneja se marsikdo sprašuje, ali so njegovi stiki z demokratičnimi strankami ter program, s katerim se jim je predstavil, pomagali k večji jasnosti položaja na pokrajini. Hkrati se marsikdo sprašuje, kako se bodo odslej dalje stvari razvijale in kakšne nadaljnje korake lahko pričakujemo. Alj je možen razplet pokrajinske krize, ali pa se bo sedanji položaj vlekel dalje in spravljal v resno krizo tudi samo demokratično izvoljeno upravno telo. V zvezi s Compagnonejevo ostavko je pokrajinsko vodstvo PSDI objavilo svoje stališče, iz katerega izhaja, da stranka odobrava njegovo odločitev, ki je naravna posledica objektivnih pogojev, ki niso dovoljevali uresničitev njegovega mandata o sestavi skupnega programa, za katerim bi enotno stale vse demokratične stranke. Ker niso obstajali pogoji za rešitev, ki jo je nakazal pokrajinski svet, so se socialdemokrati — tako piše v tiskovnem sporočilu — nagibali k iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiuiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuMmHimiiiii SKLEP JE BIL OBJAVLJEN V URADNEM LISTU 20. SEPTEMBRA Prijava dohodkov, ustvarjenih v letu 1075 odložena, zaradi potresa, do BI. marca 1977 sestavi tričlanske koalicije (PSDI, PRI, KD), ki bi ji načeloval laik (najbolj verjetno socialni demokrat op. ur.). Takšna koalicija pa naj bi se naslanjala na vzdržane socialistične in komunistične glasove. Ob propadu takšnega izhoda iz kritičnega položaja vidijo socialni demokrati novo možnost v sestavi odbora. ki se bo hitro lotil številnih odprtih vprašanj; vsekakor pa nasprotujejo razpustitvi pokrajinskega sveta in predhodnemu imenovanju komisarja. Iz socialističnih vrst prihajajo povsem negativne vesti o opravljeni vlogi socialdemokratskega predstavnika ter izražajo zlasti polno pripomb na račun vsebine programa, ki nai bi predstavljal vodilo za delo. Slabost tega programa je bila predvsem v tem. da je samo navajal odprta vprašanja in da ni nakazal rešitve. Socialisti niso mogli nagraditi socialdemokratske krivde za nastanek krize s tem, da bi jim zaupali predsedniško mesto, ko pa so prav v naši deželi pokazali tako tesno navezanost na svoje položaje v podvladju in v tostvu na konservativna politična stališča. Vse to v trenutku, ko se številne federacije PSDI v Italiji, in prav nazadnje tudi v občini Milan, odločajo j za leve uprave. Za komuniste — kar velja tudi I za socialiste — je najprej potrebno j sprejeti politični sporazum, v okviru katerega je odpraviti protikomunistični predsodek. V krogih, ki dobro poznajo razmere v komunističnih vrstah, namigujejo, da se komunisti ogrevajo za enobarvno vlado krščanskih demokratov, ki Ze spomladi so zaradi takratnega potresa dali možnost prebivalcem goriške, videmske in pordenonske pokrajine, da so odložili prijavo do konca septembra ! dtmSatičiihltrSk^to^S Davkoplačevalci iz goriške, videmske in pordenonske pokrajine, ki so že letos, pred 15. majem, zaradi potresa, imeli možnost odložiti do konca septembra prijavo o lanskih dohodkih in v zvezi s tem tudi plačati ustrezni davek, so dobili sedaj možnost nove odložitve. Davčne prijave je moč odložiti do 31. marca prihodnjega leta in v .zvezi s tem je odloženo tudi plačevanje davkov do tega novega datuma. Kot je znano, je bilo treba vsako leto vložiti prijavo za dohodke, u-stvarjene v prejšnjem letu. Zaradi stavk osebja davčne uprave v lanskem letu je bila ta prijava odložena do polovice julija, letos pa je stopil v veljavo nov davčni zakon in je bilo treba sestaviti nove prijavnice najkasneje do 15. maja. Istočasno je država dala davkoplačevalcem možnost, da si izračunajo davek, ki ga morajo plačati in da to vsoto plačajo skupno s prijavo. V vo dohodka, ustvarjenega v letu 1975, do 31. marca 1977. Prebivalci goriške in drugih dveh pokrajin bodo tako lahko odložili za nadaljnjih šest mesecev prijavo in seveda tudi plačilo ustreznega davka. Treba pa je že vnaprej vedeti, da bo treba skoro gotovo do 31, marca 1977 vložiti prijavo za dohodke, ustvarjene v letošnjem letu, in tudi plačati ustrezni davek. To pomeni, da pride do dvojnega istočasnega izdatka. Ustrezni dekret o odložitvi prijave in plačila davkov je bil objavljen v uradnem listu republike dne 20. septembra. Gre za dekret o ukrepih za obnovo Furlanije. Točka 37 je posvečena davčnim prijavam. Uradni list ni še sicer dospel v Gorico, ravnatelj davčnega urada v Ulici Filzi pa nam je včeraj po telefonu potrdil, da odložitev padeva tudi celotno go-riško pokrajino. Na državnem davčnem uradu v nasprotnem primeru, ko ne bi bili, Gorici niso, prav zaradi tega, še plačali davka, bi jih to veljalo ka- ! pregledali letos do prvih dni maja kih 35 odstotkov več, čeprav bi to I vloženih prijav o lanskem dohodku, plačali šele leto in pol kasneje. ' Veliko ljudi je namreč prijavo vlo- Zaradi letošnjega potresa v prvih | dneh maja je država dala možnost prebivalcem videmske, pordenonske ! in tudi goriške pokrajine, da odloži-1 jo prijavo za dohodke, ustvarjene v ; letu 1975, do 30. septembra. Zaradi novega potresa, ki je prizadel že poškodovane kraje še enkrat v prejšnjem tednu, je rimska vlada izdala j vrsto odločb, med katerimi je tudi ; odločba, ki podaljšuje rok za prija- j liiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii PO DOLGEM ČASU SPET LICITACIJA Goriška zastavljalnica preživela ustanova? Ljudje radi kupujejo zlatnino - Velika udeležba, redki kupci 9.10 D 13.34 L (1) Ne vozi ob sredah in petkih. (2) Ukinjen ob sobotah in praznikih in od 24.12.76 do 5.1.77, (3) Ukinjen ob nedeljah. Med rstanove, ki smo jia podedovali še iz konca prejšnjega stoletja, prav gotovo sodi tudi goriška zastavljalnica ali po domače «mont», ki ima sedež v nekdanji Gosposki ulici, zdaj Ul. Carducci. Izgleda pa, da je tej starodavni in preživeli u-stanovi odklenkalo, saj so zmeraj bolj redki tisti, ki se poslužujejo njenih uslug. Zdaj je zastavljenih predmetov tako malo, da je treba čakati po nekaj mesecev za razpis licitacije. Mimogrede naj zapišemo, da je bila zadnja razprodaja proti koncu julija letos. Menjal & je namreč način življenja. Izginila je tista revščina, ki je bila v preteklosti značilna za naše kraje. Ljudje pridejo laže do denarja. Na razpolago pa so tudi številne oblike kreditiranja, zato se na zastavljalnico obračajo le redki, in to v izjemnih primerih. Kljub temu pa so nekateri sloji prebivalstva odkrili, da pravzaprav lahko zastavljalnice opravljajo zelo koristno vlogo. Premožne gospe, take, ki si lahko privoščijo drage krznene plašče, so odkrile, da ;e zastavljalnica primerno, varno in predvsem poceni mesto za shrambo dragocenih oblek v poletnih mesecih. Tak pojav so zabeležili tudi v Trstu, nismo pa izvedeli, če imajo take stranke tudi v Gorici. Včeraj so po dvomesečnem premoru spet odprli licitacijsko dvorano v Ul. Carducci 16. Ob desetih, ko je bil napovedan začetek, se je zbralo nekaj ljudi, ki so se stiskali pri vratih, kljub temu, da je bilo dovolj razpoložljivih stolic. Nekaj starejših žensk (okrog sedemdesetih), nekaj upokojencev, ki so prišli sem zapravit dopoldan, dva tri «licitacijska mešetarja», ki jih srečaš p>ovsod, kjer kaj diši po dobri kupčiji, nekaj mladih, ki so prišli sem prodajat zijala, kakor se temu reče vo domače. Kljub stalnemu nihanju cene zlata, izgleda da ljudje nisj zgubili vere v njegovo vrednost, saj so ponujene kose zlata oddali brez težav. Za nekatere predmete se je izklicna cena skoraj podvojila. Teže je šlo z licitacijo raznih gospodinjskih pripomočkov, aparatov, knjig in obleke, za katere skoraj ni bilo zanimanja. Nič hudega, saj jih bodo lepo spravili do naslednje licitacije in če se jih tedaj ne bodo rešili, bodo ponovno počakali. • Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Gorici obvešča člane in prijatelje, da je sedež odprt vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 18. do 19.30. Zbor in društvo Jezero spet na delu Po poletnem počitniškem premoru polagoma dejavnost prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba spet oživlja. Za danes zvečer je predsednik društva Karel Ferletič sklical sejo odbora, ki bo moral sprejet; nekaj važnih sklepov o novi kulturni sezoni. Med pobudami je tudi na spisku proslava 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Poleg tega bodo odborniki še pregledali opravljeno delo v pretekli sezoni in ocenili uspehe in pomanjkljivosti. Tudi pevski zbor «Jezero» je že imel prejšnji teden posvet o bodoči dejavnosti zbora. Prve redne vaje se bodo pričele prihodnji petek, 1. oktobra ob 20. uri. Vabljeni so vsi pevci in tisti, ki bi se radi vključili v pevski, zbor, da se omenjenega dne zglasijo na sedežu društva. Ker čakajo pevski zbor številne obveznosti, so pevci naprošeni, da se že od prvega večera vsi udeležijo pevskih vaj. Poziv solidarnostnega odbora za Benečijo Po zadnjih potresnih sunkih v Beneški Sloveniji nujno potrebujejo čim večje število prikolic. Zato pozivamo vse lastnike prikolic, naj jih dajo na razpolago do pomladi. Razpoložljivost prikolic naj lastniki javijo odboru v Trstu na telefonsko št. 793-167. * * * Istočasno pozivamo vse, ki bi lahko, v primeru, da se to izkaže za potrebno, sprejeli potre-sence iz Beneške Slovenije pod streho in jim nudili oskrbo, naj se prav tako javijo na telefonsko številko 793-167 (v Trstu) od 9. do 12. nre. * « « Uredništvo Primorskega dnevnika ponovno vabi vso slovensko javnost v zamejstvu, da prispeva v sklad Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Prispevke sprejemamo na tekočem računu v Tržaški kreditni banki ši. 1840 ter v uredništvu P. d. v Trstu in Gorici. žilo še pred potresom. Na davčnem uradu zaradi tega nočejo ustvariti dvojne vrste državljanov, kajti tistega, ki je prijavo že spomladi vložil, bi ga lahko takoj obdavčili s pregledom prijave in z ugotovitvijo, ali je prav izračunal svoj davek. Davkoplačevalci pa so v tem mesecu dobili na dom številne davčne obveznice za dohodke, ustvarjene v letih 1973 in 1974. Te obveznice so prišle z določeno zamudo, zaradi tega pa je treba sedaj ustrezne dav- formulo, ki jo je iznašel Andreotti. Predlog oè’tno teži k nonovitvi, seveda na nižji ravni, sedamela poskusa z rimsko vlado. Če krščanska demokracija in ostale demokratične stranke ne bi tole pripravljene snre-jeti takšne komunistične žanr sli o odpravi krize na pokrajini, potem komunisti, in verjetno t"di socialisti, prepuščajo sredinskim strankam odgovornost za nadaljnji potek dogodkov. Kaj se lahko zgodi v primeru, da predlog o enobarvnem odboru pro- Zahvala Tolmincev za pomoč zamejcev ke plačati v dveh obrokih, kar je i pade? Krščanski demokrati, social vsekakor hudo breme za marsikate- ni demokrati in republikanci bodo rega davkoplačevalca. v tem primeru skušali sestaviti nov tristranski odbor, ki bo — kot že ponrejšnji -- imel kratko življenjsko dobo. Ker ne bo dobil zadostnega števila glasov za proračun, bo moral podati ostavko. In tako Sr bo igra snet ponovila. Do kdaj?-Včeraj se je v Tolminu sestal I Prihodnji teden lahko prinese občinski odbor za ugotavljanje in | marsikaj novega. V ponedeljek bi odpravo posledic potresa. Med dru- I se moralo sestati pokravnsko vod-gim so z zadovoljstvom sprejeli na ! stvo KD, v torek ali sredo pa naj bi se sestale delegaciie demokratičnih strank. Napovedati, kaj se bo izcimilo iz tega sestanka, je nemogoče. Očitno je samo eno: sredinske stranke v naši deželi niso še pripravljene na odpiranje do levice. znanje, da posamezniki v zamejstvu zbirajo denar za pomoč Tolminski. V Tolminu so se za to pomoč izredno zahvalili, vendarle menijo, da bi zamejci svoje prispevke namenili slovenskim rojakom v poškodovanih krajih Beneške Slovenije. Iz Anhovega je včeraj odšla v Čedad pošiljka dvajset ton cementa, ki jih je tamkajšnjim potresencem namenila tovarna Salonit. ENPAS za zavarovance s potresnega področja Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo državnih uradnikov ENPAS obvešča vse zainteresirane, da je na županstvu v Grade-žu na razpolago državnim uradnikom. njihovim svojcem in upokojencem s potresnega območja, funkcionar zavoda ENPAS. Ta bo dajal vsem zainteresiranim razna navodila in tudi duplikate raznih dokumentov. Na razpolago zainteresiranim je ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih, od 16. do 19. ure. 10 dni se bo moral zdraviti 42-letni Livio Boscarol iz Tržiča, ki je pri padcu z motornim kolesom dobil pretres možganov in poškodbe na spodnjih okončinah. V bolnišnico so sprejeli tudi 14-letno Nello Fontanot, ki se je z mopedom zaletela v ustavljen avtomobil. Kolikor ne bo komplikacij se bo morala zdraviti 2 tedna. Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi v Domu Andreja Budala tradicionalni JESENSKI PRAZNIK DANES. 24. t.m.: ob 19.30 odprtje fotografske razstave; ob 20. uri kotalkarska revija. JUTRI, 25. t.m.: ob 17. uri šahovska simultanka: zvečer ples z ansamblom Mejaši. NEDELJA. 26. t.m.: ob 17. uri slikarski ex tempore; zvečer ples. 4(ino iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiii,iiiiii|l|||,mi„lllll,llulul,ull||l|||| PONESREČEN POSEG IZ ZAPORA V Vidmu priprli paznika ki je sam sprožil alarm Preiskovalci bodo morali ugotoviti, ali je pomagal tudi Gianniju Paolettiju Jetniški paznik, 30-letni Vittorio Decembrotto iz Variana pri Vidmu, bo na lastni koži občutil, kaj pomeni biti zapornik. Osumili so ga in seveda priprli zaradi številnih nejasnosti v zvezi s poskusom pobega treh zapornikov iz videmskega zapora. Prejšnjo soboto je skupina treh zapornikov skušala pobegniti iz zapora v Ulici Spalato. Namen trojice naj bi odkril prav Decembrotto, ki je opazil skozi okno spuščeno vrv in s strelom iz brzostrelke opozoril ostalo osebje na poskus bega. Pri raziskavi dogodkov pa so prišle na dan nekatere nejasnosti, ki so na paznika vrgle dokaj čudno luč, zato so se preiskovalci tudi odločili za aretacijo. Omeniti velja, da so pobeg načrtovali 20-letni Maurizio Rilande, 27-letni Alessandro Grasso in 42-let-ni Pietro Bernardi. Prav Rilande pa je star znanec Giannija Paolettija, goriškega «rojaka», ki rnu je uspelo na čuden način pobegniti iz zapora aprila letos. Skupaj nai bi izvedla tatvino velike količine kavbojskih hlač v Tavagnaccu. Seveda so Paolettiju sodili v odsotnosti. Čeprav dolžijo Decembroma le poskusa organiziranja pobega, se ob tem pojavljajo številna ugibanja na račun njegovega sodelovanja s Pao-lettijem. širijo se celo novice, da je za sodelovanje prejel mastno podkupnino. Vsekakor so to za zdaj le govorice, ki jih bo ovrgla ali pa potrdila natančna preiskava, ki je že v teku. Prav tako pa bomo lahko izvedeli, zakaj je prav Decembrotto sam sprožil alarm. Corica VERDI 17.15—22.00 « Qualcuno volò sul nido del cuculo». J. Nicholson. Mladim pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 17 00—22.00 «Paperino & C. del Far West». Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «H silenzio si paga con la vita». B. Er-sey. Barvni film. CENTRALE 18.00-21.30 «Cera una volta il West». C. Cardinale. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 « Letto rrania». C. Villani. H. Reems. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELS10R 17.30-22.00 «Bluf». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Il grande ra-. ket». Barvni film. Nora Corica in okolica SOČA «Tarzan in črni panter», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Prizori iz zakonskega življenja», švedski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Marsejski dogovor», angle-ško-francoski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi v Raštelu, tel. 83-349. DEŽURNA i.KKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in oonoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341. V HERCEGOVINI REKORDNA LETINA TOBAKA Če ne bo prišlo v zadnjih dneh do kakih vremenskih motenj, bodo letos pridelali kakih 15 tisoč ton tobaka Že nekajkrat smo zapisali, da se letos Jugoslaviji obeta ena najboljših povojnih letin. Nedolgo tega smo zabeležili vest, da so v Jugoslaviji pridelali le malo manj kot 6 milijonov ton pšenice. Koruzna polja odlično kažejo, pa čeprav je obiranje koruze v zamudi zaradi preobilnih padavin, ki zavirajo dozorevanje tega pridelka in povzročajo že tudi razne bolezni. Dobra je letina sončnice in sladkorne pese, pa čeprav so teh dveh kultur letqs manj zasejali. Na koncu bomo dodali, da dobro kažejo sadje, trta in — tobak. Po Hercegovini, ki je — «matica» tobačnega bogastva, so v teh dneh pridno na delu. Na področjih Capirne, Ljubuškega Čitluka, Lističa, Stoica in drugod v teh dneh obirajo tobačne nasade in letina kaže zelo dobro, celo odlično. Jugoslavija in še posebej Hercegovina sta bili dolgo znani kot deželi odličnega tobaka. Pred nekaj leti pa je pridelovanje tobaka močno upadlo, tako da so ga pridelali komaj 4 tisoč ion in je morala jugoslovanska tobačna industrija tobak celo uvažati. Pravzaprav bo jugoslovanska tobačna industrija del surovin, še vedno uvažala, kajti veliko domačega tobaka Jugoslavija izvaža, nadomesti ga na z uvoženim tobakom, kar služi za primernejše «mešanice». Ko pa so tobaku dali primerno oceno, se je pridelovanje tobaka spet dvignilo in če ne bo prav v zadnjih dneh preobilna moča škodovala nasadom, bodo letos pridelali okoli 15 tisoč ton tobaka, to se pravi skoraj 44-krat več kot pred leti in bo letošnji pridelek «hudičeve trave» rekorden. Letošnji rekordni pridelek pa ne bo le plod obsežnejših nasadov in primernih vremenskih razmer. Vedno večji in bogatejši pridelek je tudi plod dolgoletnega napora strokovnjakov iz mostarskega tobačnega inštituta, ki so vzgojili zelo dobro sorto tobaka, ki ji pravijo «veliki hercegovac» Gre za tobačno sadiko, ki zraste tudi 2 metra visoko, ki da tudi io 60 in več listov in ki je odporna proti nekaterim najhujšim tobačnim boleznim. Duhoviti Hercegovci so tej tobačni vrsti vzdeli že novo ime. Nebotičnikom pravijo v Srbiji in v Hercegovini soliter, «velikemu hercegov-cu» pa so vždeli ime: «solitrski tobak». Ta vzdevek pa ta tobak tudi zasluži, saj je običajni hercegovski tobak dosegel le v redkih primerih višino 'enega metra, kar dobra sadika j>a se je v splošngnv,.povzpela do 60 cm. Dva metra 'visoka—"stebla pa predstavljajo že trojno poprečno v’šino tobaenih-sa-dik. Temu primerno pa je tudi število listov. Seveda ni nova vrsta, nova sorta plod enodnevnega ali enotedenskega dela. Strokovnjaki se trudijo leta in leta, preden jim križanje uspe. V poprečju potrebujejo najmanj 6 let. da vzgojijo novo sorto. Z novo izboljšano sorto pa si pomagajo pri nadaljnjem plemenitenju novih sort. Pa ne gre le za nove sorte z visokim donosom, pač pa tudi za kakovost novega tobaka. In tudi tu je hercegovskim strokovnjakom usoelo. Kakovost novega tobaka je odlična, zaradi lega se je cena tobaku dvignila, ob višji ceni tobaka in neprimerno večjem pridelku se je med Hercegovce vrnila vera v to kulturo, tako da so svoja tobačna polja spet razširili in dosegli s tem letošnjo rekordno letino. V Hercegovini se s to kulturo ukvarja 13 tisoč gospodarstev, to se pravi 13 tisoč družin. To vsekakor ni malo. Tudi pri nekoliko šibkejši lanskoletni Jetini so pridelovalci tobaka kar dobro zaslužili, saj so dobili 30 milijard dinarjev. Ker je letošnja letina neprimerno večja, bo tudi izkupiček neprimerno večji. Še več, ker je nova sorta odporna proti raznim boleznim in ker so se pridelovalci tobaka zavarovali proti boleznim in toči, je zaslužek zagotovljen oziroma je tveganje skrajno majhno. BERITE REVIJO Na otroškem ex tempore v Dolini Novost na knjižni polici MIŠKO KRANJEC: Strici so mi povedali Oi> praznik« športa, ki ga je organiziralo športno društvo Breg, so preteklo nedeljo organizirali v tudi ex tempore slikarsko tekmovanje, ki so se ga udeležili otroci dolinske osnovne šole Dolini Po letu dni od izida prve knjige je POMURSKA ZALOŽBA drugič izdala roman Miška Kranjca Strici so mi povedali. Če k temu dodamo, da je oda knjiga nagrajena s Prešernovo nagrado, potem sta ti dve dejstvi zadosten dokaz za kvaliteto tega dela, ki mu je pisatelj dal podnaslov Ljudje, viri in pojasnila, in ki pomeni zaključek Kranjčeve avtobiografske tematike, ki je bila zadnja leta močno pričujoča v pisateljevem umetniškem ustvarjanju in oblikovanju. V tem delu pisatelj pripoveduje o svojih prednikih in sorodnikih «stricih», iz materinega rodu. Med njimi so trije posebneži, ki se po koncu prve svetovne vojne niso več znašli. Rodili in zrasli so v rodovni skupnosti, ki pa je po prvi vojni začela razpadati, pa so pokazali vso svojo nebogljenost in nesposobnost, da bi se znašli v novem času. Niti zemlje, ki so jo dobili z agrarno reformo, ne obdelujejo, res pa je, da je eden od njih mizar, druga dva pa muzikanta. Zanje se ,ie revščina nadaljevala, ker niso imeli niti živine liiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiminiiniiiiiiimuniiiiiiiiiiiimmiimninnniHiiii ZA SOVJETSKO ZVEZO JE TO PRAV GOTOVO VELIKA IZGUBA Pobegli sovjetski lovec «mig-25» pravi pravcati vojaški arzenal Resnično elektronsko čudo - Zelo močna oborožitev - Velikanska uporabnost Rekord v brzini in višini - Ob polni obremenitvi je za dve «leteči trdnjavi» MOSKVA, 23, — Tiskovne agencije poročajo, da japonski «mehaniki» razstavljajo na kose sovjetsko letalo «mig-25», s katerim je sovjetski poročnik Belenko pobegnil iz Sovjetske zveze in pristal na japonskem letališču Hakotade na jugu otoka Hokaido. Hkrati pa agencije poročajo tudi, da je sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko, brž ko je prišel na zasedanje generalne skupščine združenih narodov v New York, izjavil, da bodo «o primeru vojnega letala mig-25 še razpravljali z ZDA». Vtem ko nekateri trdijo, da bi znal «primer letala mig-25» povzročiti med ZDA in Sovjetsko zvezo precej težav, so drugi mnenja, da Sovjetska zveza ni tako ostro reagirala, kot bi bilo pričakovati, pa čeprav je znano, da je letalo «mig-25» ena največjih vojaških tajnosti ne le v Sovjetski zvezi, ampak v vsej svetovni oborožitvi. Oglejmo si, kaj «mig-25» pravzaprav predstavlja. Letalo je izdelala skupina sovjetskih strokovnjakov, ki jo vo- dita Mikojan in Gurjevič. Od tod kratica «mig». Prvič je to letalo vzletelo že 1964. leta. Toda ne kot tako pomembno vojaško letalo, pač pa kot eksperimentalno letalo, ki 'so ga «v domači rabi» označili s šifro «E-286». Toda na tem letalu je tedaj sovjetski pilot Mihail Ko-marov preletel 500 km s poprečno brzino 2641 km na uro. S tem je potolkel tedanji ameriški rekord letala SR-71, oziroma slovito «črno ptico». V oktobru 1967 pa je sovjetsko letalo «E-266» oziroma sedanji «mig-25» s tovorom dveh ton dosegel višino 30.010 metrov, kar je bil najvišji rekord za tovrstna letala. Istega leta, torej 1967 je bilo to letalo tudi prvič javno prikazano, ' pa čeprav so v strokovnih krogih na Zahodu že vedeli za obstoj tega 'letala in ga Celo označili s . svojo šifro «foxbat». Že tedaj so strokovnjaki vedeli, da je letalo «mig-25» vodilno letalo te vrste na svetu in da ga ne bo lahko dohiteti. «Mig-25» je pravzaprav lovsko iiiiiiiiiiiimiiitiimiiimiiiiiMimimiiiiiiiiiiirHiinimiiMiiiiiiiiirmimiiiiiiiiiiiiMimmiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiim Na filmskih platnih, «, MARCO FERRERI: L'ultima donna» Nova sezona nam je takoj prinesla nekaj del «večjih» italijanskih režiserjev: Bertoluccijev «Novecento», Fenerijev «L’ultima donna», kmalu bosta prišla na vrsto zadnji Viscoutijev film «L’innocente» in novo Fellinijevo delo «Casanova». Na vrsti imamo tako istočasno zadnje stvaritve dveh najbolj uglednih avtorjev vse povojne dobe (Rossellini. katerega pričakujemo film. «Il Messia», je primer zase: Antoniom pa potre huje, kot vedno, daljši presledek po zadnjem filmu «Professione: reporter») ter dveh avtorjev, ki sta še uveljavila v poznih 60 letih (med režiserji tega desetletja so nam pred nedavnim . prikazali lastna dela tudi Rosi — «Cadaveri eccellenti» —, umrli Pasolini — čigar filmu «Salò o le 120 giornate di Sodoma» sicer zaplemba ni dopustila, da se javno pojavi v Trstu —. Bellocchio — «Marcia trionfale» — in brata Taviani — «Allonsanfàn»), V kratkem obdobju smo imeli tako pred sabo zadnje stvaritve vseli najbolj u-glednih italijanskih režiserjev. Kakšen je lanko splošni obra- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekdo bo hotel preizkusiti vašo sposobnost in ne boste se znašli. Kljub vsemu ne bo težav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zavihati bo treba rokave, da se popravijo napake in pomanjkljivosti. Z nekom boste delali načrte za prihodnost. DVOJČKA (od 21.5: do 22.6.) Neka velikodušna oseba vam bo ponudila svojo pomoč. Sprejmite jo in vrnite, kar ste dolžni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Čeprav je to proti vašemu značaju in razpoloženju, skušajte biti zelo odločni. Neka oseba se zanima za vas. LEV (od 23.7. do 22.8.) V vsakem trenutku 'zberite tisto pot, ki je najprimernejša. To pa še ne pomeni, da bo pot lahka. Pismo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Trenutno se nimate nad čim pritoževati in kaže, da bo to še potra-Jalo. Srečo imate tudi v ljubezni. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Preveliko zaupanje bi vam moglo škodovati. Posebno ker bo konkurenca zelo ostra. Na vidiku je potovanje. ŠKORPIJON (od 24.10 do22.il.) Prijetna novost, ki bi jo morali pravilno uporabiti in imeti od tega lepo korist. Ljubosumni boste. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Uspeli boste tam, kjer si najbolj želite Kljub temu ne boste zadovoljni. ker hlepit.e za nedosegljivim. KOZOROG (od 21.12. do 201.) Prišlo bo do večjih sprememb in to na boljše. Vprašanje je, ko liko boste znali « temu prispevati. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) No va poznanstva morda celo prija teljstva, ki bi mogla povsem spremeniti nadaljnji tok življenja. RIBI (od 20.2. do 20.3.)' Vaša delavnost in podjetnost bosta nagrajeni Premostili boste nekatere ovire. Spoznali boste osebo, ki vas ceni. čun? Predvsem ugotovitev, da se, z razliko od ameriškega filma, italijanski vedno bolj usmerja v skrajno razdelitev med «umetniško» in «komercialno» proizvodnjo. med katerima tvor1 nakakšen še neopredeljeni prehod filmska komedija (Risi. Comendni. Viert-miiller, Sr.mperi. Scola itd., da navedemo najbolj ugledne in ne vedno najboljše «specialiste»). Režiserji so vedno isti : prvence srečamo skoraj izključno v nemogoči proizvodnji ltalnoleggio ali pa v prav tako nemogoči serijski (predvsem erotični) proizvodnji, kjer avtorstvo ne pomeni več niti tehnično, profesionalno jamstvo. Najhuje pa je (in tudi tu moramo reči: z razliko od ameriškega filma), da maloštevilni ugledni avtorji jemljejo vedno bolj resno svoj «umetniški» ugled, da ga zato (razen seveda kake izjeme) bogatijo le z dmžbeno-političnirhi prvinami, vedno manj pa se posvečajo bogatitvi svojega filmskega pristopa. Zato v italijanskem filmu dejansko ni presenečenj: navidezno slabi filmi so skoraj vedno zares slabi, od večjih avtorjev pa že vnaprej vemo. kaj nas čaka. Žal nam je to razmišljanje vsilil prav Marco Ferreri. ki smo ga do nedavnega precej cenili (kot tudi Rosijo . . ). Če je bil njegov predzadnji film «Non toccare la donna bianca» neznosno ideologi-ziran, je novi film «L’ultima donna» (z dobro igro Gérarda De-pardieua. Omelie Muti. Michela Piccolija in Renata Salvatorija) vsekakor bol jši. ? e.ntìar daleč od sfarejših režiserjevih del. Ferreri. je meni1, da mora svoje prejšnje razmišljanje o odnosu med moškim in žensko povezati z najnovejšo zavestjo ženskih o-svobodilnih gibanj. Ta povezava pa pomeni predvsem ponavljanje raznih . «feminističnih» ugotovitev, ki prekrije bledo ponavljanje prejšnjih režiserjevih postopkov. V filmu je npr. nekakšen ironičen odmev uboja žene, ki ga izvrši protagonist režiserjevega «Dllinger è morto» — način, kako se protagonist novega Ulma odloči do zaključnega dejanja, pa prevzema odnos s predmeti, ki ga je starejši film dosti bogaleje razvijal. S. G. ... Sovjetsko letalo «mig-25 \ profilu In površinski sliki letalo, vendar spada med težke lovce, ki hkrati tudi prestrezajo tuja letala. Je pripravno za letenje ob vsakem vremenu in ob vsakem času, podnevi in ponoči. Osnovna naloga tega letala je, kot smo že rekli, prestrezati tuje bombnike, pa tudi tuje lovce-bomb-nike. Hkrati pa «mig-25» lahko spremlja bombnike in jih na daljših poletih ščiti, lahko pa vrši tudi izvidniško službo daleč v zaledju sovražnika. Kakor vidimo, je uporabnost tega letala neverjetno velika. Uporabnost letala pa se lahko še razširi. Kadar je letalo manj obteženo, služi lahko tudi kot višinski lovec in to tudi na višinah do 25 tisoč metrov. Ker ima izredno močne motorje, je «mig-25» zelo «gibčen», saj more vršiti «lovsko službo» na velikanskem razponu od 200 metrov nad zemljo pa do 25 tisoč metrov. Zaradi teh njegovih lastnosti so ameriški vojaški strokovnjaki zahtevali od svojih konstruktorjev, naj bi najnovejše svoje strateško letalo bombnik B 1 opremili s takšnimi motorji, da bi mogli uiti «migu-25». Če letalo «mig-25» primerjamo s podobnimi zahodnimi letali .bomo opazili, da je razmeroma veliko letalo. Posebno pride to do izraza v primerjavi z ameriškim letalom «F-4», ki je znano tudi pod vzdevkom «fantom-2». Razpon kril «miga-25» znaša 15,8 m, razpon kril «fantoma» pa 11,8, «mig-25» je dolg 28,3 m, «fantom» pa 18,5. Krilo letala «mig-25» je puščiča-sto in sicer v kotu 45 stopinj, to se pravi, da so Američani posnemali sovjetske letalo, ko so izdelovali svoje najnovejše letalo «F-14», Vzletna, oziroma startna teža letala «mig:25» je okoli 32 ton, nekateri menijo celo 36 ton. To pa pomeni, da je to letalo, ki je pravzaprav lovec, dvakrat težje od slovitih ameriških «letečih trdnjav», ki so predstavljale vrhune« bomb-niškega letalstva v času druge svetovne vojne. Seveda pa je nosilnost sovjetskega lovca razmeroma majhna v primerjavi z njegovo težo. Toda tudi - to je odvisno od naloge, ki se letalu v konkretnem primeru poverja. Zato more «mig-25» sprejeti tjvof 3 pa, tudi 8 ton. Odvisno je tudi od akcijskega radiusa to se pravi od daljave cilja, do kod mora letalo poleteti. Sovjetski piloti so z letalom «mig-25» dosegli že 33 km višine, kar je svetovni rekord za serijsko izdelane avione, z najmanjšo obremenitvijo pa more preleteti tudi tri tisoč km. Prej smo rekli, da je pilot Ko-marov dosegel brzino 2.644 km na uro, toda pozneje je to letalo doseglo tudi veliko večjo brzino in sicer nič manj kot 3.460 km na uro, to, se pravi 300 km več kot doseže najhitrejše ameriško lovsko letalo «SR-71». Tolikšno brzino je «mig-25» dosegel na višini 12 tisoč m. «Mig-25» je zares višek sodobne tehnike. Japonski «mehaniki», ki ga razstavljajo na kose, bodo i-meli veliko dela, preden bodo svoje delo opravili do konca. Japonski «mehaniki» pa sproti sestavljajo tudi nekakšen zapisnik, v katerega beležijo vse, kar se pri razstavljanju dogaja. In ta zapisnik bo zelo, zelo dolg. Tako menijo strokovnjaki. Letalo «mig-25» je opremljeno z najsodobnejšo e-lektronsko opremo, z radarji, e-lektronskimi računskimi stroji, da ne govorimo o radijskih napravah in drugem. Vse elektronike je na letalu nič manj kot za 2 toni. Dolžina vseh električnih kablov meri obilnih 50 km, število tranzistorjev in elektronskih žarnic gre preko 200 tisoč. To pravi, da je letalo «mig-25» sama velikanska elektronska naprava. Oborožitev sovjetskega lovca je različna, pač v smislu borbenih nalog, ki se mu poverjajo. Leta- niti orodja in se s samo zemljo v posesti niso znašli. fako Miško Kranjec piše zgodbe o svojih sorodnikih in prednikih, pripoveduje o proletarcih, razmišlja o agrarni reformi, zemlji, o revščini, o muzik:, o življenju in smrti in tke svojo pripoved, ki v bistvu niti ni roman, temveč neke vrste kronika, pa sociološka študija in poljudno pripovedovana zgodovina. In vendar nas Kranjčeva pripoved vedno in znova osvoji. O ljudeh, ki nam jih v svoji knjigi predstavlja, pripoveduje pisatelj z ljubeznijo rodovega kronista, podrobno obnavlja dogodke, za katere je zvedel iz pripovedovanja matere in drugih sorodnikov, tke pred nami podobo starih in polpreteklih časov in s svojo pisateljsko domišljijo ter modrostjo dopolnjuje stvarne podatke. Tako je nastala romansirana kronika o neki družini, kronika o razkroju patriarhaine družbe, Dri-povedovana skozi pisateljevo toplo, rahlo romantično, pa vendar realistično pripoved, ki jo odlikuje neposrednost, prisotnost in vsa tista bogatost Kranjčevega pisateljskega izraza, ki nam je tako dobro znana. In ko na koncu knjige preberemo zadnje poglavje, posvečeno materi in njeni smrti, lahko samo še ugotovimo, Kakšen lep spomenik je pisatelj postavil svoji materi in kako lepo je orisal njeno življenjsko pot, nje^ no prizadevanje za hišo, dom, za družino ter njeno mirno, tiho smrt. Morda je to noglavje, ki pomeni tudi nekakšen obračun s pisateljevo domačijsko kroniko in literaturo z avtobiografsko tematiko. najlepše v vsej knjigi, ki sodi med najboljše Kranjčeve stvaritve, Dvoje priznanj, Prešernova nagrada in dve izdaji v dobrem letu, v naših prilikah vsekakor nista brez pomena. Sl. Ru. se ena (Nadaljevanje na zadnji strani) Odprto vabilo Draga mladinka! Dragi mladinec! V času, ko snujemo nove programe in razmišljamo o razširitvi in pomladitvi ansambla Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu prisrčno in toplo vabimo, da se vključiš v naš kolektiv in nam po svojih sposobnostih in zanimanjih pomagaš pri ohranitvi,, popestritvi in še večjem razmahu tega nepoklicnega gledališča naše narodnostne skupnosti v Italiji in enega preredkih kulturnih dejavnikov za mlade v mestu samem Naše gledališče., -ki vstopa letos v svojo šesto sezono, je v vseh teh letih opravilo in opravlja pomembno kulturno - prometno nalogo tako v zamejstvu kot onstran meje, s svojimi predstavami pa je prejelo že lepa in zavidljiva priznanja — med zadnjimi «Zlato masko» na Festivalu jugoslovanskih amaterskih gledališč r Tre binju, v Hercegovini. Zaradi obsežnega načrta, ki ga imamo pri realizaciji posameznih predstav v novi sezoni, bomo vsako tvoje sodelovanje pri našem gledališču sprejeli z veseljem, prav tako pa bomo tvoja zanimanja (igranje, izgovarjava, obrtne in tehnične dejavnosti, drugo umetniško in ustvarjalno delo itd.) strokovno usmerjali in vodili. V ta namen te vabimo na nevezano srečanje - pogovor, ki bo v ponedeljek, 27. septembra 1976 ob 19. uri v Gregorčičevi dvoram Ul. Geppa 9. Tam H bomo posredovali tudi vse potreone informacije. Medtem pa premisli, odloči se in pridi, s seboj pa pripelji tudi prijatelja ali prijateljico, saj čim več nas bo. tem lepše bo! . Kolektiv Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu 13.00 18.30 19.00 19.25 20.00 20.45 21.50 22.00 18.30 19.00 20.00 20.45 22.15 22.25 9.10, 18.15 18.25 PETEK, 24. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Teniško prvenstvo za Davisov pokal: ITALIJA — AVSTRALIJA, prenos iz Rima Približno ob 13.30 DNEVNIK in Vremenska slika Program za mladino: Pupazzo story Svet je majhen Kinokoncert in Vremenska slika DNEVNIK Dnevnik 1 — reporter: KAKO JE S ŠOLO? Čez teden dni se bo začela šola. 11 milijonov italijanskih državljanov, začenši z najmlajšimi pa do visokošolcev, bo začelo vsakodnevno obiskovanje pouka, kjer jim bo 700 tisoč učnih moči posredovalo svoje znanje. Toda to je le ena plat vprašanja. Veliko bolj zapleteno je drugo vprašanje, kajti ko se začne pouk. pridejo še bolj do izraza nešteti problemi, ki tarejo italijansko šolo. Sicer je minister za prosveto in šolstvo Malfatti pred nedavnim rekel, da bo letošnje šolsko leto — odločilno. Takih in podobnih zagotovil smo slišali že veliko, zato tudi to zagotovilo prejemamo z določeno rezervo. DNEVNIK Con rabbia e con amore: srečanje s pevci — avtorji Ob koncu DNEVNIK 1 — ZADNJE VESTI nadaljevanje ga je Jerre 19.00 19.15 19.45 20.30 20.50 21.00 22.05 22.30 23.20 20.55 21.15 21.35 23.05 22.00 23.25 Drugi kanal Rubrike dnevnika 2 — ankete, šport itd. Baalovi tovariši: LO SPETTRO ROSSO, tretje Delo je napisal Jacque Champreux, i-ežiral pa Prevert. Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO A CASA, UNA SERA DNEVNIK 2 - DRUGA IZDAJA Jazzovski koncert: SARAH VAUGHAN Ob koncu DNEVNIK 2 — zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 11.00, 15.10, 17.00 TV ŠOLA: Računstvo, Nasad sadnega drevja, Angleščina, Zgodovina, itd. Križem kražem PISANI SVET Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je nagradni izlet nagrajencev rubrike «Ustvarjajte za nami» idealna priložnost za snemanje dveh ali več samostojnih oddaj. In tako so tudi za nagrajence letošnjih oddaj pripravili nagradni izlet, na kate rem so posneli tri barvne oddaje. Pri tem so poiskali nove oblike in se odločili za snemanje nastopa folklorne skupine na osnovni šoli v Ohridu. S tem so prišli v stik otroci iz Slovenije z vrstniki iz Makedonije. Obzornik ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE: ŠTUDENTOVSKI OKTET Na nekem letošnjem festivalu, ki je bil namenjen le oktetovskim ansvmblom, je sodelovalo 32 oktetov. Študentovski oktet je zelo uveljavljen majhen pevski ansambel in se danes predstavlja z drugo samostojno TV oddajo. Zanimivost današnje oddaje je, da oktet nastopa z napitnicami in vinskimi pesmimi nasploh. In tega ni malo. Krajevna skupnost DNEVNIK Notranjepolitični komentar OB 35-letniči UŽIŠKE REPUBLIKE Kako pa kaj oče? SOS, serijski film DNEVNIK Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK Recoil, celovečerni film Pevski zbor Zagreb Poševna projekcija ris Ryan, serijski film 1 TRST A 15.00 Tenis: Italija - Avstralija: 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 15.30 Nadaljevanka; 17:05 Komor-Poročila;. 7.05 Jutranje glasba;: na in operna glasba; 19.30' Stari 11.35 Opoldne z vami: 13.30 Già-, in novi motivi: 20.20 Orkester: sba po željah; 18.30 Domači skla- 22.20 Ponovno na sporedu, datelji; 18.55 Folklorna glasba; 19.10 Na počitnice; 20.35 Koncert; 21.15 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 3 50 Vesela glasba; 10.15 Orkester; 11.15 Plošče za mladino; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.35 Polke in valčki; 16.00 Naši otroci in mi; 16.15 La Vera Romagna: 16.45 Popevke;. 18.00 Kulturna panorama; 18.10 Nemški pevci; 19.35 Slovenski zbori; 20.00 Prenos ;RL; 21.00 Glasovi in zvoki; 22.35 Simf. koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.30 Budilka: 8.30 Jutranje popevke: 9.0!) Vi iti jaz; 11.00 Drugi zvok; 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Dylan, Tenco in drugi: SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00. .16.00. 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas' 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirska himna: 10.30 Sle venska umetna pesem; 11.35 Tu ristični napotki; 12.03 Po Talijinih poteh; 13.10 Revija orkestrov: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam ... ; 15.05 Glasbena pravljica; 16.30 Napotki za turiste: 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 18.00 Studio ob 18 uri; 19.00 Pri skladatélju Primožu Ramovšu; 20.40 Fantje treh dolin; 20.50 Lahko noč. otroci!; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Ja ponski trio; 1.05 Ples do enih: 2.03 Melodije. ||lllllllt>MIIIIUIHIII||l|||||||||||||,|||ll|||,ni,|l||||,|,||||l|,ut,|||ll||,|,i,HiHiiii,n,(n),,,,,,,11,11},!,ni,,,111,1,11,l,||||,||,|,l,,,1HI|||||||||||||||^||t]||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||n||||||||||,|||||||t Skrivnost izgubljenega škornja 33. Piše in riše CIRIL GALE KOWANCl <30 ZAJAHALI IN ODDRVELI r L riè 1 | : ^ KRVAVI N°2 ,r KAKO 51 PRIŠEL-DA SO NAJU UJELI ? KASNEJE... MOJ RDEČI BRAT ŠE VEDNO NI POVEDAL, KAKO JE VEDEL, DA BODO KOMANČI ODŠLI. Z MOJI/A BRATOM VOHLJAČEM SVA NAŠLA VAJINO SLED. KO SVA UGOTOVILA , DA SO VAJU UJELI KOMANCl.SVA VAJU HOTELA OSVOBO- NOGOMET V PRIJATELJSKEM SREČANJU Olimpija je včeraj na Proseku pokazala lepo in učinkovito igro Gostje so premagali Primorje s 7:2 - Mnogo gledalcev Primorje — Olimpija 2:7 (0:3) PRIMORJE - 1. polčas: Štoka, Cimolino, Blazina, Vižintin, Race, Tomizza, Barnaba, Valenti - Clari, La-nza, Angelieri, Boris Kralj. 2. polčas: Kapun, Brzan, Verša, Husu, Križmančič, Vižintin, Marassi, Caharija, Zangari, Bortolotti in Persi. OLIMPIJA — 1. polčas: Dalano-vič, Bracanovič, Klampfer, Dimitrijevič, Dogadžič, Samatovič,^ Komlje-novič, Ameršek, Radulovič,* Prosen, Rožič. 2. polčas: Matovič, Kariš, Haza-t>en, Dimitrijevič, Prosen, Trubar, Vojnovič, Peter Ameršek, Vouč, Jo-vičevič, Koželj. STRELCI: v 17. min. Dimitrijevič, v 21. in 37. min. Ameršek, v 48. min. Jovičevič, v 63. min. Vouč, v 64. in 75. min. Jovičevič, v 78. min. Zangari in v 83. min. Vižintin. SODNIK: Colucci iz Trsta. Ljubljanska Olimpija, ki je včeraj gostovala na Proseku, je z visoko zmago nad Primorjem popolnoma zadovoljila številne navijače, ki so se zbrali okrog proseškega pravokotnika. Ljubljančani, so po dveh zaporednih prvenstvenih zmagah in sicer v Zagrebu ter v nedeljo proti Partizanu, na Proseku potrdili, da so v dobri formi. Na igrišče so stopili v standardni postavi. Že v začetnih udarcih je bila razvidna tehnična in terenska premoč Ljubljančanov, katerim pa je Primorje, ki je igrah, tudi v najboljši postavi, kar dobro kljubovalo. V tem delu igre je vrste Primorja ojačilo levo krilo Zarje Boris Kralj. Razumljivo je, da Olimpija ni igrala s polno paro in tako je vratar vzdržal do 17. minute, ko so Ljubljančani po lepi akciji povedli z Dimitrijevičem. Tri minute prej je «svetišče» Štoke iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiin NOGOMET PROTI ITALIJI Jugoslavija jutri v Rimu brez Oblaka in Popivode Toplak je v ekipo uvrstil tri novince Y jutrišnjem mednarodnem prija- med Zarjo B in Krasom. Zmagali 'lielrcwvi _._L_ _»_. __T>_• _ 0.1 /1 . 1 \ teljskem nogometnem srečanju v Rimu med Italijo in Jugoslavijo bo jugoslovanska reprezentanca igrala brez dveh svojih najboljših nogometašev, Oblaka in Popivode. Tehnični vodja enajsterice, Ivan Toplak, je namreč povedal, da tokrat «pla-l1*..ne bodo nastopili v svoji naj-. Uši postavi, to pa tem bolj, ker Je bil prisiljen vključiti v moštvo Kar tn novince: Svilarja, Jelikiča in Jurčiča. Postava Jugoslavije za proti Italiji bo namreč na- Svilar, Jelikič, Hadžiabdič, Peru-zovič, Jurčič, Bogičevič, Žungul, Mu- \tC’ Hjordjevič, Jerkovič, Šurjak. Na rezervni klopi bodo še Kata- N?ko'rčMUSUn' Iyezič in «Plavi» so včeraj z letalom že prispeli v Rim in bodo danes popoldne «i lažji trening na olimpijskem tadionu, kjer bo tudi sobotna tekma. so Bazovci z 2:1 (1:1). Strelci golov so bili Terčon in Počkar za Zarjo ter Rebula za Kras. R. B. rešil Valenti - Clari, ki je na sami gol - črti preprečil gotov zadetek. Po doseženi prednosti je Olimpija pred koncem polčasa bila uspešna še dvakrat z odličnim Amerškom. V nadaljevanju sta ekipi popolnoma spremenili postavi. Olimpija je poslala na igrišče rezerve, postave Primorja pa so ojačili nekateri nogometaši, ki nastopajo v ostalih slovenskih klubih. V drugem polčasu je bila igra na nekoliko nižji stopnji. Kljub temu pa so gledalci vseeno prišli na svoj račun, saj j padlo še kar pet golov. Tekma se je namreč končala s 7:2 v korist Olimpije. Po končani tekmi so se nogometaši in voditelji klubov srečali v Društveni gostilni na Proseku, kjer jih je čakala večerja. Med večerjo je seveda prišlo tudi do zdravic in predsednika klubov sta si izmenjala pozdrave in darila. Na tem zaključnem večeru je bil prisoten tudi jugoslovanski konzul Kovačič. Bruno Rupel 17-letnik preko 222 cm ERFURT, 23. — Med mladinskim atletskim dvobojem NDR - SZ je 17-letni sovjetski skakalec v višino Vladimir Jaščenko dosegel odličen rezultat 222 cm. V ženski konkurenc: se je posebno izkazala Sovjetinja Kulčunova, ki je 400 m pretekla v času 51”96. V obeh konkurencah je gladko zmagala SZ. ATLETIKA PRED VRHUNCEM SEZONE Tri borovke na prvenstvo v Mantovo z dobrimi upi na visoke uvrstitve Patrizia Padovan v zamudi s pripravami - Irena Tavčar se bo komaj pred startom odločila med kroglo in diskom STOCKHOLM, 23. - Teniška i-gralca Bjom Borg in Adriano Pa-natta se bosta pomerila v dvoboju ki bo 9. oktobra. Zmagovalec bo prejel približno 36 milijonov lir. Za Borove atletinje se hitro bliža ura končne odločitve, ki bo nedvomno dala pečat letošnji sezoni. V nedeljo bo trojica atletinj nastopila na državnem prvenstvu v Mantovi z dokaj dobrimi upi na visoke uvrstitve. V Mantovo bodo odpotovale Sonja Antoni (400 m), Patrizia Padovan (daljina) in Irena Tavčar (disk ali krogla). Antonijeva bo nastopila že v dopoldanskem programu v predteku in uspeh bi že bila uvrstitev v finale. Sonja je v dobri formi kot je žc dokazala v nedeljo v Viareggiu, kjer je dosegla zelo dober čas kljub temu, da je bila trenutno nerazpoložena. Njen osebni rekord znaša 59”8 in je iz konca maja. V Mantovi je nova znamka skoraj obvezna in verjetno bo naši atletinji uspel skok v bližino 59 sekund. Manj optimistična so predvidevanja za Patrizio Padovan, ki je komaj pred kratkim ponovno začela z intenzivnejšimi treningi po bolečinah na nogah. Skakalka v daljino bi imela od trojke skoraj najboljše možnosti za visoko uvrstitev, njen položaj pa postaja sedaj bolj kočljiv in v Mantovi bo startala brez posebnih upov. Normalen bi moral biti zanjo skok okoli 5,10 m. Atletinja računa predvsem na srečen skok, ki bi jo ponesel kakih 20 cm dalje, kar bi bilo že otipljiv uspeh in znatno višja uvrstitev. Tavčarjeva se še ni odločila v kateri panogi bo nastopala. Včeraj sta skupno s trenerjem Vojkom Cesarjem odločila le . . ., da se morata čimprej odločiti. Kocka bo padla v Mantovi neposredno pred tekmovanjem. Izbira bo padla po pregledu ITALIJA - JUGOSLAVIJA Tacchetti ne bo igral KOPENHAGEN, 23. - Po tekmi ie tehnično vodstvo itali-inirii 6 ?°S°metne reprezentance iz-». proti Jugoslaviji v soboto nL“..lgral Facchetti, ki še občuti P°sled:ce lažje gripe. BARCELONA, 23. - Fiorentina je n 0jlla Prvo mesto na mladinskem nfT0rafYlem turnirju «Juan Gam-jJ' ' finalu je z 2:1 premagala oomače moštvo. — V dveh mednarodnih sta^ Ke,JSkih nogometnih srečanjih tata- 3 ^osežena naslednja rezul- Avstrija - Švica Norveška - švedska ìKn'v, ,ma& Norveške gre za prvi dri!- • ^ vrs*-e Proti Švedski v zgo-ovim skandinavskega nogometa. 3:1 3:2 danes na repentabru Kras-Koper merilTt p® Repentabru po- gometn,V priiateliskem srečanju no- » «mìì'sìs Na nedavno zaključenem nogometnem turnirju na Proseku je izročil memorial predstavniku Portualeja oče pokojnega Puntarja (zgoraj), nagrado za prvo mesto med začetniki p a je osvojila Costalunga (spodaj) startne liste. Irena bo metala tam, kjer bodo izgledi za višjo uvrstitev večji. Bolj zanesljiva je nedvomno v disku, njenih 11,40 m v krogli pa ima večjo težo v državnem merilu. V krogli je poleg tega letos povsem gotova nastopa v finalu in ima torej na razpolago 6 metov. NOGOMET Stavka nogometašev VICENZA, 23. - Sindikalno združenje poklicnih nogometašev je izjavilo, da so se igralci klubo- druge lige izrazih za protestno akcijo ob priliki prvega kola prvenstva, ki bo na sporedu v nedeljo. Vse tekme se bodo iz protesta začele s 15-mi-nutno zamudo. Člani mladinskih moštev domačih klubov bodo pred stadioni razdeljevali gledalcem letak, kjer bo obrazložena akcija nogometašev. TIRRENIA, 23. — Med atletskimi pripravami italijanskih alpskih smučarjev je bil v peteroboju najboljši Franco Bieler. B'eler je 100 m pretekel v 12”, v daljino pa skočil 5,96 metra. Zanimiv je bil dvoboj na 400 metrov. Za prvo mesto sta se do konca borila Bieler in Thòni. Hitrejši je bil prvi (55”3), medtem ko je Thoni tekel v 56”2. MUNCHEN, 23. — Predstavnik nogometnega kluba Bayem je izjavil, da je kapetan moštva Beckenbauer odklonil bajno ponudbo preko ene milijarde lir za igranje v francoskem moštvu St. Germain. JADRANJE DELOVANJE «CUPE» Za najdaljšo regato nagrada Darija Starca Opravljeno pot bo treba dokazati Slovenski pomorski klub Cupa bo podelil Memorial Darja Starca članu, ki je z jadrnico odplul najdalje iz Sesljanskega zaliva. Nagrada — stilizirano jadro — je prehodnega značaja m bo ostala v trajno last članu, ki ga bo osvojil dvakrat. Darij Starc je bil član Cupe od same ustanovitve ter je na prvi društveni regati zasedel tretje mesto s svojim bekačinom. Z isto jadrnico , (vsega 5 metrov dolgo) je skupaj s j prijateljem odjadral iz Sesljanskega I zaliva do Novalje na otoku Pagu. j Podnevi sta objadrala Istro, Cres in j Lošinj, ponoči sta se zatekla v pristane in prespala v šotoru. Tako sta po sedmih dnevih jadranja prispela v Novaljo in se nato srečno vrnila. Cupa vabi zato svoje člane, da pošljejo prijave in primeren dokaz . o prepluli poti na naslov «Cupa - 34019 Sesljan», do 28. septembra ali pa jih osebno izročijo pri vpisu za društvene regate v Sesljanu, 25. in 26. t.m. lil iiiiiiiiiiiiiii iiiinii n n m iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuijjiiiii mi n mi iiiiii tun 1111111111 iiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiuiiiiiii im m m Hlinil unii uni m iiiiiiiiin KOŠARKA PRIPRAVE NAŠIH DRUŠTEV Osemdnevni trening vMariboru Kentovelci zmagali na turnirja Prijateljske vezi s klubi iz Slovenije so s« še bolj utrdile Prejšnji teden je skupina konto- 3, Kunst, Miljuš 4, Dvoršak 18, Ma-velskih košarkarjev gostovala v Ma-1 tijevič 6, Šujica 6. riboru, kjer se je udeležila korist-j KONTOVEL: Emili, Ukmar 2, P. nega osemdnevnega košarkarskega tečaja pod vodstvom priznanega tre nerja Dragana Petkoviča. Celotno gostovanje je zares izvrstno organiziral košarkarski klub Branik, ki se je potrudil, da bi se naši fantje najbolje počutili in v tem prav gotovo uspel. Na tečaju je sodelovalo šestnajst športnikov letnika 1961 in mlajših. Kontovelske košarkarje so spremljali preds. Kontovela Pertot in odbornika Gulič ter Štoka, katerim gre zahvala za vložen trud v korist naše mladine. Goste iz zamejstva so v Mariboru lepo sprejeli. Najprej jih je pozdravil predsednik Branika, nato pa jih je sprejel še predsednik komisije za telesno kulturo v Mariboru. Obema se je za topel sprejem prisrčno zahvalil pred-.sedEttk ŠD Kontovel Pertot. V kulturni spored tega gostovanja lahko vsekakor uvrščano obisk muzeja NOB v Mariboru, kjer je naše fante vodil direktor muzeja Fajdiga. Morda pa je bil najbolj pričakovan del tega športnega tedna tradicionalni turnir Prijateljstva, ki je bil tokrat na sporedu že devetič. Prireditelji so organizirali dva turnirja. Enega za pionirje letnikov 1961-62, drugega pa za mlajše pionirje letnikov 1963-64. Poleg tega je bila na sporedu tudi prijateljska tekma v minibasketu. MLAJŠI PIONIRJI (Letnika 1963-1964) Kontovel — Konus 45:40 (24:24) KONTOVEL: Emili, Ukmar 2, P. Starc, Štoka, Sedmak 8, Daneu, Ban 23, Danieli R. 12 V prvi tekmi turnirja mlajših pionirjev bi Kontovelci kmalu izgubili proti Konusu. Tekma je bila vseskozi zelo privlačna in napeta. Prvi so povedli predstavniki Konusa, ki so že vodili 12:4. Nato so naši fantje zaigrali nekoliko bolje in uspeli do konca polčasa tudi izenačiti. V drugem delu je zopet prevzel vodstvo Konus, ki je prednost obdržal do trinajste minute. Tedaj so Kontovelci zopet nadoknadili zamujeno in v ostrem finišu tudi zmagali. FINALE ZA 1. IN 2. MESTO Branik — Kontovel 56:30 (29:16) BRANIK: Ilešič 9, Križaj, Bajc, Radenjič, Salter 8, Roglj 2, Samsa Starc, Štoka, Sedmak 4, D. Daneu, Černoli 6, Ban 12, R. Danieli 6. PM: Branik 8:12, Kontovel 4:12. PON: Ban. V finalni tekmi turnirja so premočno zmagali domačini. Branik je v tej kategoriji zares zelo perspektivna ekipa, saj uvršča nekaj odličnih igralcev, med katerimi izstopata režiser Ilešič in Salter. Proti taki ekipi naši fantje res niso mogli ničesar. Treba pa je omeniti, da je najboljši igralec Kontovela Ban igral že tretjo tekmo dneva in je zato igral razumljivo pod svojimi zmožnostmi. KONČNA LESTVICA 1. Branik, 2. Kontovel, 3. Konus, 4. ŽKK. PIONIRJI (Letnika 1961-1962) Kontovel — Drava 82:61 (26:36) KONTOVEL: M. Ban 31, Mikeli, V. Ban 8, Černoli, Majovski, Buka-vec 15, K. Starc 28. DRAVA: Savuržič, R. Beranič 10, Klinc 9, Cemjakovič 12, Hrženjak 20, I. Beranič, Pešič 6, Štrucl, Be-denik 4. PM: Kontovel 11:22, Drava 11:24. PON: Štrucl, V. Ban, M. Ban, Hrženjak, Cernjakovič. V drugi tekmi turnirja sta se pomerili ekipi Kontovela in Drave. Zmagali so Tržačani, vendar je bilo stanje po prvem polčasu kritično. Ptujčani so takoj na začetku silovito pritisnili in so kljub utrujenosti zaradi malo prej odigrane tekme kar pregazili zmedene Kontovelce. Sam Hrženjak je v prvih petnajstih minutah tekme dosegel kar 20 točk. V drugem delu igre pa se je začela Ptujčanom poznati utrujenost. Kontovelci so se zagrizeno vrgli v borbo in so s požrtvovalno obrambo «mož-moža» kaj kmalu zaostanek nadoknadili. Nato so v peti minuti začeli forcing, ki je obrodil zaželene sadove. V enajsti minuti je bil rezultat že 59:42. To pa še ni bilo dovolj. Treba je bilo paziti na razliko v koših, ki je sedaj postala bistvene važnosti. Branik — Kontovel 61:62 (27:24) BRANIK: Vaš, Kirbiš, Macun.7, Škrbinjek, Vukmanič, Kruder 29, Friš 6, Rataj 14, Ojsteršek 5, Ketiš. KONTOVEL: M. Ban 18, K. Starc 21, Bukavec 14, V. Ban 6, Majovski 2, Mikeli, Černoli, R. Danieli. PM: Branik 6:14, Kontovel 5:16. j V zadnji tekmi dneva sta se sre-1 cala Kontovel in Branik. To je bil praktično finale turnirja Prijateljstva, vendar pa so prišli Kontovel- ; ci na igrišče z zmago skoraj že v žepu. Mariborčani bi morali zmaga- ' ti z dvanajstimi koši naskoka, če bi hoteli pokal obdržati doma. O- j bratno, tekmo so zmagali celo gostje iz zamejstva in zmaga je bila popolnoma zaslužena. Po izenačenem prvem delu igre, so v drugem delu Mariborčani močno pritisnili in do- I segli prednost trinajstih košev. Tu pa so se naši fantje zopet zbrali in mimo nadoknadili zamujeno. Proti koncu pa so še prešli v vodstvo, ka-1 toro so v zadnjih napetih sekundah tudi obdržali. Po tekmi je bilo nagrajevanje. Naslednji dan so se vsi Kontovelci poslovili od novih in starih prijateljev iz Maribora v upanju, da se bodo taka srečanja še ponovila. ! I. S. NAMIZNI TENIS Uspeh na Kitajskem ŠANGAJ, 23. — Jugoslovanski namiznoteniški par Šurbek - Palatinuš je zmagal na mednarodnem turnirju v Šangaju. Jugoslovana sta v finalu premagala japonsko dvojico Na-kandakare - Jakoto z rezultate n 3:2 (1°:81, 21:16, 16: 21, 21:12, 23:2U. KOŠARKA , V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja na Reki so dosegli sinoči ta izida: Pallacanestro TS - Industromon-taža 75:61 (35:36) Kvarner - Snaidero 103:99 (52:44) OBVESTILO Slovensk* pomorski klub «CUPA» obvešča svoje člane in prijatelje, da bodo letošnje društvene regate v Sesljanskem zalivu 25. in 26. septembra. Prva regata bo jutri, 25. septembra s startom ob 15. uri. Vpisovanje v društvenem prostoru od 13. do 14. ure. Druga regata bo v nedeljo zjutraj s startom ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure. Nagrajevanje najboljših posadk bo med družabnim večerom, ki ga bo društvo priredilo teden kasneje. Izvleček pravilnika za društvene regate Čupe Regata poteka po sistemu o-impijskega trikotnike. V primeru neugodnega vremena ali drugih okoliščin, prireditelj i;i žirija lahko po lastni uvidevnosti skrajšata regatno progo. Vsi razredi čolnov sodelujejo v skupni regati, zato točkuje žirija vsak čoln tako. da realni čas, izražen v minutah, pomnoži s koeficientom čolna na podlagi priložene razpredelnice, Zmaga pripade čolnu, ki ima najnižji rezultat (t.i. popravljen čas) Razpredelnica koeficientov za nekatere jadrnice in katamarane: tornado 142; f.d. 136; zvezda 133; 470 127; 420 120; f. j. leseni 119; laser 119; bekačm 118; f. j. plastika 116; vaurien 110; alpa brise 110; zef 100; a-pache 98; alpa tris 95; jole o.k. 95. Za jadrnice s balastom (cabinati a vela) .se koeficient čolna izračuna tako, da se ratingu IOR prišteje stalni koeficient 110. Za čolne, katerih koeficient ni v razpredelnici, oziroma za katere ni določen rating IOR, določi koeficient čolna žirija na podlagi primerjave, Končna zmaga pripade čolnu, ki ima najnižji seštevek popravljenih časov sobotne in nedeljske regale. Čoln, ki se udeleži, oziroma pride na cilj v sama eni regati, tekmuje za končno zmago tako, da mu žirija prisodi za izpuščeno regato najslabši dosežen veljaven popravljen rezultat. Krmar mora v tem primeru vplačati vpisnino za obe regati. Vpisnina za regate znaša tisoč lir za čoln in regato. Vpisovanje bo v soboto, od 13. do 14. ure (predviden stari ob 15. uri) in v nedeljo od 8. do 9. ure (predviden start ob 13. uri) pri vpisni mizi v društvenem prostoru v Sesljanu. Dokončna razpredelnica bo objavljena v Primorskem dnevniku, predvidoma v torek, 28. septembra. V okviru družabnega večera za člane in prijatelje društva, ki bo v soboto, 2. oktobra, bodo podeljene nagrade, ki so jih prispevala razna pod-jctjci. PROTESTI. Do 30 minut po prihodu na cilj ima krmar, posadke pravico, da vloži protest žiriji. Protest vloži in obrazloži pismeno izključno krmar, ki mora vložiti kavcijo v višini 5 tisoč lir. Kavcija sc ne vrne v slučaju, da žirija zavrne protest kot neutemeljen. Odločitve žirije so .dokončne. ODGOVORNOST. Prireditelj obvešča, da ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo utrpele osebe ali stvari. Vsak tekmovalec sodeluje na regatah na lastno odgovornost in je tudi osebno odgovoren za škodo, ki bi jo iz katerihkoli vzrokov ali naključij povzročil tretjim osebam ali stvarem. Za mladoletne nosijo odgovornost starši ali varuhi. Pri vpisu mora krmar čolna podpisati izjavo, da skupaj s prijavljeno posadko prevzema odgovornost in se odreka kateremukoli odškodninskemu zahtevku prireditelja. Brez podpisa o prevzemu odgovornosti se posadka in čoln ne moreta u-deležiti regat. Prireditelj si tudi pridržuje pravico, da ne sprejme vpisa; oziroma izloči iz regate čo'n in posadko in to po lastni uvidevnosti in brez obrazložitve. Prireditelj si pridržuje tudi pravico, da napovedano regato, zaradi vremenskih ali drugih pogojev odpove, prenese ali prekine. Sodelujoče posadke mora jo spoštovati odločitve prireditelja in žirije brez ugovora. KAREL PRUSNIK . GAŠPER Gamii na plazu 23. ie varnvai ta^onsvce Je bilo precej na varnem. Hrbet nam Prav stena, strmo pobočje pod nami pa smo bi imel ioni Pre8*e<^ab s stražarskega mesta. Sovražnik ne stražil; "kega posla, če bi nas hotel naskočiti. Zato smo mo podnevi .ponoči pa je bedel le dežurni. grmelo Ro^n*cV,?e Je vreme sprevrglo: deževalo je in spomnili c+oVeSe 11 smo se pomladi, vendar smo se kmalu za toliko serzfmaPrponoviT: K°likor pred sv’ Jurijem grmi' ROBIN IN NJEGOVI KNAPI l’e bui ^ v^vcU-snì0 večkrat posedali v novi zemljanki, ki naist dvanaV t0 .čumnato se nas je zgnetlo vseh tri-ognjišče in no i J^oy m Marjetka. Strmeli smo v mrzlo kadilo iz HUng-udovad v dolino, kjer se je v Topli prijazno kuhali kos1r*OV- Pri- -urjeku, Fajmutu in Kordežu so mrzel in iasen™«; Ea "lsmo smeh zanetiti, ker je bil dan čakali večera ^ujm hrane pa nismo imeli. Nestrpno smo zgodbe ali n’a medtem pa smo pripovedovali partizanske vprašanjih. P Sm° razPravljali o vojaških in političnih Politične ure so bile spočetka trd oreh. Kadar sta komandir Lojz ali Robin govorila ,kako se ravna z orožjem, kako se napade sovražnika ali se ga preseneti v zasedi, so poslušali z velikim zanimanjem. Tudi razpravljali so živahno. Politična predavanja pa so povzročila odpor. Naši drvarji knapi in kmečki fantje so videli protifašistično borbo v tem, kako so bolj ali manj uspešno streljali sovražnika. Težko jih je bilo prepričati, da sta jasna beseda in politična zavest mnogokrat učinkovitejše orožje. Zimski čas smo vendarle morali izkoristiti za politično izobrazbo. Hodili smo med ljudstvo, ki je vsako našo besedo pretehtalo in jo, ali sprejelo ali zavrglo. Ljudje so poslušali nemške radijske oddaje; čitali so nemške časopise, prebirali fašistične letake in podobno. Gobbels je imel vsa moderna propagandna sredstva. Matjaž se je požrtvovalno lotil dela. Imeli smo skromno literaturo, pravzaprav le eno samo številko «Dela» in nekaj letakov. Tu je črpal snov za politične ure, v glavnem pa nam je predaval na pamet. Preden je sklical prvi sestanek, je moral «obdelati» vsakega posebej in ga pripričati o potrebnosti političnih ur. Pripetilo se je celo, da mu je nekdo surovo zabrusil: .Pojdi k vragu ti in tvoja politična ura! Kadar bo treba, bom že vedel, kje je moje mesto! Nacije bom že streljal in komorno nosil!’ Strojničar Robin je kar odkrito dejal: «Matjaž naj sam politizira ,jaz bom pa Švabe z mojim .psičkom’, kadar se srečamo.» Matjaž je vse tb slišal in molčal. Odhajal je v okolico Tople, v Podpeco, Koprivno in šent Jakob in ni bilo hiše, ki je ne bi obiskala njegova patrulja in kjer ne bi vztrajno pojasnjeval politiko Osvobodilne fronte. Nekateri tovariši tudi niso imeli razumevanja za konspiracijo. Matjaž pa je hodil «na zvezo» z različnimi ljudmi, z ilegalci ,o čemer ni mogel govoriti v četi. Neko noč bi moral na sestanek z Mihom Riglom iz Celovca, že takrat je namreč prek njega vzpostavil zvezo s celovškimi protifašisti. Na sestanek pa nihče ni hotel. Le Stane Mavrič se je javil. Kadar je imel sestanek v četi, je sprva moral požreti marsikatero trpko. Robin je k temu vzpodbujal s svojimi krilaticami ali šalami, če je Matjaž opozoril kakega tovariša, da se je v dolini pred kmeti nespodobno obnašal, bil oblasten, preklinjal, zabavljal čez vero ali podobno, je ta poiskal s pogledom Robina, ki je že imel pripravljen zbadljiv dovtip. Izbruhnil je smeh. Poskusil je tedaj na drug način: vsakega je na samem opozoril na nepravilno postopanje s kmeti. Robina je to nekoč vznejevoljilo in predrzno mu je zabrusil: «Pusti nas na miru s svojo teorijo!» Robin je očitno precenjeval vojaško moč četice in ni razumel, da morajo biti partizani politično razgledani ljudje. Robin in njegovi somišljeniki se dolgo niso vdali. Sprva je bila na sestanku komaj polovica četice. Drugi so sedeli v bližini pod smreko. Skoraj tekmovali so, kdo izmed njih bo uganil več šal. Napenjali so trebuhe in se kosali med seboj, kdo bo glasneje izpustil «zrak». In kadar je «zračna strojnica» prav na dolgo zaregljala, tedaj je zao-ril razposajen in zmagovit smeh. Tisti, ki so bili na sestanku, so se nemirno ozirali. Niso se mogli zbrati, pa tudi zanimanje za politično uro je splahnelo. Kdo bi bil resen, ko pa se oni pod smreko tako nalezljivo krohotajo! Toda Matjaž ni popustil. Trudil se je, da bi razgovor bil čimbolj zanimiv. Pripovedoval je, kako je bil leta 1941 izseljen s svojo materjo v Srbijo in živel nekaj časa v šuman-diji, v Gornjem Milanovcu. Jeseni leta 1941 je odšel v partizane. V teh srbskih enotah je bilo precej Slovencev in na osvobojenem ozemlju v Užicah so kaj kmalu organizirali slovensko partizansko četo. Pripovedoval je, kako težke in srdite so bile prve borbe s četniki. Slovenska četica, katere politkomisar je bil Matjaž, pa je bila med prvo ofenzivo v borbi s četniki in Nemci razbita. Iz ostankov čete so osnovali slovenski vod v I. proletarski brigadi. Matjaž je podrob- no pojasnil izdajstvo Draže Mihajloviča in njegovo sodelovanja z Nemci. Ko je Matjaž pripovedoval o strašni bitki v Bosni na Han Pjesku, ki jo je od osemnajstih Slovencev preživelo le osem, in ko je orisal mučni pohod čez Igman planino v Fočo, je zanimanje raslo in mnogi so se začeli nervozno presedati. V duhu smo ga spremljali na teh težkih in krvavih bojnih pohodih. Nato nas je v pripovedi popeljal v zaščitno četo Glavnega štaba, k Titu. Vsi hkrati smo se ozrli na Matjaževo težko in oguljeno starojugoslovansko mavzerico. Pomislil sem: s to puško je ščitil Tita, našega komandanta. Zatem smo se v duhu napotili čez Bosno, črno goro in Hercegovino ter preživljali z njim tretjo ofenzivo. Kamen se nam je odvalil od srca, ko nas je med pripovedovanjem pripeljal s Cincar planine čez Bosensko Krajino v Hrvaško, od tam čez Liko in Gorski Kotar na Notranjsko, v Slovenijo. Opisal nam je sestanke na Kočevskem Rogu, kjer je takrat bil del Glavnega poveljstva Slovenije, in srečanje s tovariši Ivanom Mačkom, Zoranom Poličem in Francetom Lubejem. Bil je navzoč pri ustanovitvi Cankarjeve brigade, orisal nam je Krim in Mokerc. Jeseni 1942 je v Podlipoglavu videl Borisa Kidriča, videl je Edvarda Kardelja in Franca Leskoška, ki so ga poslali na Štajersko za političnega aktivista. Poslušali smo z odprtimi usti. Na štajersko je prišel s Petrom Stantetom - Skalo in Dušanom Kraigherjem - Jugom. Prisluhnil sem, ko je govoril, da je delal že od leta 1937 in pomagal organizirati prostovoljce za Španijo. Pošiljal jih je čez Peco v Avstrijo. (Spomnil sem se, kako so tri ubiti pri Mostnarju na Jezerskem, ko so ponoči hoteli prekoračiti jugoslovansko - avstrijsko mejo.) V Peci nad Toplo smo razpravljali tudi o skupni izjavi treh komunističnih partij: EPA, KPI. in KPS iz leta 1934. V začetku februarja smo izdali tudi politično knjižico, ki je imela na prvi strani zemljevid Slovenije. ( Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 24. septembra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku aii upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. tzdaia^JzTT in tiskaj ^Trst založnikov Odgovorni urednik Gorazd Vesel V TRENUTKU, KO MITO ZAPUŠČA AFRIŠKO CELINO V Južni Afriki izbruhnile ponovne črnske demonstracije Demonstracija črnskih študentov po osrednjih ulicah v Johane-sburgu - Policija z orožjem preprečila prihod okrepitev iz Soweta NAIROBI, 23. — «Zapuščam A-friko iz Nairobija — je dejal danes ameriški državni tajnik Kissinger — s srčnimi čustvi ter navdihom upanja,» ko je zapuščal Kenijo z letalom, ki ga je poneslo v London, kjer se bo sestal s svojim angleškim kolegom Croslandom. Oba državnika bosta preučevala na pogovoru rezultate Kissingerjeve tur-noie po Južni Afriki, katere c>'j je bil rešitev hudih vozlov rasistične politike v tistem delu Afrike. V istem trenutku, ko je ameriški državni tajnik podajal to izjavo, so izbruhnili v Južni Afriki (Južnoafriška republika, ki ji vladajo predsednik Vorster in njegov; beli somišljeniki iz vrst «Burov») po enem tednu ponovni nemiri in izgredi. Policija je posegla že zjutraj, da bi razpršila skupino kakih 300 študentov, ki so priredili manifestacijo v središču Johannesburga. Demonstrant so šli v sprevodu s transparenti in lepaki po osrednjih ulicah. Policija jih je napadla, nakar je prišlo do spopadov in tudi do poškodb izložb nekaterih trgovin. Policija je skušala opravičiti svoj poseg trdeč, da so manifestanti izvajali vandalske akcije. Resnica je morda v neki drugi stvarnosti: danes se je zgodilo prvič, da so črnski demonstranti prispeli v samo središče Johannesburga ter s tem ogrozili mirno življenje svojih belih gospodarjev. Očividci so izjavili, da je policija nekajkrat streljala v zrak, nato pa v množico. Demonstrant; so se razbili na razne skupine ter se zbrali okoli glavne johannesburške postaje. Pozneje se je zvedelo, da so številni demonstranti skušali priti z vlakom iz johannesburškega satelitskega mesta Soweto v središče Johannesburga. Policiia jim je preprečila naklep z oboroženim nastopom. Gotovo je, da je b’l pri teh izgredih ubit vsaj en človek, več oseb pa je bilo ranjenih. Glede vrhunskega srečanja državnih poglavarjev Mozambika. Tanza-r:;e. Botswane, Zambije in Zaira, ki naj bi bil prihodnjo nedeljo v Botsvvani se je zvedelo, da je odpadlo. Na srečanju bi se morali pogovarjati o vprašanjih Rodezije, Namibije in Južne Afrike. V Pragi obsojeni «pop» glasbeniki PRAGA, 23. — Od osem mesecev do coldrugega leta ječe. To je razsodba, ki jo je izreklo mestno sodišče na obravnavi proti štirim mladim umetnikom, ki so zagovarjali in izvajali «pop» in «underground» glasbo. Obsojeni so bili zaradi «huliganstva» in «motenja javnega reda». Procesu je sledilo veliko število ljudi. Med prisotnimi so opazili tudi bivšega člana ožjega vodstva KPČ iz Dubčkovih časov. Frantiseka Krie-g!a, ki je tudi nekaj časa vodil Ljudsko fronto. Kot je znano je zadeva s procesom proti skupini glasbenikov izzvala oster incident in prekinitev odnosov med KPI in češkoslovaškim vodstvom. «Rude pravo» je očitalo glasilu KPI «Unità», da laže in izziva češkoslovaško ter odpovedalo svoje sodelovanje na festivalu KPI v Neaplju. Italijanski partijski dnevnik je tedaj cdogovoril milo za drago in se še posebej spotikal ob nezaslišanem sojenju skupini mladih «pop» umetnikov. Uspešen zaključek odprave «sojuz 22» MOSKVA, 23. — Sovjetska vesoljska ladja «sojuz 22» se je vrnila na Zemljo skupaj z dvema kozmonavtoma Valerijem Bikovski jem in Via dimirom Aksenovom. Agencija Tass. ki je sporočila vest. je le dodala, da je vesoljska ladja «mehko» pristala na predvidenem področju, kakih 150 km severovzhodno od Celi nograda (Kazakstan) točno ob 9.42 po legalnem času. Vesoljsko ladjo «Sojuz 22» so izstrelili v vesolje. 15. septembra letos. Po sporočilu Tass sta kozmonavta opravila vrsto zemljepisnih in medicinskih raziskav. Pomembno je dejstvo, da v Sovjetski zvezi pripisujejo tej pobudi «mednaroden značaj», ker je ladja opravila zemljepisne posnetke od Vzhodne Nemčije do najbolj addaljenih področij Sovjetske zveze in da bodo pri prihodnjih pobudah nastopali, kozmo navti iz vseh držav socialističnega bloka in tudi s Kube. blik življenja na Marsu. Plina, ki so ju odkrili na našem bližnjem planetu sta kripton in zenon. Niso še u-gotovili v odstotkih njuno navzočnost, čeprav vse kaže. da je v Marsovem podneoju več kriptona kot zenona. Podobno razmerje so ugotovili že prej na Zemlji. Dr. Hugh Kieffer, ki je eden od strokovnjakov, je izjavil, da se je pasadenskim učenjakom posrečilo rešiti petletni spor v zvezi s sestavo Marsovih polarnih kalot.. Pasadenski strokovnjak se je v tem primeru nanašal le na severno kaloto, kjer deluje «Viking II». Spor je delil dve skupini znanstvenikov: eni so trdili, da je kalota sestavljena iz navadnega vodnega ledu. drugi pa cd ogljikovega dioksida. V polarnih krajih Marsa je velika Količina vode. Ameriški znanstvenik je pripomnil, da je po njegovem mnenju tudi južna kalota sestavljena iz vode. Nadalje je še dejal, da je v preteklosti na Marsovi površini tekla voda in da je ta morda še navzoča v notranjosti planeta v globini 100 metrov in še več. Ropar morilec aretiran pred obravnavo MILAN, 23. — Agenti letečega oddelka milanske kvesture so danes aretirali 22-letnega Božidarja Vukčeviča, ki je obtožen, da je s tremi streli iz pištole ubil pred časom Paola Tongiorgija, ki je upravljal restavracijo «Chico» v Milanu. Nesrečni Tcngiorgi je padel pod streli Vuličeviča, ker je skušal braniti nekega gosta v lokalu. Policistom se je posrečilo aretira ti , vse tri pripadnike skupine zlikovcev. ki so sicer znani v milanskih krminalnih krogih. Po aretaciji pa je Vuličeviču uspel beg iz zapora v Alessandrii, medtem ko sta njegova pajdaša. 24-letni Aleksander Marič ter 24-letni Robert Ulja-na ostala priprta. TE 2 MENI; DA EM SABOTIRAJO «Vojna» med TG1 in IG 2 pred spremembo urnikov Uprava HM TV prepovedala javne polemike RIM, 23. Kaj se dogaja v televizijski hiši? Konkurenci med dvema televizijskima dnevnikoma in tremi radijskimi poročili sledi sedaj neposredni spopad? Beremo celo o predlogih, da bi — na primer — utegnil TG2 napovedati svojim poslušalcem ime morilca v kriminalni nadaljevanki, ki jo oddaja prvi kanal, ali to, da namerava TG2 oddajati brez urnika, kot se mu bo zljubilo. Zakaj taka bojevitost? Poglejmo, kako so se stvari odvijale od samega začetka. Radiotelevizijska reforma jc določila, da deluje vsak televizijski dnevnik in vsako radijsko poročilo kot «neodvisen naslov», se pravi, da so si konkurenčni. Od reforme dalje je veljalo, da je TG 1 detr.okrščanski, TG 2 laično-sociali-stični, GR 1 prav tako levičarski, GR 2 demokrščanski in GR 3 vedno laično usmerjen, vendar s socialdemokratsko - republikansko tendenco. Po načelih reforme b; morali vsi ti «naslovi» imeti enake možnosti. Skratka, startati bi mo-ali hkrati na enako dolgi progi. Minilo je leto dni in uredniki TG 2 so se spuntali. Objavil; so daljšo resolucijo, v kate- iiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiirimimiiiiiiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiimuiummiiiiimimiiniimiiiiiimiiiiiiimnmiimiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA GLASNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA SFRJ Popustljivost ZDA do ustaških teroristov omejuje jugoslovansko - ameriške odnose Priprave na zasedanje generalne skupščine OZN-Jugoslovansko-bolgarski pogovori v Sofiji noše obremenjuje dejstvo, da na o-zemlju ZDA vrsto let izvajajo teroristična dejanja proti jugoslovanskim diplomatskim in drugim predstavnikom in dopuščajo takšno dejavnost, nekateri pa celo spodbujajo protijugoslovansko delovanje posameznih fašističnih emigrantskih skupinic. Ta dejstva je jugoslovan-„ .. . . , , ska vlada pred časom v svoji spo- «Prepricam smo je med diugtm men;c; ;zčrpno predočila ameriški (Od našega dopisnika) BEOGRAD, .23. — Na današnji redni tiskovni konferenci je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič odgovoril na vrsto vprašanj časnikarjev in spregovori? tudi o jugoslovanskih pričakovanjih v zvezi z 31. zasedanjem generalne skupščine združenih narodov Na severni kaloti Marsa le voda PASADENA, 23. — Znanstveniki načrta «Viking» so sporočili, da so na Marsu odkrili še dva druga pitna in da so ugotovili, da je led severne kalote planeta sestavljen iz vode in ne od ogljikovega dvokisa. Znanstveniki pa niso hoteli odgovoriti na vprašanje, če ta okoliščina utegne povečati možnost obstoja o- dejal Kalezič — da bodo sklepi in stališča nedavne pete konference voditeljev neuvrščenega sveta v Colombu veliko vplivali na potek in rezultate zasedanja.» Na vprašanje, ali bo jugoslovanska delegacija (vodil jo bo zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic) predložila predlog resolucije o sklicanju posebnega zasedanja generalne skupščine združenih narodov o razorožitvi, je Kaležič odvrnil, da je peta konferenca neuvrščenih v Colombu sprejela sklep o začetku pobude za sklicanje posebnega zasedanja generalne skupščine, namenjenega vprašanjem razorožitve, da bi se na tem področju začele nove mednarodne akcije, zdaj pa potekajo posvetovanja z neuvrščenimi in drugimi državami za uresničitev tega sklepa. V Sofiji te dni potekajo posvetovalni pogovori o Stanju in nadaljnjem razvoju jugoslovansko - bolgarskih odnosov. Na čelu jugoslovanskega zastopstva sta član partijskega izvršnega komiteja Dobrivoje Vidič in namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Moj-sov. V zvezi s temi pogovori je Kaležič na današnji tiskovni konferenci dejal, da sta se delegaciji sešli na podlagi poprej doseženih dogovorov, in naglasil, da bodo v okviru obravnave celotnih jugoslovansko - bolgarskih odnosov «popolnoma razumljivo» razpravljali tudi o vprašanjih, ki so v medsebojnih odnosih sporna, a kot je znano, je eno od spornih vprašanj tudi vprašanje o makedonski narodnostni manjšini v Bolgariji. Pri tem je glasnik zunanjega ministrstva tudi izjavil: «V interesu naših narodov in držav, pa tudi širše, je obravnavanje vseh vprašanj iz medsebojnih odnosov v konstruktivnem duhu, da bi našli rešitve tudi za sporna vprašanja in s tem omogočili bolj vsestranski in trajnejši razvoj sodelovanja med državama.» Precej besed je bilo tud; o različnih pritiskih na Jugoslavijo in o protijugoslovanskih akcijah v zadnjem času. Tako je Mirko Kaležič označil kot «izmišljeno» vest ameriške agencije Associated Press, da so jugoslovanske oblasti zahtevale od Washingtona, naj odpokliče veleposlanika Silbermana. Na vprašanje o pritiskih na Jugoslavijo v tisku in v nekaterih krogih Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in Avstrije je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve odvrnil, da «so pritiski včasih močnejši, včasih šibkejši, odvisno od političnih namenov in od tega, od kod prihajajo». Na vprašanje, ali so ti pritiski vplivali na jugoslovansko - ameriške odnose, pa je Kaležič odgovoril: «Čeprav ne morejo biti brez vpliva na te odnose, si bo jugoslovanska vlada prizadevala še naprej razvijati vsestranske prijateljske odnose z ZDA. Ti odnosi v bistvu uspešno potekajo. in to na mnogih področjih. Seveda jugoslovansko - ameriške od- Prisppvnjte za DIJAŠKO MATKO vladi.» Nekateri tuji časniki so pred časom, ob ugrabitvi ameriškega potniškega letala, ki so jo izvedli usta-ški teroristi, pisali, češ da je bil v Jugoslaviji mednarodno znan; terorist Carlos. Del tujega tiska, ki je lansiral to izmišljotino, pa ni imel za potrebno, da bi objavil uradni demanti zveznega tajništva za zunanje zadeve. Ob tem je glasnik tajništva Mirko Kaležič dejal, da je to argument več, da gre v «pri- meru Carlos» za preračunano akcijo v službi določenih politično - propagandnih ciljev, naperjenih proti mednarodnemu ugledu in položaju Jugoslavije. VLADO BARABAŠ Nenavaden samomor CAGLIARI, 23. — Pomorščak Sebastiano Pintau, star 40 let si je da: nes vzel življenje na zelo čuden, če ne celo originalen način: z vrvjo si je privezal roki in vrat na kolo, se pognal z vozilom naprej ter strmoglavil v morje blizu kolonije San. ta Barbara na otoku Carloforte. Njegovo truplo je opazil čuvaj kolonije kakih deset metrov od pomola. Pokojnik zapušča ženo in dva o-troka. Ve se samo, da je bil živčno izčrpan, zaradi česar se je moral odpovedati tudi svojemu poklicu. ri obtožujejo TG 1, da jih bojkotira. Točneje obtožujejo vodstvo RAI, ker jim ne daje enakih možnosti, kot drugim. Zakaj je pravzaprav TG 1 «privi-ligiran naslov»? Že prej je prvi kanal veljal za «bolj uradnega», drugi pa je bil «rezervni». Tako se ie dogajalo, in se še dogaja, da drugega kanala ne vidijo povsod po Italiji. Računajo, da vsaj ena tretjina televizijskih gledalcev teh oddaj ne more sprejemati. V naši deleži je to primer Benečije in Kamije. Tako sta startala televizijska dnevnika s približno takim številom poslušalcev, kar pa je bilo posledica poprejšnje politike programskega vodstva RAI do reforme: TG 1 okoli 12 milijonov poslušalcev, TG 2 pa dva milijona in pol! Nadaljevalo se je s tehničnimi nedestatki, vrhunec pa je bil dosežen v trenutku, ko je bilo potrebno določiti urnike televizijskih dnevnikov. Demokrščanskemu dnevniku so takoj dali «prvo izbiro», se pravi dnevnika ob 13.30 in 20. uri, ko milijoni italijanskih družin sedijo pri večerji ali kosilu. TG 2 pa je najprej začel oddajati ob 19. uri. pri uvedbi poletnega časa pa je moral oddajati vzporedno s prvim, ob 20. uri. Sedaj uredništvo TG 2 zahteva, naj bi urnike razdelili drugače. Med predlogi navaja čudi možnost, da bi oba naslova (TG 1 in TG 2) oddajala na obeh mrežah (prvi iti drugi) ob različnih urah. Tako bi poslušalci imeli vsi možnost, da primerjajo enega z drugim. Na ta predlog je uredništvo TG 1 reagiralo razburjeno in užaljeno, mestoma celo omalovaževalno. Zanimivo je, da se je protestom uredništva TG 2 pridružil tudi u-rednik radijskih poročil tretjega programa (GR 3) Mario Pinzanti, ki ugotavlja, da je prejel «elitno radijsko 'postajo», ki pa je skoraj nihče ne sliši, ker oddaja na «nemogočih radijskih valovih». Izračunal je, da posluša GR 3 približno osem do deset tisoč ljudi. Zakaj pa je polemika izbruhnila prav sedaj. Razlog je na dlani. Poletna ura bo ukinjena konec tedna, radijski in televizijski programi prehajajo na jesenski urnik in je torej prav sedaj prava priložnost, da se s spremembo urnikov zagotovi večja enakopravnost v informacijski politiki RAI-TV. če bo urednikom TG 2 uspelo, ne vemo, saj bo zadnjo besedo imel upravni svet radiotelevizijske ustanove. Le-ta pa se je o-glasil samo s kratkim sporočilom, v katerem «prepoveduje javne polemike». Eezifmi zagrenjeni obtožujejo Ena od vrstnih hiš naselja «Lario» v Osojanah. kljub potresu in vprašanju strehe, je treba pomisliti na delo na polju. niiiiHiiitiiiiiuiiiiiiiiiimiiii.im.........................iiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii.iiimniHiiniiiiiiiiiiiiiiimminimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» VLADA BO POROČALA PARLAMENTU ČEZ DVA MESECA BO V KR A TKEM IZDELAN NO VKQN7MDA T? RIM, 23. — Po 10 letih so se začel* pogajanja za revizijo konkordata med italijansko državo in cerkvijo. Političnim silam je bilo že dolgo časa jasno, da mora italijanska demokratična republika spremeniti sporazume s cerkvijo, saj je kon njih letih urejeni tako delikatni od-. kordat, menijo pa, da bi moral lamenta. Tega ni storil, cerkev pa nosi, kot so ti-le med državo in cer- vsebovati zakonodajne obveze, ki ] ni reagirala. Dejansko je torej že kvijc. I bi jih ne bilo mogoče spremeniti sama začela kršiti konkordat, ki Med političnimi silami prihajajo brez predhodnega pristanka cerkve- ga je do nedavnega krčevito branila. do izraza razna stališča, vendar je večina za to, da se napiše nov konkordat. Ta naj bi bil kar se da pre- kordat bil podpisan v Mussolinijevih Ì prost in načelnega značaja, v bi- ' stvu pa naj se omejuje na najvažnejša verska vprašanja, ki se odražajo v javnem življenju. Iz prejšnjega konkordata naj torej izginejo vsi členi, ki so anahronistični ali že zdavnaj preživeli. Le manjši del strank (v mislih imamo predvsem radikalce, nekaj osebnosti v socialistični, republikanski in liberalni stranki) pa se zavzema za preprosto. ukinitev sistema konkordata. Temu se, iskreno po: vedano, ostale stranke upirajo in se pii tem sklicujejo na dejstvo, da je ustava sama predvidela tak inštrument za reševanje odprtih problemom med cerkvijo in državo. Zanimivo je, da pogajanja (teh ni bilo malo, zadnje pa je sprožil predsednik vlade Moro februarja letos) niso šla z mrtve točke, pač pa so, služila samo razčiščevanju nekaterih odprtih problemov. Ne italijanska, še manj pa vatikanska stran se niso lotile ključnega vprašanja novega konkordata. Poglejmo še, kako se posamezne politične sile pripravljajo na ta pogajanja. Komunisti se uradno pogajanj niso udeležili, je pa res, da vzdržujejo po tajnih kanalih tesne stike z Vatikanom. Ti Stiki so doslej pomagali pri reševanju nekaterih problemov mednarodnega značaja (sam Berlinguer le nesel med vietnamsko vojno v Hanoi papeževo pismo) ali humanitarne vsebine (papež je posegel nekajkrat pri španskih oblastnikih za izpustitev komu mističnih voditeljev iz ječe). Pri KPI so oblikovali posebno komisijo, ki jo yodi Giancarlo Pajetta. Dejal je, da mora Italija rešiti vprašanje odnosov s cerkvijo na «realističen» način. Zato KPI ne želi, da bi se parlament razklal ob tem vprašanju, če pa se že mora ločiti, naj bo ločitev taka, da bo mogoče takoj zatem navezati nov dialog. Socialistični tajnik Craxi zagovarja tézò o ' «novem konkordatu», ki naj bo «kratek, jasen ih naj se ukvarja zgolj s politično-verskimi zadevami». Demokristjani so'tudi za nov kon časih in v bistvu odraža duha tistega časa. Mnogo vodo je steklo pod mostovi Tibere, na levem in desnem bregu. Italija je v ustavodajni skupščini zavrgla popolni lai-cizem države in v sedmem členu ustave opredelila svoj odnos do konkordata, na drugi strani pa je cerkev, z Vatikanskim koncilom spremenila dobršen del svojih gledanj na politiko in družbeno dogajanje sploh. Zakaj pa ni bil konkordat sporazumno spremenjen že pred leti. Odgovorov na to vprašanje je mnogo. Nekateri menijo, da je tudi značaj politične oblasti v Italiji (torej krščanske demokracije) onemogočal zares neodvisna pogajanja, na drugi strani pa je tudi cerkev zavlačevala s pogajanji v prepričanju, da lahko na ta način ubrani nekatere svoje zgolj prosvetne interese. Na nedavnih volitvah pa se je zgodilo to, česar se je cerkev dolgo let izogibala in baia: laične stranke imajo v parlamentu večino, to stanje pa se odraža tudi na vlado. Čeprav je vlada sestavljena iz samih ministrov KD, je vsakomur jasno, da jo parlament z laično večino močno pogojuje. Tako se sedaj pred vsem mudi cerkvi, ki se boji, da b; v nasprotnem primeru ne bila čez nekaj let prisiljena se pogajati s trdnejšo vlado, v kateri bi lahko levičarske in druge laične stranke imele še večjo težo, kot sedaj. Kolesje pogajanj se torej premika z mrtve točke in stopa v novo fazo. Prejšnjega dne so se v Montecitoriu sestali predstavniki vseh strank z Ingraom in razpravljali o delovnem programu poslanske zbornice. Med vprašanji, s katerimi se bo parlament ukvarjal, je prvič, po petih letih, tudi konkordat. Vlada poslanca Andreottija se je obvezala, da bo v roku dveh mesecev sporočila parlamentu, kako je s pogajanji in kakšne predloge zagovarja. Stranke še pa na to razpravo mrzlično pripravljajo. se pred koncem leta bo torej Italija izvedela; kako'bodo v prihod- ne oblasti. Poglejmo, končno, kateri so glavni problemi, ob katerih se bodo pogajanja gotovo najprej zataknila, nato pa prešla v «Vročo fazo». Tu gre predvsem za vprašanja družinskega prava (člen 34 Lateranske pogodbe), ki zadevajo načelo o ne-razdružljivosti zakonsko vezi. Cerkev .le vedno menila, da bi morala Italija v konkordatu priznati to načelo. na drugi strani pa italijansko državo vežejo sklepi parlamenta o razporoki in referendum, ki je prav tako dokončno pribil načelo, la se zakonska zveza lahko razdere. Poroka je torej dvojnega značaja: versko-moralnega (kar države ne veže, pač pa samo osebno vest in občutje) ter civilnega značaja, (kar pa ne veže cerkve, ki lahko razporo-ke ne priznava). Sporen je tudi 30. člen, ki določa, da je verska vzgoja «kronanje Vzgojnega in izobraževalnega sistema» v Italiji. Napredek idej o šolski reformi spreminja to stališče, ki se ga pa cerkev krčevito oklepa. Na drugi strani pa so nekateri členi, za katere je sama cerkev pripravljena popustiti, ali pa so italijanske stranke že pristale, naj ostanejo v veljavi. Tako ni sporno vprašanje «svetega značaja Rima» (kaj to pomeni, ni jasno, saj se cerkev ne razburja niti za komunističnega župana;. kakor tudi ni sporna točka, ki oprošča duhovnike vojaške službe. Cerkev' pa se rade volje odpoveduje 43. členu, ki prepoveduje duhovnikom politično dejavnost in članstvo v strankah. Za. kaj je tu cerkev popustljiva, ni treba posebej razlagati. Prepoved politične dejavnosti je bil fašistični pogoj, s katerim so onemogočali ustvarjanje protifašističnih skupin v cerkvi,, Po^ vojni pa je splošno znano, s kakšno vnemo je cerkev kršila ta člen . in se zagnala v politične kampanje. Zadnj; primer pa je morda najbolj kričeč: to je primer duhovnika Olinda Del Donna, ki je bil 20. junija izvoljen v poslansko zbornico na listi MSI. Na osnovi konkordata, bi cerkev morala Del Donna nemudoma suspendirati od duhovniške službe, ali Da bi se moral Del Dònno umakniti iz par Roparska smola RIM, 23. — V rekordnem času so policijski agenti aretirali tri od štirih roparjev, ki so malo prej vdrli v skladišče mesa v Ul. Roberto Alessandri, katerega lastnik je Lucio Cusano in od koder so odnesli s seboj 6 milijonov lir. Roparji so bili prepričani, da je najhujše že mimo. Z avtom, znamke «124» so drveli po ulicah, ko so jih opazili agen i posebnega oddelka za boj proti roparstvu, drznim tatvinam na ulicah in podobno. Agenti so bili v "avtu, ki ni bil označen kot policijski ter so bili sploh oblečeni kot, hipijci (verjetno dolgolasci, z možno primesjo brkov in brad). A-gentom se je zdelo, da je avto, ki je brzel po ulici sumljiv ter so takoj zapeljali za njim. Kmalu so videli, da se je «124» približal nekemu tujemu avtomobilu, ki je bil parkiran na desni strani ulice. Štirje neznani mladeniči so skočili iz avta ter hoteli vstopiti v parkirani avto. Dejstvo, da so imeli v rokah kovčke, svežnje in culice je še bolj vznemirilo policiste, ki so planili iz svojega avta ter se spopadli z njimi. Trije policisti proti štirin roparjem: rezultat trije aretirani in en ubežnik. Agenti so našli v «prtljagi» potnikov «124» šest milijonov lir, puško in dve pištoli ter nekaj kapuc. Ne pridiprave so vklenili in jih odpeljali na policijsko postajo. Na poti pa so slišali policijsko radijsko obvestilo, naj se vsi policijski avtomobili napotijo v Ul. Alessandri, kjer so zlikovci oropali mesno skladišče. Zadeva se je takoj razvozljala: dolgolasi agenti so aretirali roparje še preden je bil izdan nalog za preganjanje krivcev. (Nadaljevanje s 1. strani) duše pa ni ne v Lisenku ne v Kar-nici, odročnih gorskih vaseh, ki sla zaradi usadov popolnoma odrezani od sveta. sti in napak deželne uprave. Rezijanski trgovci so takoj po 6. maju odšteli znatne vsote denarja za nakup pločevinastih barak, ki bi jih, uporabljali kot zasilne prodajalne. Vendar pa so dobili te barake šele pred desetimi dnevi in trgovinska zbornica, ki je poskrbela za nakup. ni zahtevala od podjetij, naj pločevinaste barake montirajo. «Tako — srdito pripominja Letič — smo jih morali postaviti sami. In poslušajte, kaj se je pripetilo meni: poslali so mi dvojna vraia, pozabili pa so na zadnjo steno. In to ni e-dini primer, nihče pa ne ve, na koga naj se obrne, da bi te napake popravili.» Jasno je, da so Rezijani, vsaj tisti, ki so še ostali, zagrenjeni, zaradi zavlačevanja, zamud in ker se čutijo zapuščene. «Dežela — pravi Letič — prezira zahteve in predloge vaških odborov, v deželnem, koordinacijskem odboru Na Bili ni niti enega predstavnika iz naše občine in tudi garski skupnosti so odvzeli, vse pristojnosti, ali bolje rečeno ji niso dali denarnih sredstev, da bi lahko učinkovito posegla. In vendar bi morali poslušati tiste, ki so 20 let upravljali občino. V tem času smo si vendarle nabrali nekaj izkušenj, poznamo naše vasi in naše ljudi,.» In kot da bi prizadeto prebival: stvo ne imelo dovolj težav zaradi potresa, so se v dolini pojavili tudi šakali, ki se skušajo okoristiti s poraznim položajem. Nekateri veliki grosisti iz Kamije bi radi pokupili živino po nizki ceni «Naše kmete in rejce — se zgraža bivši župan — prepričujejo, da nimajo kam s kravami, da so bolne in da so zato (e za zakol. Pa bi jo vsaj plačali no pošteni ceni. Najhujše pa je vsekakor, da izkoriščevalcev nihče kazensko ne preganja.» Kot Slovenec in kot napreden človek se bivši rezijanski župan Eneo Letič čuti zapuščenega in zapostavljenega, kar vzbuja v njem zagrenjenost in bes. Jezi ga tratenie ča- ' «še sreča — pravi bivši župan , Letič — da so znova imenovali po- j sa, zlasti ko konkreten primer, kot stanca Zamberlettija za izrednega je naselje «Lario» v Osojanah. do- korhisarja, ki je priskrbel ljudem toplo in suho streho za prezimite v. kazuje. da je možno hitro in učinkovito ukrepanje. Boli pa ga tudi, da Če bi čakali na deželne organe bi ' se je s potresom vsaj začasno zru-še zmrzovali pod šotori. In tudi ! šib tudi vse, kar so doslej Rezija-prav ie, da si votimi lahko privo-1 ni naredili, da bi končno le prišli do ščimo malo turizma. Pri tem pa \ slovenske šole. «Ko je trnja — pra-moram opozoriti na poskus špekula- j vi — smo vselej prvi: pri odmer~a-c.je: naši ljudje so razpršeni od -, nju prave pa nas potiskajo na zad-Coma do Riminija in marsikdo je i nje mesto.» ^ šel k sorodnikom v tujino. Sedaj ko Sonce se že nagiba k zatonu ko so se že nekoliko vživeli v novo o- j odhajam. Pred opustošeno Pušjo va-kolje, jih hočejo premestiti in jih sjo gruča ljudi čaka ob cesti. Obra-koncentrirati vse v Gradež. Tako pa zi so žalostni in roke krčevito stive gre: morali bi poskrbeti za to ricalo kovček. Čakajo na izselitev, že prej, ne pa, da jih premetavajo Se bodo vrnili? kot živino.» AGRIGENTO, 23. - Velik prazen avtobus, ki ga je bil šofer parkiral na strmem klancu, je nenadoma zdrvel navzdol. Drveče vozilo je povzročilo veliko paniko med ljudmi, ki so bili na cesti, toda na srečo ni bil nihče ranjen. Avtobus je treščil v vrsto šestih avtomobilov in nazadnje obštal <3b‘ nekem drevesu. «Po še zveze z domačim krajem, so slabe,» se vplete v razgovor Le-iičeva žena, ki se je pravkar vrnila iz Ugnano. «Še do pred nekaj dnevi je iz Gradeža in Lignana vozil semkaj avtobus, sedaj pa sprejmejo le delavce iz furlanskih mest.» «Dežela — grenko nadaljuje Letič —- je tratila čas in denar z nepotrebnimi pobudami. V Reziji so u-stanovili konzorcij gradbenih podjetij. ki. naj bi skrbel za obnovo na ših vasi, vsakdo pa lahko preveri. da podjetja konzorcija premetavajo samo zemljo z enega kraja na drugi, ne da bi kaj gradila. Postavili so le nekaj montažnih hiš in še te preblizu ceste, če bodo pozimi piti-žili cesto, bodo splužili še barako. Zgmberlelti je nravilno ravnal, ko je razpisal natečaj za gradnjo montažnih hiš in omogočil tudi, tujim podjetjem, da, se ga udeležijo, naši deželni politiki oa so ubrali pot klientelizma. In posledice so na dlani.» Pred zadnjim votresom so v Reziji že začeli z obnovo poškodovanih hiš. Zasebniki so se obrnili na majhna obrtniška podjetja, ki so popravljala hiše po načrtih deželnih izvedencev, ko so se stavbe zar ani silovitih sunkov zrušile, je znova odprto vprašanje odškodnine: Bo dežela vsaj delno povrnila stroške? In tisti, ki so že dobili prisoevek in se jim je hiša zrušila? «Za enkrat — pravi Letič — še ne vemo, kako bo rešeno to vprašanje. Jasno pa je, da ljudje ne smejo zgubiti kar tako denarja, ki so ga vložili v popravila, zlasti še. ker so se ravnali po navodilih izvedencev.» Bivši župan, svetovalec gorske skupnosti in danes tudi delovodja na, gradbišču naselja «Lario», Letič nadaljuje z naštevanjem nedosledno- Pobegli lovec (Nadaljevanje s i. strani) lo je opremljeno s štirimi ali tudi šestimi vodenimi ali bolje vodljivimi rak tami vrste «zrak-zrak», objekte na zemlji pa napada z raketami «zrak - zemlja», ki jih nosi od 6 pa do 12, ali pa tudi z za-žigalnimi in nspalm-bombami. Vso to orožje «mig-25» nosi pod krili. Toda «m.ig-25» mòre vzeti «na krov» tudi rakete z jedrskimi ali z atomskimi glavami in v tem primeru postane «mig-25» že strateški bombnik. Nadalje je «mig 25» opremljen z dvema topovoma kalibra 23 mm ter z enim topom 37 mm. Ti topovi služijo za neposredno Streljanje. Ti topovi pa nimajo klasične udarne igle, pač pa nov električni sistem vžiga. In tudi strelivo ni «klasično», ker naboji, nimajo kovinske obloge. Američani so do pred nedavnim mislili, da bo njihovo letalo F-lll» nekakšen protiutež sovjetskemu «migu-25». Izkazalo se je, da temu ni tako. Nekateri celo menijo, da je «F-lll» «največja povojna sramota ameriških letalskih konstruktorjev». Jè torej sovjetski pilot Beienko, ki je pobegnil z «migom-25», prinesel Američanom rešitev iz zagate «na krožniku»? Mnogi se o tem sprašujejo in ker Sovjeti vsaj na zunaj ne kažejo kdove kolikšne jeze, kljub v začetku omenjeni izjavi Andreja Gromika, je računati, da gre Moskvi vendarle še vedno bolj za znosno sožitje z glavnim nasprotnikom ZDA — kot pa za velikansko iz' godbo, ki jo predstavlja pobeg le; tala «mig-25», ki so ga nekateri krstili tudi za leteči vojaški arzenal.