jtcru 40 dinarjev —cvilka H(773) i—- glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva tilovo velenje. 23. maja 1985 Poljana 85,40 let svobode Naj nikoli več ne bo vojne Celjsko območje Kovinarji so tekmovali Petindvajset tisoč ljudi, med njimi devet tisoč borcev, se je v soboto zbralo na Poljani, kjer je bila osrednja jugoslovanska r proslava ob 40-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. Veliko Vjudsko zborovanje se je pričelo z intoniranjem jugoslovanske himne ob veličastnem spomeniku — razpočeni bombi, iz katere vzletajo golobi, simboli miru. Slavnostni govornik Stane Uoianc je poudaril, da so ju- 65 let bolnišnice Topolšica S posvetovanjem popestrili častitljivjubilej Zdravstveni center Velenje in Zdravstveni center Celje sta ob 65 letnici bolnišnice Topolšica in 60 letnici Dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo Celje pripravila v zdravilišču Vesna v Topolšici dvodnevni strokovni sestanek ftiziopnevmološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Društva medicinskih sester in tehnikov Slovenije. Svečana otvoritev tega posveta je bila prejšnji petek, poleg zdravnikov iz obeh zdravstvenih centrov pa so se je udeležili tudi predstavniki Inštituta za pljučne bolezni Golnik ter zdravniki, ki v drugih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji delujejo na tem področju. Po svojem termalnem vrelcu je kraj Topolšica širše poznan že več kot 400 let. Leta 1898 pa so bih tu zgrajeni prvi objekti in organizirano naravno zdravilišče Sanato-rium Bad Tolschitz. Poleg parka je bilo dokupljeno tudi posestvo za lastno ekonomijo. Zdravilišče je bilo odprto v poznih pomladnih in poletnih mesecih in sicer od 1. maja do 30. septembra, vodili pa so ga zdravstveni delavci z Dunaja. Sprejemali so bolnike, ki so obolevali za katarjem dihalnih organov, slabokrvnostjo, revma-tizmom, kroničnim obolenjem srca, ženskimi in živčnimi boleznimi ter motnjami metaboUzma. Zdravilišče je bilo tedaj zelo znano in v velikem številu so ga obiskovali gostje iz Avstrije. Takoj po prvi svetovni vojni Slovenija ni imela ustanove za zdravljenje pljučne tuberkuloze, zato je vlada odkupila zdravilišče Topolšica z zemljišči in SDomladi leta 1919 ustanovila sanatorij za pljučno tuberkulozo. To je nekaj uvodnih podatkov, ki jih je o bolnici Topolšica nanizal dr. Jože Rogelj. Direktor zdravstvenega centra Velenje Kristian Hrastelj pa je v pozdravnem govoru obudil spo- goslovanski narodi vselej morali plačevati posebno krvav davek za svojo svobodo in svoje pravice, in da jim tudi tokrat ni bilo ničesar prizaneseno. »Poljana nam zato ne bo le veličasten pomnik o kraju in času, ko se je končala druga svetovna vojna v Evropi, temveč tudi nam nikoli, nikjer in nikdar nihče ničesar ni podaril, da si bomo tudi v bodoče, kar bomo želeli, morali ustvariti ali priboriti sami.« NAJRAJE NOSIM HLAČE ImRrojJ Medobčinski svet ZSS Celje je organiziral prejšnji petek drugo medobčinsko srečanje kovinarjev v Titovem Velenju, Žalcu, Celju, Slovenski Konjicah in Laškem. V Titovem Velenju so se v Servisu Gorenje pomerili TV mehaniki, v Vekosu plamenski varilci, v Žalcu so tekmovali strugaiji, ključavničarji, livarji in modelni mizarji. Varilci REO, MAG in TIG postopka so tekmovali v Celju, tam pa so svoje znanje preizkusili tudi rezkalci in avtomehaniki. V Slovenskih Konjicah so tekmovali brusilci in orodjarji, v Laškem pa obratni elektrikaiji. Tekmovalci občine Velenje so se pomerili v naslednjih poklicih: strugar, varilec (vseh postopkov), orodjar, ključavničar, brusilec, TV mehanik in obratni elektrikar. Priznanja so podelili včeraj v Narodnem domu v Celju, rezultate pa bomo objavili v naslednji številki Našega časa. Občinski komite ZKS Mozirje Poslej nenehna skrb kulturi Prejšnji teden je bila v nazar-skem delavskem domu redna seja občinskega komiteja ZK Mozirje. Člani so najprej sprejeli zaključke z nedavne volilne in programske konference komunistov mozirske občine, sprejeli pa so tudi delovni program občinskega komiteja za prihodnje enoletno obdobje. Razpravljali so tudi o stanju na področju evidentiranja in sprejemanja novih članov in v zvezi s tem sprejeli naloge za še boljše delo pri krepitvi občinske organizacije. Največ pozornosti so namenili sklepni razpravi o kulturni dejavnosti v občini Moziije, sprejeli so oceno razmer in sprejeli ustrezne sklepe. Razprava o kulturi je bila zelo bogata in pestra, kar med drugim priča, daje akcija (Dalje na 12. strani) Mehanika hribin in podzemnih del, 6. simpozij v Titovem Velenju izkušnje Od ponedeljka do srede je bilo v Titovem Velenju tridnevno posvetovanje, ki ga je pripravilo jugoslovansko društvo za mehaniko hribin in podzemna dela s sodelovanjem velenjskega rudnika, Geološkega zavoda iz Ljubljane ter inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze Edvarda Kardelja. Pokrovitelj posvetovanja je bil izvršni svet SR Slovenije. Tridnevnega posvetovanja seje udeležilo preko 200 strokovnjakov s področij gradbeništva, rudarstva, geologije in geofizike iz vseh krajev naše domovine. To so bili univerzitetni profesorji, znanstveni raziskovalci inštitutov, razvojnih oddelkov in drugih ustanov ter vrhunski strokovnjaki in projektanti gradbenih podjetij in rudnikov. To je vsekakor jamstvo za uspešne dosežke posvetovanja. Interdisciplinarnost je namreč nujnost mehanike hribin in podzemnih del. Osrednja tema posvetovanja je bil prikaz eeotehničnih problemov pri pridobivanju mineralnih surovin in pri izrabi energetskih virov. Potreba po energiji je danes več kot nujnost, vezana pa je na izrabo vodnih moči, na pridobivanje energetskih mineralnih surovin, na možnosti podzemnega -skladiščenja, na izgradnjo podzemnih prostorov za najrazličnejše namene in podobno. Vsi ti objekti zahtevajo dobro poznavanje tehničnih značilnosti materialov zemeljske skoije, uvajanje sodobne odkopne mehanizacije na gradbiščih in dnevnih kopih, mehanizirane odkope v rudnikih, manj podpoija, ekonomične stalne ali začasne obloge predorov, jamskih prog in drugo. Glavni namen je bil oceniti dosežene rezultate na tem stro- kovnem področju v zadnjih-petih letih, izmenjati izkušnje in presoditi, na katerem od ožjih področij je možno tesnejše sodelovanje strokovnjakov za uspešno, varno in ekonomično reševanje problemov v gradbeništvu in rudarstvu. Posveta se je udeležilo preko 200 strokovnjakov kovirrotehna ^^CENTER ODPRU SMO NOVA VRATA DOBRODOŠLI! Delovno posvetovanje je obogatilo dva pomembna jubileja min na prizadevanja zdravnikov te bolnišnice v času narodnoosvobodilne borbe, ko je bila bolnišnica Topolšica neizčrpen vir sanitetnega materiala in zdravil za partizansko bazo ter dovolj varen kraj za medicinsko oskrbo partizanskih ranjencev. Tukaj je bil operiran tudi komandant Efenko. »V teh 65 letih je tu v Topolšici v protituberkuloznih dispanzeijih delovalo in še deluje veliko število predanih zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, ki so in ste orali ledino, opravljali težko pionirsko delo s slabo medicinsko opremo, vendar s svojo nesebič-nostjo, - odgovornim, humanim delom veliko prispevali v zakladnico medicinske znanosti. Nismo neskromni, če danes ugotovimo, da smo prav na področju zdravstvenega varstva po vojni v Sloveniji dosegli največje uspehe. (Dalje na 2. strani) 2. stran * fiaS C9S nn frTRTKA nn nm™a Titovo Velenje * 23. maja 1985 1 65 let bolnišnice Topolšica S posvetovanjem počastili častitljiv jubilej (Nadaljevanje s I. strani) Zavedamo se. da je eden od bistvenih pogojev za dobro delo zdravje, saj zagotavlja optimalni razvoj vseh človekovih bistvenih psihofizičnih moči in sposobnosti. Od zdravja je odvisno zadovoljstvo človeka in počutje ljudi ter njihova ustvarjalna sposobnost. Danes se zavedamo, da zdravje ni samo medicinski, temveč tudi socialni problem. Brez zdravja ni napredka. Takšno poslanstvo pa lahko danes, sredi vrtinca družbenih problemov, uspešno izvaja le osebnost, zdravstveni delavec, ki ima lastnost človeka humanista.« je ob koncu svojega govora dejal Kristian Hrastelj. Vse prisotne je v imenu poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Celje pozdravil tudi njegov centra C elje pozdravil tudi njego\ predsednik Alojz Žuntar. Pouda ril je pomen obeh jubilejev, ki st tudi jubileja dolgotrajnega i sta in strokovnega sodelovanja obeh ustanov, ki ju veže dolgoletna medsebojna pomoč, ne glede na meje občin, meje regije in zdravstvenih.skupnosti. V nadaljevanju pa je dejal: »Strinjamo se in podpiramo razvoj in napredek bolnišnice Topolšica. saj je usklajen z razvojem te dejavnosti in zagotavlja racionalno, smotrno in optimalno zdravstveno varstvo na širšem celjskem območju.« Udeležence tega strokovnega posvetovanja je med drugimi pozdravila tudi predsednica komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje Štefka Kordež, ki je ob tem opozorila na probleme povezane z delovanjem bolnišnice ter dejala: »Petinšestdeset let obstoja določene ustanove je častitljiva doba. Za to gre zahvala vsem, ki so že pred vami in seveda vam, ki se še vedno vsak na svojem področju trudite, da hi kar največ prispevali k zad^sljevanju potreb delovnih ljudi in občanov Šaleške doline ter širšega slovenskega prostora. Seveda pa bi bilo narobe, če bi iz tega sklepali, daje bolnišnična dejavnost v naši dolini prisotna le 65 let. Zametke prve bolnice zas- Titovo Velenje Obisk rezervnih starešin Ob letošnjem praznovanju 40-letnice osvoboditve je na pobudo občinskih konferenc ZRVS Velenja in Trbovlja naše mesto obiskalo 100 rezervnih vojaških starešin iz Lazarevca, Valandova, Višegrada, Tivata in Dolnjeg Lapca. Najprej so položili venec k spomeniku maršala Tita, si ogledali znamenitosti mesta, zatem pa odšli v dom borcev in mladine, kjer so si z zanimanjem ogledali Titovo spominsko sobo, gostitelji pa so jim zavrteli tudi kratek film o Titovem Velenju. Sledilo je krajše tovariško srečanje, na katerem so si starešine v sproščenem pogovoru izmenjali izkušnje. Predstavniki občinske konference ZRVS Velenje so srečanje popestrili tudi s tem, da so vsakemu udeležencu izročili knjigo o 14. diviziji, monografijo Velenja, zbirko Kajuhovih pesmi in značke. Vsi udeleženci so bili nad pozornostjo gostiteljev prijetno presenečeni. Ob zaključku srečanja se je predstavnik Laza-rovca v svojem imenu in v imenu vseh udeležencev zahvalil za lep sprejem, darila in vso pozornost, ki stajo izkazala občinska konferenca ZRVS in občinski odbor ZZB NOV velenje. B. M. Po 40 letih znova v Mauthausnu Ob 40-letnici osvoboditve taborišča Mauthausenje komisiji za bivše politične zapornike in in-ternirance pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje organizirala ogled spominske slovesnosti. Te slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Prvi dan potovanja na progi Titovo Velenje—Vič—Dravograd— VVolfsberg—Gradec—Ga-llspach pri Linzu, kjer smo tudi prenočili, smo imeli dva pomembna postanka: prvič smo se ustavili nekaj minut pred 15. uro na planinskem zasneženem prelazu Seeberg, izstopili iz avtobusa, poiskali radio Ljubljana, ob 15.05 minut pa smo skupaj z vsemi Jugoslovani počastili spomin na peto obletnico smrti dragega tovariša Tita. Nato smo nadaljevali pot do Gradca, kjer smo se na tamkajšnjem pokopališču poklonili padlim, žrtvam druge svetovne vojne, ki so našo svobodo plačali s svojo krvjo. Naslednji dan smo zelo zgodaj krenili proti taborišču Mauthau-sen. Za kratek čas smo se pomu-diliv kraju Gusen, kjer sta bili dve pomožni taborišči, Gusen I in Gusen II, tretjega niso uspeli dokončati. Nekdanji z betonom ograjen krematorij je s svojim dvoriščem še dokaj živ spomin na mnoge žrtve, ki so »spuhtele« skozi ta krematorijski dimnik. Na notranjem obzidju dvorišča spominske plošče mnogih narodov in narodnosti iz vsega sveta pričajo, koliko je bilo tu pokončanih nedolžnih ljudi, med njimi več tisoč Jugoslovanov. Pri naši plošči smo položili venec in spomin na preminule počastili z večminutnim molkom in solznimi očmi. Pet kilometrov vožnje naprej in že smo bili v »objemu« zloglasne mučilnice taborišča Mauthausen, kjer je »šlo« skozi vse oblike mučenja 12.500 Jugoslovanov, gotovo jih je bilo še več. Tudi tu smo sodelovali pri polaganju venca k jugoslovanskemu spomeniku. Med drugim smo si nato ogledali vse ostalo, kar so uspeli rešiti pred barbarskim uničenjem pred prihodom osvoboditeljev — upravne prostore, nekaj barak, zaporniške celice — samice, peči za sežiganje usmrčenih rodoljubov, plinske kopalnice, »obdukcijsko sobo«, 186 stopnic smrti, spominsko sobo z grozljivimi fotografijami, pomembnimi podatki in eksponati, ki so ostali od preminulih žrtev ali pa so jih darovali preživeli iz taborišča, kamor so jih pošiljali s pripombo »vrnitev ni zaželena«, itd. Tokratna komemoracija ob 40-letnici osvoboditve taborišča Mauthausen bo vsem udeležencev ostala dolgo v spominu. Pri svečanosti je poleg avstrijske vojaške godbe sodelovala še Rudarska godba iz Titovega Velenja. Mnogo so nam med vožnjo do Mauthausna pripovedovali preživeli taboriščniki iz takratnih časov o vseh mukah in grozodejstvih. Skoraj vsak Jugoslovan, predvsem pa mladi, bi si morali vsaj enkrat poleg zloglasnega taborišča Jasenovac ogledati tudi Mauthausen. Če človek to vidi, potem zna ceniti tisto, česar nedolžne žrtve niso dočakale. V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili udeležbo na spominski slovesnosti v Mauthausnu, tale članek pa naj končam z besedami zapisanimi na jugoslovanskem spomeniku padlih v Gradcu: čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanju življenje (1938—1945) Martin Slatinšek Predstavnik Inštituta za pljučne bolezni Golnik podeljuje priznanje predstavniku bolnice Topolšica. ledimo namreč že v začetku 18. stoletja, ko je bil v Šoštanju ustanovljen »meščanski špital«. Potrebe prebivalstva, zlasti rudarjev, pa so v kasnejšem obdobju (okoli 1905. leta) narekovale ustanovitev rudniške bolnice v Pesju. Ta je delovala do konca druge svetovne vojne. Gotovo ni naključje, da se je bolnišnična dejavnost razvila prav v Topolšici. Naravne danosti so bile tiste, ki so tukaj pogojevale zdravniško dejavnost že v 17. stoletju. Strokovno delo pa je omogočilo, da se je zdravilišče preusmerilo v zdravljenje tuberkuloznih bolezni. Vemo, da to tradicijo nadaljujete tudi vi, tako v bolnici, kot v dispanzerjih za pljučne bolezni. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se ob izjemnem razvoju doline in nekajkrat povečanem številu prebivalstva v dolini, zmanjšujejo posteljne zmoglji- vosti. Nesprejemljivo je tudi, da se ob razmišljanju o nadaljnjem razvoju našega nacionalnega zdravstvenega prostora zanemarjajo prostorske, kadrovske, zlasti pa naravne danosti Topolšice, ki so v današnjem času industrializacije in onesnaženja okolja še kako pomembne.« K tej obletnici so čestitali tudi predstavniki Inštituta za pljučne bolezni Golnik, ki so bolnici Topolšica podelili priznanje in plaketo, čestitkam pa so se pridružili še številni drugi gostje. Po tem uvodnem delu, ki gaje popestril nastop Rudarskega okteta, so medicinski delavci pričeli s strokovnim posvetom ter v dveh dneh obdelali nekatera vprašanja povezana z novimi spoznanji in raziskavami na področju pljučnih obolenj. B. Zakošek S. Vovk Odbor sindikata delavcev trgovine in gostinstva V torek, 21. maja, je bila v Titovem Velenju ustanovna seja skupščine občinskega odbora sindikata delavcev trgovine in gostinstva. Na njej so obravnavali predlog poslovnika odbora, izvolili odbor, predsednika in podpredsednika ter potrdili program dela. Delo občinskega odbora bodo v osnovi opredeljevale aktivnosti in usmeritve Republiškega odbora sindikata delavcev trgovine, gostinstva in turizma. Vsebina dela pa bo še posebej usmerjena v spremljanje problematike pridobivanja dohodka in pogojev gospodarjenja, v dograjevanje samoupravne organiziranosti, analizirali bodo rezultate gospodarjenja po periodičnih in zaključnih računih ter spremljali in obravnavali ukrepe v tistih temeljnih organizacijah, ki poslujejo z motnjami oziroma izgubo. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE ^ TOZD Naravno zdravilišče TOPOLŠICA Delavski svet TOZD Naravno zdravilišče Topolšica razpisuje po določilih statuta TOZD dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Kandidat za vodjo TOZD mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba — znanje tujega jezika — 5 let izkušenj na vodilnem položaju da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnosti razvijanja samoupravnih, socialističnih odnosov — da sprejme program razvoja TOZD in DO Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Razpisna komisija « v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vo-' dnikova 1 Kandidate bomo o izbiri obvestili po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD Izvršni svet Vso pozornost pripravi planskih dokumentov V tem času moramo nameniti v vseh okoljih vso pozornost pripravi srednjeročnih in dolgoročnih načrtov. Pripravi teh dokumentov občine Velenje posvečajo veliko skrbi tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Na zadnji seji so namenili vso pozornost obravnavi predloga smernic za družbeni plan občine Velenje za obdobje 1986—1990 in dolgoročni plan občine Velenje za obdobje 1986—2000. Smernice, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Velenje so pripravljene na osnovi strokovnih ugotovitev in analiz dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih možnosti občine Velenje, ki temeljijo na analizi dosedanjega razvoja in nadaljnih usmeritev, ki so rezultat ocenjenih možnosti za nadaljni razvoj s temeljnimi nosilci načrtovanja v občini. S smernicami v občini opredeljujemo izhodišča, skupne cilje in usmeritve družbene politike razvoja občine in tudi vprašanja, ki so temeljni pogoj za uresničevanje skupnih interesov in politike družbenega razvoja. V njih so opredeljene tudi prednostne naloge, seveda pa bodo smernice služile kot osnova za samoupravne organizacije in skupnosti kot nosilce načrtovanja za oblikovanje in sprejemanje njihovih planskih aktov. Predlog smernic obeh omenjenih dokumentov bodo obravnavali delegati vseh treh zborov občinske skupščine, v času do te obravnave, ki mora biti najkasneje v začetku meseca junija, pa naj vsi nosilci planiranja pospešijo aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov, čim prej morajo izdelati analize o pogojih in možnostih svojega razvoja ter pripraviti smernice za pripravo plana in elemente za sklepanje samo-1 upravnih sporazumov. Le tako bo v občini mogoče doseči sočasnost načrtovanja in omogočiti kvalitetno usklajenost planov na vseh ravneh. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE objavlja za š. I. 1985/86 vpis v naslednje izobraževalne oblike: * 1. 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE pogoji za vpis: uspešno končan 6. oz. 7. razred osnovne šole in starost nad 17 let. Vpišejo se lahko tudi mlajši kandidati, vendar s pogojem, da so zaposleni. Oba razreda je možno opraviti v enem šolskem letu. Šolanje je brezplačno. 2. Skrajšani program VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA v cestno-prometni umseritvi — smer izobraževanja VOZNIK pogoji za vpis: izpolnjena osnovnošolska obveznost in sposobnost opravljanja del in nalog voznika, kar dokaže kandidat z zdravniškim potrdilom. Šolanje traja eno leto, višina šolnine se določa na začetku šolskega leta na osnovi dokončnega števila udeležencev izobraževanja 3. Program srednjega izobraževanja POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST v ekonomski usmeritvi — smeri izobraževanja POSLOVNI MANIPULANT in EKONOMSKI TEHNIK pogoji za vpis: uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika po programu osnovne šole, starost nad 17 let oz. zaposlenost. Šolanje za smer poslovni manipulant traja 2 leti, za smer ekonomski tehnik pa 4 leta. Višina šolnine se določa na začetku šolskega leta na osnovi dokončnega števila udeležencev izobraževanja. Delovne in druge organizacije obveščamo, da smo sami ali skupno z njihovimi izobraževalnimi oz. kadrovskimi službami pripravljeni organizirati in izvajati naslednje izobraževalne oblike: — politične šole, seminarje in predavanja s področja družbenega izobraževanja — šole, tečaje, seminarje in predavanja s področja strokovnega izobraževanja (usposabljanje za delo, funkcionalno in dopolnilno izobraževanje ipd) — tečaje s področja varstva pri delu — tečaje higienskega minimuma — tečaje za skladiščnike — tečaje za usposabljanje varnostnikov — jezikovne tečaje in — druge, posebej dogovorjene izobraževalne oblike Zainteresirane občane obveščamo, da sprejemamo prijave za naslednje izobraževalne oblike s področja splošnega izobraževanja: — tečaje tujih jezikov — nemščina oz. angleščina — začetne in nadaljevalne — tečaj slovenskega jezika za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ — tečaj strojepisja — tečaj ročnih del (makrame, tapiserije, pletenje) — tečaj strojnega pletenja — tečaj šivanja in krojenja — BAGAT — tečaj šivanja in krojenja — DOT — gospodinjski (kuharski) tečaj Poleg navedenih bomo organizirali tudi izobraževalne oblike, za' katere bodo dali pobudo občani — seveda pod pogojem, da bo zanje ugotovljen dovolj velik interes. Rok za prijavo za vse navedene izobraževalne oblike je 13.9.1985, razen za programa VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA in POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST, za katera se morajo kandidati prijaviti najkasneje do 28. 6.1985. Naročila in prijave sprejemamo vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15-. do 18. ure. Naš naslov: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, TITOVO VELENJE, TITOV TRG 2. Prijavite se lahko tudi' po telefonu na št. 853-576. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze-delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: od 1.januarju lll73jt izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik). Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjan? Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853-451. 854-761. 855-450. 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1200 dinaijev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ' % i 23. maja 1985 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ stran 3 Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Cilj: 100% kakovost izdelkov »Kakovost izdelkov in spoštovanje dobavnih rokov sta temeljna poboja za uveljavitev na tujih tržiščih. Zagotoviti 100 odstotno kakovost, kar v svetu ni novost, je naloga vseh delavcev Gorenja, saj si bodo le na ta način dolgoročno : zagotovili prisotnost na vseh ' tržiščih, večji dohodek in osebne i: dohodke ter zanesljivejši razvoj. Bitko za večjo kakovost moramo izbojevati!«, je poudaril predsednik poslovodnega odbora sozda , Gorenje.. Herman Rigelnik, na . priložnostni slovesnosti ob podelitvi prvih Gorenjevih priznanj za . dosežke na področju kakovosti, j , »Delavci so spoznali nujnost nenehnega povečevanja kakovosti kot dolgoročnega pogoja za za-, gotavljanje socialne varnosti« in razvoja. Pomembno je, da postajajo prizadevanja oziroma borba za večjo kakovost resnično ena od vrednot Gorenja!« NOVA MERILA ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI Izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev ter poslovanja nasploh sodi med najpomembnejše cilje • Gorenjeve poslovne politike. Pri i ocenjevanju kakovosti izdelkov je bila včasih pomembna predvsem njihova funkcionalnost, varnost, . trajnost in izgled. Zdaj pa so v • ospredju nova merila — kar največja zanesljivost, manjša poraba energije, neškodljivost okolju itd. Tisto, kar je bilo še včeraj dobro, kakovostno, danes ktipca ne za- t dovoljuje več, ugotavljajo v Gorenju. Zato je potrebno nenehno t izboljševati kakovost, da bi bili izdelki boljši od tistih, kijihpošilja na tržišče konkurenca. Seveda pa ni pomembna it kakovost izdelkov, pač pa tudi kakovost vzdrževanja (se pravi preskrbljenost z rezervnimi deli ter hitre in kakovostne servisne storitve), pa kakovost poslovanja (kompletnost in* pravočasnost dobav izdelkov, garancijskih del) itd. To je še toliko bolj pomembno, ker se je v svetu preneslo težišče konkurenčnega boja s cen na kakovost. Tudi za nadaljnji razvoj Gorenja je bistven pogoj ustrezna kakovost izdelkov in storitev, ki io želijo dvigniti na raven evropske in svetovne konkurenčnosti, da bi bili v mednarodni delitvi dela kar najbolj uspešni. Višja kakovost in večja produktivnost pa sta osnova za uresničitev Gorenjevih razvojnih ciljev in nalog. LETI 1984 IN 1985 — »LETI KAKOVOSTI GORENJA« Da bi kar najhitreje spremenili odnos do kakovosti pri vseh zaposlenih, od neposrednih proizvajalcev do poslovodnih delavcev, so v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje leti 1984 in 1985 razglasili za »leti kakovosti Gorenja«. V vseh Gorenjevih dblovnih organizacijah so pripravili programe aktivnosti za izboljšanje kakovosti, posebej še za seznanjanje vseh zaposlenih o pomenu kakovosti za poslovno uspešnost ter o njihovi vlogi in odgovornosti za doseganje kakovosti, nadalje za motivacijo vseh zaposlenih za večjo zavzetost pri zagotavljanju kakovosti ter za odpravljanje kritičnih problemov kakovosti izdelkov. V nekaterih delovnih organizacijah so, na primer, razpisali tekmovanja v kakovosti med proizvodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela. V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati pa so izbirali inovacije in tudi za izboljšanje kakovosti izdelkov. Na priložnostni slovesnosti, ki je bila pred dnevi v Titovem Velenju, so podelili prva Gorenjeva priznanja za dosežke na področju kakovosti, in sicer temeljnim organizacijam združenega dela, katerih kakovost izdelkov je na visoki, pravzaprav evropski ravni oziroma, ki so v zadnjem letu dni bistveno izboljšali kakovost izdelkov oziroma dosegli željeno izboljšanje kakovosti. PRIZNANJA ZA VISOKO KAKOVOST Priznanja za visoko kakovost (pri čemer so upoštevali razmerje med stroški zaradi slabe kakovosti in vrednostjo prodanih izdelkov oz. na delavca) so sprejeli naslednji trije tozdi: Pohištvo, DO Gorenje Notranja oprema Titovo Velenje (kakovost izdelkov je boljša od predpisane s tehničnimi in kakovostnimi pogoji Gorenja), Mali gospodinjski aparati Nazarje, DO Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje (kjer dosegajo, kar zadeva kakovost, svetovno raven proizvodnje) in Iveraa, DO Gorenje Glin Nzarje (fizikalne lastnosti ivernih plošč presegajo mejne vrednosti). PRIZNANJA ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI Priznanja za izboljšanje kakovosti pa je dobilo 7 tozdov, in sicer: Galvana, DO Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje (za izredne dosežke v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti). Štedilniki DO Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje (za izboljšanje kakovosti proizvodnega procesa in zmanjšanje stroškov izmeta, kar je pomembno, saj večino proizvodnje prodajo na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča). Gradben' elementi, DO Gorenje Notranja oprema Titovo Vejenje (za izredno kakovost, kije višja od zahtevanih jugoslovanskih standardov), Variš, DO Gorenje Varstroj Lendava (za izboljšanje kakovosti sanitarnih kabin), Stavbno pohištvo, DO Gorenje Glin Nazarje (za znatno izboljšanje kakovosti v letu 1984), Zagarstvo, DO Gorenje Glin Nazarje (za reorganizacijo manipulacije žaganega lesa, s čimer so bistveno zmanjšali stroške na račun slabše kakovosti vskiadišče-neea lesa) in Proizvodnja kovinskih čistilnih sredstev in ulitkov, DO Gorenje Muta (za kakovost jeklenih granulatov, kijih tretijno prodajo na tržišča Zahodne Evrope). Priznanja za najboljše inovacije za izboljšanje kakovosti v Gorenju Gospodinjski aparati Po ovrednotenju vseh inovacijskih predlogov za izboljšanje kakovosti pa so v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje nagraditi tri najboljše inovacije, in skrajšanje uparjalnikov zamrzovalnih skrinj avtorjev Berislava Bukovnika in Marka Dolška, rekonstrukcija dozidanja materiala na - ekstrudorjih v obratu Plastika avtorjev Boža Delčnjaka in Nika Pečariča ter spremembi) dna bobna pralnega stroja avtorja Staneta T opori ša. Gorenje Titovo Velenje Pobratenje s kulturniki iz Beograda Zadnjo soboto in nedeljo je bila v Beogradu že tradicionalna manifestacija »Rukovanja srcem«, ki jo organizira Svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Na manifestaciji »Rukovanja srcem« se vsako leto zberejo kulturni ustvarjalci iz delovnih organizacij širom po Jugoslaviji. Slovenijo so letos zastopali kulturniki Gorenja iz" Titovega Velenja. V našem glavnem mestu so prikazali kulturnoumetniške dosežke delavcev iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja, z drugimi udeleženci manifestacije pa so izmenjali izkušnje in poglede na kulturno življenje in ustvarjanje v delovnih organizacijah. V Beogradu je bila s priložnostno razstavo prikazana kulturna dejavnost v delovnih organizaci-jah in skupnostih Gorenja v Ti- tovem Velenju, v avli beograjskega Doma mladih pa so bili razstavljeni tudi reliefi iz keramike Nives Podlunšek iz tozda Gradbeni elementi Gorenje Notranja oprema. . Kulturniki Gorenja iz Titovega Velenja in člani kulturno umetniškega društva Djoka Pavlovič iz Beograda so pripravili v nedeljo, 19. maja, skupen nastop. Med drugimi so nastopili člani mešanega pevskega zbora Gorenje in Janez Sterkuš z monodramo »Svetneči Gašper«. Med prireditvijo so se kulturniki Gorenia iz Titovega Velenja in KUD »Djoka Pavlovič« pobratili, tudi z namenom, da bi kar najbolj krepili bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi ter zagotovili zbliževanja in prijateljstvo med delavci iz delovnih kolektivov širom po Jugoslaviji. Sistem solidarnosti Se večje obveznosti za našo občino V pripravi so planski dokumenti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Nekateri republiški sisi so te že dali v javno razpravo. Na te dokumente, v katerih so opredeljena tudi merila za solidarnost,, moramo biti v naši občini zelo I pozorni, saj smo imeli že na dosedanji sistem solidarnosti mnogo pripomb. O planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje že razpravljajo strokovne službe posameznih interesnih skupnosti, v razprave Era Tok Kmetijstvo Šoštanj Težave pestijo tudi naše kmetovalce V občini Velenje se kmetijstvo že vrsto let razvija v specifičnih pogojih, ker se nekatera najboljša zemljišča zaradi izkopavanja premoga pogrezajo in se tako kmetijska proizvodnja vedno bolj umika v obrobne in višinske predele, tu pa so proizvodni stroški precej večji. Sicer pa je v družbenem proizvodu občine Velenje kmetijstvo odeleženo skromno, le z okoli 2 odstotki. S kmetijsko proizvodnjo se namreč ukvarja le še približno 4 odstotke prebivalcev in to v poprečju na precej majhnih kmetijah, zato je spodbudno, da je od okoli 700 kmečkih gospodarstev že 263 preusmerjenih kmetij. Večina kmečkih gospodarstev sodeluje z ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj ter ob ustrezni strokovni in denarni pomoči dokaj uspešno uresničuje zahtevno zastavljene načrte. Glavna usmeritev sta živinoreja in proizvodnja mleka in tu so rezultati dobri, kljub krizi iz katere v našem kmetijstvu ne najdemo prave poti. Tako smo zaenkrat še daleč od deklarativne usmeritve, da je potrebno zagotoviti stabilne in dolgoročne pogoje za proizvodnjo kmetijskih dobrin z bolj dolgoročnim planiranjem in stimulativnimi ukrepi. Tudi velika, industrijsko produktivna kmetijska proizvodnja na družbenih posestvih in na proizvodnih zmogljivostih kmetov (kooperantov) postaja le počasi uresičevana želja. Skrbno načrtovano proizvodnjo in ob pomoči združenega dela občine, ki je prispevalo del sredstev za program pospeševanja proizvodnje hrane, pa kmetovalci na našem območju, kooperanti TOK Kmetijstvo, kljub različnim težavam, v glavnem uspešneje kot drugje, izpolnjujejo postavljene naloge. »Sedaj pa se otepamo s skokovito inflacijo,« pravi direktor TOK Kmetijstvo Šoštanj Henrik Janko, »ki že ogroža naša vlaganja in prizadevanja i/, preteklih let. Cene repromaterialov, kmetijska'mehanizacija in krediti se dražijo z bistveno višjim indek som, kot že tako zelo dragi končni kmetijski proizvodi. Renta-bilrtost, gospodarnost in notranje rezerve ob tem zidanju cen postajajo stranskega pomena, kmetov zaslužek pa je tudi vedno manjši.« Opozorila seveda niso odveč, saj bi bila velika škoda, če bi lanskemu 8 odstotnemu porastu kmetijske proizvodnje v občini Velenje sedaj sledilo obdobje nazadovanja. Sicer pa je Scena izvajanja iztekajočega se srednjeročnega obdobja na področju kmetijstva v občini Velenje -dokaj zadovoljiva. Tako bo fizični' obseg proizvodnje v živinorejski proizvodnji dosežen in presežen pod načrti pa bo le proizvodnja brojlerjev. Dosežena bo tudi načrtovana proizvodnja hmelja, ribeza in pšenice, pod planom pa bo proizvodnja sadja. Pri brojlerski proizvodnji predvidena količina ne bo dosežena zaradi zaostrenih razmer na področju zagotavljanja deviznih sredstev za uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala, zato pa tudi niso bile-uresničene načrtovane naložbe. V sadjarski proizvodnji pa je TOK Kmetijstvo krčilo starejše nasade, kar prej ni bilo predvideno. . Razen pri proizvodnji brojlerjev so v tem srednjeročnem obdobju uresničene vse predvidene naložbe. Na novo je zgrajenih 39 hlevov, obnovljenih pa 40, opravljene pa so tudi meloracije in zgrajeni nekateri drugi objekti. Posebna skrb je v zadnjem obdobju namenjena izvozu. Doslej je bil vanj vključen le hmelj, sedaj pa je ta izbor še razširjen na izvoz govejega mesa, živega goveda in medu. Kljub povečanemu izvozu so vsa razpoložljiva devizna sredstva namenjena uvoznim potrebam, priliv pa je še vedno preskromen, da bi pokrili vse potrebe. Ob koncu pa poglejmo še kateri kmetijski proizvajalci so se v _ pretekleni letu najbolj izkazali. Pri proizvodnji govejega mesa so največjo proizvodnjo dosegli Milan Špeh iz Lokovice, ki je oddal 11715 kilogramov žive teže živine, Franc Drofelnik iz Paske vasi je oddal 10974 kilogramov, Alojz Mežnar iz Florjana pa 8809 kilogramov. Pri proizvodnji mleka je največ oddal Ivo Arlič iz Škal in sicer 87789 litrov mleka, Rotnik Franc iz Raven je oddal 80685 litrov mleka, Jože Tekavc iz To-polšice pa 67993 litrov mleka. Naša rejca prašičev sta oddala: Janko Ocepek 12.848 kilogramov žive teže prašičev in Janko Golob iz Florjana 8025 kilogramov. •Ker je v občini precej tudi »mešanih« kmetij, kjer proizvajajo npr. mleko,pitano govedo in hmelj, so za te kmetovalce vso oddano količino izdelkov preračunali v litre mleka. Med njimi je največ oddal Vinko Ušen iz Lož-nice in sicer 71437 litrov mleka, Ivan Napotnik iz Topolšice je oddal 70785 litrov mleka, Gabri-el Stropnik iz Florjana pa 60375 litrov mleka. B. Zakošek Kolonija bratstva in enotnosti Gostijo otroke bratskih vrtcev iz vse Jugoslavije Vzgojno varstveni zavod Titovo Včlenje gosti ta teden 80 šestletnih otrok pobratenih vrtcev iz vse Jugoslavije. ' Vzgojno varstveni zavodi iz Cetinja. Banja Luke. Ohrida, Peči, Vukovara. Sabca in Sombora ter Titovega Velenja že 11 let pripravljajo delovna srečanja na ka-' terih izmenjujejo izkušnje s področja dela s predšolskimi otroci. Letošnje srečanje, na katerem so sodelovali tudi štirje predstavniki vzgojno varstvenega zavoda Titovo Velenje ter velenjske skupnosti otroškega varstva, je bilo od 14. do 16. maja vCetinju, na njem pa je imela velenjska delegacija glavni referat in sicer na temo Vzgoja predšolskih otrok k varčnosti, občinska skupnost otroškega varstva Velenje pa je na tem srečanju sodelovala s prispevkom Samoupravljanje in delegatski sistem v otroškem varstvu. Omenjeni vrtci pa so se pred sedmimi leti dogovorili tudi za delovno sodelovanje in ustanovljena je bila kolonija bratstva in enotnosti, na kateri sodeluje po deset otrok iz vsakega omenjene- ga vrtca. Letošnja sedma kolonija bralstva in enotnosti poteka od 19. do 26. maja v Titovem Velenju, v ' enoti Vrtiljak. Organizatoiji so pripravili izredno obsežen program dela. Poleg rednih zaposlitev z otroki so za vsak dan pri-pravilikakšno osrednjo aktivnost. Tako so bili v ponedeljek otroci navdušeni nad prireditvijo Vabimo v goste, s katero so skušali prispevati k socializaciji otrok, razvijali so gostoljubnost, družabnost. Otroci so nato risali na asfalt na temo Družimo se, spoznali pa so tudi mesto Titovo Velenje. Včeraj so imeli v programu enodnevno taborjenje, danes ob pol desetih bodo pripravili otroški sejem, v soboto dopoldne pa bo zaključna svečanost. Seveda pa je na programu še vrsta kulturnih in družabnih aktivnosti, s katerimi bodo skušale vzgojiteljice, še posebej gostiteljice navdušiti otroke, da bodo odhajali iz našega mesta polni lepih vtisov in da se bodo radi spominjali prijateljev iz vse Jugoslavije, s katerimi so se srečali v Titovem Velenju. pa seje vključil tudi komite za družbene dejavnosti. Ugotovitve niso za velenjsko občino prav nič spodbudne, saj prvi izračuni kažejo, da trado obveznosti še večje kot so bile do sedaj. Tako strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti meni, da so nekateia določila osnutka samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za našo občino nesprejemljiva. Tako 14. člen ne upošteva vseh specifičnih potreb po zdravstvenem varstvu, v katerem po vrednosti obsega tega izenačuje vse delavce in ne upošteva zelo različne strukture zaposlenih po posameznih občinah. Rudaiji predstavljajo v naši občini četrtino vseh zaposlenih in imajo gotovo drugačne oblike in več zdravstvenega varstva kot na primer trgovci ter uradniki v občini Ljubljana — center. Enaka ugotovitev velja za delavce ob tekočih trakovih, ki delajcvv treh izmenah in gradbene delavce. Večji obseg zdravstvenega varstva potrebujejo tudi invalidi, ki v naši občini predstavljajo 5 odstotkov vsega prebivalstva. Rudaiji morajo delati po 48 ur na teden, da lahko s svojim delom zagotovijo 50 odstotkov slovenske energije za potrebe cele Slovenije in ne le za občino Velenje. S tem pa je ogrožena njihova delovna in zdravstvena kondicija, saj skoraj nimajo časa za pravi počitek in primerno rekreacijo. Pošiljanje teh delavcev na preventivno zdravljenje je zato več kot nujno. S tem pa so povezani bistveno višji stroški na zaposlenega kot je republiško poprečje in se nikakor ne morejo primerjati s slovenskim in na njem graditi elemente za izračun obveznosti do solidarnosti za tiste, ki delajo 42 ur na teden. Še z nekaterimi drugimi določili tega sporazuma se strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti ni soglašala. Nič dobrega se ne obeta tudi ostalim skupnostim samoupravnim interesnim skupnostim, kot so otroško varstvo, socialno skrbstvo in še katerim. Zato bi bilo prav. da bi se v javno razpravo o planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje vklju* čilo čimveč delegatov. Morda pa njihove temeljite pripombe le ne bodo v republiki naletele na gluha ušesa in bo »davek« zato, ker smo ' »mlada« občina manjši. 4. stran * OD TU IN TAM Titovo Velenje -k 23. maja 1985 Vekos - tozd Stanovanjska oskrba1 Dejavnost bodo razširili V prvih letošnjih mesecih je bilo gospodarjenje temeljne organizacije Stanovanjska oskrba precej težje, kot v enakem lanskem obdobju. Čeprav imajo dclavci te temeljne organizacije največ dela po končani zimi z odpravo napak, ki se pojavijo v zimskih mesecih in zlasti to zimo jih je bilo še posebej veliko, pa se realni gospodarski rezultati pokažejo šele ob polletju, oziroma ob koncu leta. V prvem tromesečju letos so dosegli -39.068.000 dinarjev celotnega prihodka, ali 26 odstotkov Icinega načrta. Precej so porasla porabljena sredstva. ki znašajo 22.490.000 dinarjev ali 30 odstotkov letnega načrta. Delavci tozda Stanovanjska Oskrba, ki opravljajo pomembno družbeno dejavnost in so prisotni pri vseh delih v družbenem stanovanjskem fondu, so svoje, aktivnosti usmerili v celovito ponudbo vzdrževanja in odpravljanja napak. Kljub ne ugodnim gospodarskim razmeram so v Vekosovem tozdu dosegli načrtovane cilje, čeprav so morali nekatere naloge iz skrbno pripravljenega operativnega načrta prenesti v drugo tromesečje, V temeljni organizaciji je zaposlenih 69 delavcev, od tega je 40 vzdrževalcev. V zadnjem času posvečajo precej pozornosti tudi modernizaciji, sodobnejši opremi in orodju, v kratkem pa bodo dobili tudi sredstva zvez za učinkovitejšo povezavo. Vse to z željo, da bi bili hitri učinkoviti in kvalitetni. Na področju občine imajo štiri sektoije. Sektor v Šaleku—Gorica bodo kmalu premestili na Kardeljev trg, za krajevni skupnosti Levi in Desni breg je sedež sektoija na Tomšičevi ulici, za področje Šmartnega ob Paki in Šoštanja pa v Šoštanju. V tozdu imajo tudi skupino 17 delavk, ki delajo izključno v popoldanskem času. Gre za čiščenje in vzdrževanje nekaterih objektov, kot so stavba sodišča in družbeno-politič-nih organizacij, dom SLO. poslovni prostori delovne skupnosti sis gospodarskih dejavnosti in podobno. V zadnjem času so za dva delavca zmanjšali (udi število zaposlenih v režiji. Predvsem pa si v Stanovanjski oskrbi močno želijo, to so zapisali tudi v samoupravne akte. da bi kljub težavam. ki jih pestijo, povečali produktivnost in to z zmanjšanjem števila delavcev ter tako uspešno sklenili poslovno leto. Seveda pa to Vekosovo temeljno organizacijo čaka letos veliko nalog, ki jih bodo morali z vso odgovornostjo reševati, če želijo biti gospodarsko uspešni. Ob tem, da bodo za potrebe stanovalcev opravljali dela v dveh izmenah. bodo opravili tudi nekatere notranje razporeditve. Zmanjšali bodo pogodbena dela s kooperanti, si prizadevali racionalneje izkoristiti delovni čas in porabo materiala, zlasti pa bodo razširili dejavnost ter celovito ponudbo tudi lastnikom individualnih stanovanj, vrtcev in šol. Med osnovne naloge pa še vedno sodi dosledno izvrševanje programa vzdrževalnih del, ki je bil sprejet na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, prav tako pa nuditi celovito vzdrževanje stanovanj skupnostim stanovalcev. Poudariti še velja, da bodo vsa načrtovana dela. kijih še izvajajo in jih še bodo, lažje izvedljiva, ko bodo dokončali prostore delavnic na Koroški cesti. B. M. Društvo invalidov občine Mozirje Petnajst let bogatega dela ROKOMETNE NOVICE Končuje se rokometna liga 4. razredov osnovnih šol. Največ možnosti za prvaka imajo ŠŠD Biba Roeck, bratov Mravljak in Veljka Vlahoviča. Rezultati 4. in 5. kola: AA:W 6:6, BR:MPT 8:1, BM:GŠ 12:7, BR:GS 22:3. Na lestvici vodi ŠŠD Biba Roeck z devetimi točkami, ŠŠD Veljka Vlahoviča in bratov Mravljak pa imata 6 . točk s tekmo manj. Zaključek lige bo 22. maja v Šoštanju. XXX RK Šoštanj bo od 24. do 29. maja organiziral že 5. pionirski rokometni tabor, ki se ga bo udeležilo sedemdeset učencev od 4. do 7. razredov osnovnih šol. Pionirke šaleške rokometne selekcije so se z zmago v polfinalu uvrstile v finale republiškega rokometnega prvenstva za pokal SŠD. Manj sreče pa so imeli pionirji, ki so Bili v svoji skupini drugi. Izpadli so zaradi slabše razlike v golih. XXX Ljubitelji rokometa se sprašujejo, kaj bo z mladim Pucom. Rokometna zveza Slovenije pričakuje, da bo ostal v Sloveniji. Oba drugoligaša, Slovan in Celje zahtevata, da pride k njim. Tudi precej prvoligašev zagotavlja, da bi edino pri njih lahko dosegel vrhunec. Pri RK Šoštanj pa menijo, da bi z večjo podporo združenega dela in nekaj okrepitvami sami uspešno igrali v zvezni ligi. Invalidi mozirske občine, združeni v svojem društvu, že petnajst let pridno delajo. Predvsem društvo skrbi za svoje članstvo, saj se vsi skupaj dobro zavedajo, da ljudje, telesno Že tako malo prizadeti, potrebujejo sočloveka. Pomembna naloga društva je torej skrb, da invalidi niso prepuščeni samim sebi, da se večkrat tako ali drugače SFečajo, se pogovorijo, razvedrijo in poveselijo. Osamljenost je pač najhujše, kar lahko doleti človeka. Že za zdravega je to zlo, kaj šele za telesno prizadetega. Vse težave lažje prebrodimo, če smo drug drugemu prijatelj in človek. Prav v vrstah invalidov pa to zlato pravilo ne sme nikoli zamreti. To je še posebej pomembno zato, ker se invalidi, kljub napredku v zadnjih letih, še vedno srečujejo s precejšnjimi težavamL Predvsem invalide boli vrednotenje njihovega minulega dela v nekaterih delovnih organizacijah. Izgovor, da zanje ni več ustreznega delovnega mesta je zelo boleč za delovnega človeka, kije leta gradil svojo delovno organizacijo, zdaj pa je v njej odveč. Vsi vemo, da se da s pravo mero dobre volje marsikaj storiti za olajšanje položaja invalida, da mu povrnemo vero v sebe in življenje. Prav zato je vloga društva invalidov še toliko večja. Toso posebej poudarili na nedeljskem slavju na prireditvenem prostoru ob Savinjskem gaju. ko šo proslavili 15-letnico ustanovitve in delovanja društva invalidov občine Mozirje. Društvo so ustanovili konec leta 1969 v Moziiju, bilo pa je takrat še podružnica Medobčinskega društva telesnih invalidov. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 54 invalidov. 2e v naslednjem letu se ie število članov na področju vse Gornje Savinjske doline močno povečalo, zato se je društvo osamosvojilo, danes pa šteje 748 članov. Za bogato delo društva in za povezovanje članov iz vse doline so predvsem zaslužni poverjeniki, ki zavzeto delujejo po posameznih krajih. Seveda pomoč pri reševanju stanovanjskih, zdravstvenih, pravnih in socialnih težav, pri iskani u zaDOslitve. sosedska pomoč in podobno, niso edine oblike delovanja društva. Člani društva so zelo aktivni na kulturnem in športnem ter rekreacijskem področju, kjer pridno sodelujejo tudi z društvi v sosednjih občinah. Pomembna oblika medsebojnega povezovanja. razvedrila in spoznavanja lepot naše domovine so izleti. Nešteto so jih pripravili v zadnjih letih po vsej naši domovini, krenili pa so tudi preko njenih meja. Vse to in še več so povedali na nedeljskem slavju v Mo/j^ju. Na obletnico delovanja druStva je prišlo veliko članov iz vse Gornje Savinjske doline. V prijetnem okolju Savinjskega gaja so invalidi proslavili jubilej svojega društva, se poveselili in razvedrili. Pomerili so se tudi v streljanju z zračno puško. pa tudi predstavniki društev iz sosednjih občin. Po proslavi, ki so jo lepo popestrili glasbeniki in učenci osnovne šole. so pripravili še tekmovanja v streljanju z zračno puško in pikadu, ogledovali so si cvetoči Savinjski gaj. predvsem pa je pomembno, da so se dolgo zadržali na tovariškem in prijateljskem srečanju. Tudi to je dokaz, kako potrebujejo več srečanj, več stikov. nouovorov in razvedrila, kako veseli so. če se lahko sproščeno pogovorijo in zapojejo. Zlasti veseli so bili tudi pomoči Modne konfekcije Elkroj, ki je bila pokrovitelj srečanja, na njem pa podelili tudi številna priznanja dolgoletno požrtvovalno delo v društvu in za častnega člana imenovali Kranja Cesarja iz M oži lja, kije bil med ustanovitelji društva in v njem vsa leta nadvse aktivno deluje. Odgovor na delegatsko vprašanje Rek Velenje Zakaj je RTC Golte kljub ugodnim snežnim razmeram nehal obratovati? 7. aprila je center RTC Golte normalno obratoval. Temperatura zraka je ob 7. uri znašala +1 stopinja Celzije. Na nekaterih mestih so se že pojavljale lise zemlje. Najvišja dnevna temperatura seje povzpela na +18° C, kar je smučišče še poslabšalo. Zaradi inverzije se temperatura zraka ni spustila, ampak je 8. aprila ob 7. uri znašala +5° C. Ker seje zaradi visokih dnevnih temperatur 8. in 9. aprila debelina snežne odeje še zmanjšala, na Medvednjaku so nastale kopnice, ki sd znašale že več kot 20 % površin, smo obratovanje smučišč zaustavili v skladu zli. členom Zakona o varnosti na smučiščih. Po minimalnih količinah novega snega, od 9. do 13. aprila, smo poskusili urediti progo na Medvednjaku, vendar nam zaradi minimalne snežne odeje to ni uspelo. Tako smo 10. aprila začasno prekinili obratovanje centra. Obratovala je le nihalka Žekovec. Po obilnih padavinah v tednu od 16. do 19. arpila, je zapadlo 40 cm novega snega, smo center ponovno zagnali vendar so visoke dnevne temperature zelo hitro zmanjšale debelino snežne odeje tako, da 22. aprila nismo več obratovali. Zadnja dneva je obiskalo IJ.TC Golte 169 ljudi, smučala je samo enat desetina, pa še ti v pogojih, ko center zaradi varnosti smu-čaijev ne bi smel obratovati (gnil sneg). Od dvanajste ure dalje na napravah ni bilo -niti enega smučatja, zato smo naprave zaustavili. Število obiskovalcev na RTC Golte je bilo v tem obdobju naslednje: 6. in 7. aprila — 443 obiskovalcev, 8. aprila — 41, 9. aprila—samo še eden, 10. aprila pa ni bilo nikogar. Vzrok gre pripisati že omenjenim slabim snežnim in vremenskim razmeram. Pred nami so že nehali obratovati centri kot so Kope, Pohoije z Arehom, obratovala je edino Rogla s svojimi manj zahtevnimi tereni. Prav tako niso več obratovale Kranjska gora, Zatrnik, Stari vrh in še nekatera druga. Upamo, da smo s tem zadovoljili in dovolj konkretno odgovorili na delegatsko vprašanje, poudatjamo pa, da smo kljub velikim težavam, ki smo Jih imeli, vedno delali za varnost in ugodje naših obiskovalcev. Tehnični vodja Marjan Prelog 1 Komunalna skupnost občine Velenje Ponovna objava cen komunalnih dobrin in storitev ter prispevkov za priključke in razširjeno reprodukcijo ob cenah potrjenih na skupščini Komunalne skupnosti dne 29.1.1985 Na osnovi 32. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), sklepa delavskega sveta TOZD Komunalna oskrba, z dne 25. 12. 1984 in sklepa delavskega sveta TOZD Toplotna oskrba, z dne 25. 12. 1984 o Cenah komunalnih storitev za poslovne in industrijske namene, je skupščina Komunalne skupnosti na seji, dne 29. 1. 1985 sprejela CENE KOMUNALNIH STORITEV ZA INDUSTRIJO, POSLOVNE PROSTORE IN OBRT ZA LETO 1985 VRSTA STORITVE Merski enota Sta« ceni din Novi INDEX ceni din 1. VOOARINA — industriji, obrt trgovini, gostinstvo 2. KANALŠČINA — industriji, obrt trgtviu, gostinstvo 1 ODVOZ SMETI — industriji, obrt trgovini, gostinstvo 4. SOUPORABA SMETIŠČA — VSI UPORABNIKI — odvoz odpadkov — odvoz prekrivenegi 5. TOPLOTNA OSKRBA pa števcu b) ogrevinje po pivšilu c) ogrevinje sinitarne vode d) gradbeno ogrtvHje — enako kot obričun industrijske potrošnje CENE VELJAJO 00 1.2.1985 DALJE! m3 12,30 2130 171 m1 3,40 530 174 ■2 130 430 211 7830 18230 206 3830 7430 206 MWk 1.78038 238038 145 MWh 95130 1.38830 145 MWh 810,00 1.18830 146 MWb 1.760,00 236030 145 135,15 - 19638 145 »-130 Predsednik skupščii Jože Krfc, L r. Na podlagi 6. člena Dogovora o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS. št. 15/84). je skupščina Komunalne skupnosti na seji, dne 29. I. 1985 sprejela CENE OSNOVNIH KOMUNALNIH STORITEV ŠIROKE POTROŠNJE V LETU 1985 Vista storitve Merski enota Obstoječi ceni din Novi ceni din Inde* VOOARINA KANALŠČINA ODVOZ SMETI TOPLOTNA OSKRBA Široka potrošnji m3 m' m* 9,10 3,30 1,40 1230 430 135 f 138 138 138 i) obričun po dejanski poribi — energiji — zagotovljena moč — ogrevanje sanitarne vode MWh MWh m1 77930 54530 23430 59,80 1,075,00 752,00 32330 8230 138 138 138 138 b) Obričun po stindirdu — ogrevinje v stanovanjskih blokih — ogrevanje enodružinskih hiš — ogrevinje sinitarnejrode m* m2 osebi 19,45 2730 161,80 2630 37,30 22330 138 138 138 2. Prispevek za program razširjene reprodukcije ob ceni komunalnih storitev CENE SE UPORABLJAJO 00 1.2.1985 DALJE! Predsednik skupščine Jože KRK 1. r. Na osnovi 23., 27.in 36. člena Temeljev plana Komunalne skupnosti občine Velenje za obdobje 1981—1985 so se uporabniki in izvajalci na skupščini, dne 29. 1. 1985 dogovorih in sprejeli SKLEP O OBLIKOVANJU CENE KOMUNALNIH PRISPEVKOV IN VREDNOSTI DELEŽA RR OB CENI 1. KOMUNALNI PRISPEVKI ZA PRIKLJUČKE Stan mm 3^8 dWW i) Toplovodni sistem — zi priključitev individuibiih uporibnikov — zi priključitev družbeaib stanovanj — zi priključitev industrije b) Vodooskrbovilni sistem — zi priključitev individualnih hiš — zi priključ. družbenih stanovanjskih hiš — za priključitev industr. poslovnih objektov e) Kanalizacijski oskrbovalni sistem — zi priključitev individualnih hiš — zi priključitev družbenih stanovanjskih hiš — za priključitev industr. in poslovnih objektov 4JW din/W 1030 dia/W 40300 zi lis 40,000 zi lis 750.000 zi 1/s 30.000 zi 1/s 30.000 zi tis 300.000 zi 1/s 530dia/W 830din/W 1530 din/W 60JI00 zi 1/s 80.000 zi 1/s 1300300 zi 1/s 50.000 zi 1/s 50.000 zi 1/t 600.000 zi 1/s a) Voda — osnova porabljene količine — industrija, obrt, trgovina gostinstvo — široka potrošnja b) Kanalščina — osnova porabljene količine — industrija, obrt, trgovina gostinstvo — široka potrošnja c) Odvoz smeti — površina odvoza smeti — industrija, obrt, trgovina, gostinstvo — široka potrošnja č) Souporaba smetišča — odpadni material v m3 — industrija, obrt, trgovina, gostinstvo — široka potrošnja d) Toplotno ogrevanje —r osnovna zagotovljena moč — industrija, obrt, trgovina, gostinstvo — široka potrošnja Obračun po standardu (pavšal) — ogrevanje po stanovanjskih blokih — ogrevanje enodružinskih hiš — industrija, obrt, trgovina, gostinstvo CENE VELJAJO OD 1. 2. 1985 DALJE 10,00 din/m3 5,00 din/m3 8,00 din/m3 4,00 din/m3 2,00 din/m2 1,00 din/m2 20,00 din/m3 10,00 din/m3 300,00 din/MWh 150,00 din/MWh 3,00 din/m2 4,10 din/m2 300,00 din/MWh Obrazložitev: Predsednik skupščine Jože KRK, 1. r. Vsled nastalih administrativnih in tehničnih napak prve objave z dne 21. 2. 1985 (NAŠ ČAS šL 7) ponovno objavljamo celoten tekst sprejetih sklepov skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje. Obrazložitev termina zagotovljena moč (fiksni stroški). Zagotovljena moč se izračuna iz priključne moči objekta, število obratovalnih ur v ogrevalni sezoni in faktotja odvzema. Q = Qh : h . Y ' Q — zagotovljena moč Qh — priključna moč objekta na podlagi izmer ogreval v MW h — odgovarjajoče število ur obratovanja y ogrevalni sezoni, opredeljeno v 51. členu Splošnih pogojev in izračunano na podlagi trajanja ogrevalne sezone ter 12-letnega povprečja zunanjih temperatur. Y — faktor odvzema toplotne energije, v katerem so upoštevani specifični pogoji za sistem ogrevanja v Velenju (26. poglavje Priročnika za ogrevanje in klimatizacijo). — Istočasno obveščamo vse uporabnike, daje v obdobju od 1.2. do 13. 5. 1985 potekal postopek-glede uskladitve veljavnosti sklepa sknpščine Komunalne skupnosti o uveljavitvi uvedenih prispevkov razširjene reprodukcije ob ceni za široko potrošnjo. Dosežen je bil dogovor, da se veljavnost teh cen korigira na skupščini Komunalne skupnosti 29. 5.. 1985 v smislu veljavnosti in uveljavitve po 1. 7. 1985. Že pobrane akontacije teh prispevkov se bodo obračunale v dobro potrošnika široke potrošnje v naslednjih treh mesecih. 23. maja 1985_★ Titovo Velenje__REPORTAŽE H3S CBS * stran 5 Zmanjkalo nam je tal pod nogami in znašli smo se v kleti" Nastopili so trije ženski zbori iz Trbovelj, Laškega in Titovega Velenja Mešani pevski zbori so prišli iz Celja, Novega mesta, Krškega, Senovega, Polzele in Šoštanja. IBMMM Pri Srakovnikovih v Ravnah Prejšnji ponedeljek zjutraj so se tako kot običajno, zbrali malo pred sedmo uro vsi trije Gorškovi otroci, desetletni ; Ivi, osemletna Kristina in tri-inpolletni Miran v kuhinji. | Teta Frančiška jim je na mizo ravno postavila zajtrk, mama f Jožica je že odhitela v hlev, oče Ivan pa si je v predseobi . obuval škornje. Takrat se je hiša stresla. »Ne da se opisati, kako je zaropotalo,« je pripovedoval gospodar na Srakovnikovi kmetiji Ivan Goršek. »Vrata kuhinje so odletela, potem pa me je obdal gost prah, da ničesar več nisem videl. Takoj za tem je vse utihnilo, nato pa sem zaslišal iz globine kričanje svojih otrok in sestre j- Frančiške.« »Vse se je zgodilo tako nenadoma,« je dejala Frančiška. »Zmanjkalo nam je tal pod nogami in znašli smo se v kleti med sodi, ruševinami in polomljeno kuhinjsko opremo. Obdajal nas je tako močan prah, da ničesar nismo videli. Počutili smo se grozno, saj smo bili povsem nemočni.« Ko je Ivan zaslišal ječanje svojih otrok, seveda ni nič razmišljal, skočil je v globino, čeprav nič ni videl. Padelje na rob štedilnika in si poškodoval nogo. Med ruševinami je bil tudi velik zidan štedilnik, v katerem je seveda gorelo in vnetljivi predmeti so hitro zagoreli. Takrat paje iz hleva že pritekla žena Jožica, kije po velikih težavah v kleti le odprla vrata in tako so se rešili. Takoj za tem, ko so od sosedov poklicali po pomoč, so prišli k njim predstavniki civilne zaščite in jim pomagali. Ivan Goršek je moral k zdravniku, na srečo pa so dobili otroci in teta Frančiška samo nekaj prask, nihče pa se ni huje poškodoval. Hiša Srakovnikovih je že zelo stara, zgrajena naj bi bila okoli leta 1838, leži pa na plazovitem terenu. Tla kuhinje so se nenadoma zrušila in tovili pa so jim tudi delavce Vekosa, ki so že isti dan usposobili prostore za bivanje v sosednji stavbi, ki sojo Srakovnikovi prvotno nameravali uporabljati kot gospodarsko poslopje. Tako se je prve dni po nesreči družina preselila v garažne prostore, kamor so napeljali tudi vodo, v najkrajšem času pa bodo za bivanje usposobili gornji del omenjenega objekta, kjer bodo uredili trosobno stanovanje. V ta namen bo Sra-kovnikovim stanovanjska skupnost občine Velenje namenila 300 tisoč dinarjev kredita. »V zadnjem času smo namenjali vso skrb posodobitvi kmetije. Uredili smo nov hlev, v katerem imamo od 15 do 20 glav živine, nakupili pa smo tudi kmetijsko mehanizacijo. Seveda je naša velika želja tudi zgraditi novo hišo, za katero smo si že pridobili vso potrebno dokumentacijo. Postavili naj bi jo nekoliko stran od stare, saj so nam strokovnjaki povedali, da je na istem mestu ne smemo zgraditi, ker je pre- INajnilajsi od otrok, triinpolletni Miran, je ob našem obisku spal na zasilnem ležišču »Vsa sreča, da se otrokom ni nič zgodilo,« je bila vesela teta Frančiška Klet brez stropa ali kuhinja brez tal spomeniku tovariša Tita, medtem pa so vsi zbori skupaj pred kulturnim domom zapeli pesem »Za sveku dobru ri-ječ«. Tudi ta prireditev je pokazala, da je zanimanja za lepo pesem veliko, kar priča tudi nepričakovano veliko število ljubiteljev petja v dvorani. Zvečer so se vsi udeleženci in gostje zbrali v prostorih družbene prehrane v Gorenju, kjer jim je pokrovitelj pripravil večetjo. To priložnost so izkoristili za tovariško srečanje in za sproščen pogovor o tej in podobnih revijah. Udeleženci in gostje so pohvalili velenjsko prireditev, obenem pa so izmenjali izkušnje in izoblikovali pobude, ki bodo zagotovo pripomogle k temu, da bodo prihodnja srečanja še boljša in uspešnejša. zdaj seveda ni več primerna za bivanje. Solidarnost pa tudi tokrat ni zatajila. Iz občinskega sklada za odpravljanje posledic naravnih nesreč so Srakovnikovim takoj namenili 200 tisoč dinaijev, zago- » Sploh nisem razmišljal, da se mi lahko kaj zgodi. Skrbelo meje le za otroke,« je dejal Ivan Goršek. več plazovito,« je pripovedoval Ivan Goršek. Del hiše v kateri so preživeli Srakovnikovi toliko lepih trenutkov, se je nenadoma zrušil. Inieli so srečo v nesreči. »Skoraj ne morem verjeti, da se ni nikomur skoraj nič zgodilo,« je dejal ob koncu gospodar Ivan, ko smo skupaj z njim ogledovali še ostale prostore hiše. Od zunaj pa se je zaslišal glas soseda, ki mu je pomagal pri klestenju štele: »Raje pojdite iz hiše, če želite danes še večerjati.« Radi smo Revija pevskih zborov Prepevalo je 430 upokojencev V soboto 18. maja je bila v Domu kulture v Titovem Velenju regijska revija pevskih zborov društev upokojencev. Nastopilo je 15 moških, ženskih in mešanih pevskih zborov. skupno 430 pevcev iz celjske, posavske in dolenjske regije. Pokrovitelj zelo uspelega srečanja je bila Tovarna gospodinjskih aparatov Gorenje. Dvorana je bila polna, obiskovalci pa so lahko uživali ob ubranem in lepem petju zborov, ki so vsi zapeli po pet pesmi. Med številnimi gosti so bili tudi predsednik, podpredsednik ter člani izvršnega odbora zveze društev upokojencev Slovenije ter drugi. Ob koncu revije je zveza društev upokojencev občine Velenje vsem pevovodjem podelila praktična darila za njihov trud in uspešno delo s pevskimi zbori društev upokojencev. Po končani celotni prireditvi so položili venec k Moški zbori: Trbovlje, Slovenske Konjice, Zabukovica-Griže, Hrastnik-Dol, Laško in Titovo Velenje ga ubogali, saj so razpoke na hiši resnično takšne, da bi se tudi nam lahko vsak trenutek sesul strop na glavo ,ali pa udrla tla pod nogami. Preden smo odšli od njih nam je gospodar Ivan dejal, naj ne pozabimo napisati, da so hvaležni vsem, ki so jim resnično zelo hitro in nesebično priskočili na pomoč in jim s tem omogočili, da njihovo življenje, vendar koli-kortoliko normalno teče na- preJ- M. Zakošek S. Vovk 6. stran ★ nSS CBS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 23. maja 1985 Podkraj - Kavče Obrambni dan Kulturno društvo Stane Sever iz Škal Uspešna premiera krajevna konferenca SZDI. in krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Pod-krai-KuvCc hudo to nedeljo. 26. maja. pripravili obrambni dan. -»Naša želja je. da bi v njem sodelovali vsi. od najmlajših do najstarejših«. so zapisali organizatorji na vabilo. Program, ki so ga pripravili ob tej priložnosti. bo prav zato sestavljen iz dveh delov, strokovno tekmovalnega in rekreacijskega. Ob koncu pa bodo pripravili za vse udeležence še kulturni program in družabno srečanje. Zbirališče vseh tročlanških ekip in ostalih udeležencev pohoda bo pri skakalnici v Starem Velenju, ti pa bodo od tam na mali, veliki Koželj. Laz. Silove. Ložnice do cilja na Cvenkovem vrhu v Kav-čah krenili ob 8.30. Na obrambnem dnevu lahko sodelujejo vsi, lovci, rezervne vojaške starešine, pripadniki civilne in narodne zaščite, mladinci. Tekmovalci se bodo na posameznih točkah na progi pomerili v streljanju, znanju topografije, poznavanju krajevne skupnosti in podobno. Vse tiste, ki ne morejo sodelovati v celotnem programu, pa organizatorji vabijo. da se pridružijo pohodnikom in seskupaj zdrugimi približnoob pol enajstih dopoldan snidejo na družabnem zaključku. S tem obrambnim dnem bodo vsi udeleženci počastili 40-letnico osvoboditve. Parkirni prostori za invalide — Člani avto moto turing kluba iz Titovega Velenja so na lastno pobudo in v sodelovanju z delovno organizacijo Vekos v nedeljo opravili nadvse pomembno in koristno akcijo. Pred pošto, Namo, blagovnico Standard, občinsko skupščino in pred zdravstvenim domom v Titovem Velenju ter v Šoštanju na Trgu svobode, so namreč s posebnim znakom invalidskega vozička označili parkirišča, ki dajejo prednost invalidom, pri parkiranju njihovih vozil. To nalogo so člani kluba želeli opraviti že v lanskem letu, vendar so morali akcijo zaradi objektivnih razlogov prenesti v letošnje leto. Ob tem pa seveda velja zapisati, da bo namen te akcije dosežen le, če bodo občani te oznake tudi dosledno spoštovali j in s tem omogočili invalidom parkiranje na tistih mestih,*kjer ponavadi ni prostora, j B. M. I Med najbolj aktivna kulturna društva v občini Velenje sodi gotovo kulturnodruštvo Stane Sever iz Škal v katerem dela okoli 60 občanov in sicer v dramski sekciji, literarno recitatorski sekciji in mešanem pevskem zboru. Literarno recitatorska sekcijaje zadolžena predvsem za pripravo kulturnih programov ob praznikih. mešani pevski zbor prav tako sodeluje na različnih kulturnih prireditvah v kraju in okolici, dramska sekcija pa vsako leto naštudira kakšno igro. Preteklo sezono so zelo uspešno igrali dramo Gugalnik, z njo so gostovali v Škalah in sosednjih krajevnih skupnostih tudi letos, 20. aprila pa so pripravili premiere — komedije Branislava Nušiča Sumljiva oseba. To je najduhovitejše Nušičevo kome-diografsko delo. V njem se zrcalijo časi policijske avtokracije Obrenovičevega režima. Avtor je izredno slikovito ilustriral policijsko oblast v provinci, njeno omejenost in birokratsko zabitost, hkrati pa je podal tudi satirično podobo, kako je tedaj policija preganjala državljane. V komediji nastopa dvanajst igralcev, režiserka pa je domačinka Rosvita Vogrinec. Doslej so se Škalčani s komedijo že dvakrat predstavili domačemu občinstvu, gostovali pa so tudi na Konovem,Šentilju, Doliču in Vinski gori. Poprečno si je njihovo igro ogledalo po več kot 100 gledalcev. Jutri, 24. maja se bodo s to komedijo vključili tudi v praznovanje krajevnega praznika Stare vasi in dneva mladosti. Ob 20. uri bodo nastopili v Kinod-vorani. (Kot zanimivost velja omeniti, da bodo njihovi trije najstarejši člani Slavko Pocajt ter Vida in Adolf Lipnik nastopili v Kinodvorani po 34. letih), v soboto, 25. maja pa bodo prav tako ob 20. uri nastopili v domu družbenopolitičnih organizacij v Ravnah. Po tem bodo za nekaj časa prekinili z igranjem, z gostovanji pa bodo nadaljevali v jesenskem času, ko se bodo občinstvu predstavili tudi še z igro Gugalnik. Naj ob tem povemo tudi, daje njihov član Slavko Pocajt prejel za dolgoletno delo na kulturnem področju pred nedavnim Linhartovo značko. SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE Vinko Šmajs Prizor iz komedije Sumljiva oseba s katero se bodo Škalčani v petek predstavili v krajevni skupnosti Stara vas v soboto pa v Ravnah Veliko dela, nemogoči delovni prostori. f." f# Sončno, prav soparno vreme nas je »zvabilo« na plan. V nekoliko večjem delovnem prostoru, kjer pišemo in ustvarjamo časopis, je skozi majhno lino »prihajalo« premalo tako težko pričakovanih toplih žarkov. Mahnili smo jo proti zgornji Nami, pa še nekaj korakov naprej. Srečali smo jo, ko je hitela ... Kam, smo jo pozabili vprašati, saj smo se »bali«, da nam bo ušla. Marija nas je povabila v majhne, vroče, vlažne, skratka nemogoče delovne prostore. »V teh luknjah se stiskamo. Nikoli ne vemo, kakšno je vreme zunaj. Pri nas je vroče, kar teče nam po hrbtih, precej je Vlage, skoraj smo brez zraka. Za nameček delamo vse Marija Plaskan REK 'ranr Titovo Velenie REK Franc Leskošek-Luka TITOVO VELENJE Delovna skupnost skupnih služb Kadrovsko-splošno področje Komisija za delovna razmerje pri DSSS SOZD REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje objavlja 1. dela in naloge »vodenje službe za organizacijo in zaščito poslovnega sistema ter dela pri razvoju in uresničevanju samoupravnih in delegatskih razmerjih SOZD«. 2. administrativna dela. Pogoji: pod 1. — visoka ali višja strokovna izobrazba sociološke ali politološke smeri — 3 leta delovnih izkušenj; pod 2. — srednja administrativna šola Kandidati naj vložijo pismeno prijavo z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba SOZD REK Franc Leskošek-Luka, komisija za delovna razmeija. Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje. Za opravljanje del pod 1 bomo z izbranim kandidatom sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del pod 2 bomo z izb-' ranim kandidatom sklenili delovno razmerje za določen čas 6 niesecev s polnim delovnim časom oziroma lahko opravlja pripravništvo. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od dneva objave. oj delati tudi to,« je povedala Marija Plaskan, ki dela v pralnici delovne organizacije Brivnice in česalnice že več kot 12 let. Pa vendar je zadovoljna. Skromen človek le redkokdaj tarna. Čeprav bi se lahko pritoževala nad tem ali onim, je bilo nekaj besed o delovnih pogojih dovolj. Šest delavk, Marija je vodja pra-lika, pere, kakšni delovni prišije gumb, jo zakrpa, Inice. obleki zoži ali podaljša hlačnice predvsem za potrebe velenjskega združenega dela. Vse več pa iščejo uslug v pralnici tudi občani. »Pri tej draginji je šivanja — krpanja, vedno več. Marsikdo prinese popravit takšno obleko, ki bi jo včasih brez slabe vesti zavrgel.« Dela jim ne zmanjka. O tem smo se prepričali na lastne oči. Zdaj tam, zdaj tu zajeten kup umazanega ali lepo zlikanega in zloženega perila. Če je gneča, svoj delovnik delavke podaljšajo za uro ali dve, drugače šivajo, perejo in likajo le v dopoldanski izmeni. »Pridejo težave, ki jih sproti rešujemo. Razumemo se in ni tako težko. Le dobro moramo paziti, da v tem neredu komu ne zamenjamo srajce, hlač, delovne obleke.« Kot zanimivost nam je Marija povedala, da porabijo od 460 do 520 kilogramov praška na mesec, od sedem do deset litrov mehčalca, odvisno pač od perila. Mozirje Posvet o celjski bolnišnici Skupščina občine Mozirje in občinski svet zveze sindikatov bosta danes, v četrtek 23. maja, v prostorih občinske skupščine pripravila posvet za predsednike delavskih svetov delovnih in temeljnih organizacij ter za predsednike izvršnih odborov in konferenc osnovnih organizacij sindikatov. Na posvetu se bodo pogovorili o akciji zbiranja sredstev za dograditev bolnišnice v Celju, drugi del pa bodo namenili področju gospodarjenja in politike cen. Dobrih 10 minut smo klepetali z Marijo, pa še takrat nismo imeli miru. Stranke so si »podajale« kljuko vrat, tudi telefon ni hotel mirovati. Marijo po napornem delovnem dnevu čaka doma še skrb za družino. Ima malo vrta, ki ga skrbno obdeluje. Vsak prosti trenutek pa izkoristi za izlete v naravo. »Tako mi mine ura, dan, teden. Človek komaj sledi,« je še utegnila povedati in že odhitela skozi ozka vrata. Kulturnik je od nog do glave, kot pravimo. Tudi pedagog. »Ja, sedaj bom pa takole rekel. Leta 1988 bo 40 let, kar delam na kulturnem področju. Zanimivo pa je, da seje moje zanimanje za to dejavnost začelo že veliko prej. Tik pred drugo svetovno vojno sem igral Petrčkove poslednje sanje V braslovškem prosvetnem društvu, igral in pel,« je povedal Vinko Šmajs, ko smo po polurnem »spoznavnem« pogovoru prišli k bistvu našega pogovora. Vse preveč bi bilo naštevanja in veliko preveč napisanega, če bi povedali, kje vse in kaj je Vinko delal preden je prišel v Titovo Velenje. Kako bogato in ustvarjalno je bilo njegovo delo, povedo nekateri podatki: več kot 10 letje vodil Ljudsko univerzo v Titovem Velenju, od leta 1968je bil neplačani tajnik pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje, deloval je v Svobodi, dokler je obstajala, da ne omenjamo proslav in drugih prireditev. kjer ne bi bilo poleg njegovega prispevka. »Kulturno življenje se je zaradi dobrih zasnov v naši občini oplemenitilo. To moram priznati, čeprav ima človek občutek, da ljudje brez denarja ničesar več nočejo narediti. Največji vzpon smo dosegli na področju glasbe, folklore in gledališča«. Levji delež pa ima gotovo Vinko pri razcvetu literarnega življenja mladih. Bilje med pobudniki. Rezultat prizadevanja — Hotenja, vse pogostejši literarni večeri, nekateri literarni ustvarjalci (Rezman, Bačič, Stropnik), pa med mladimi slovenski literati nekaj pomenijo. »Literatura mi je najbližja. Vedno sem čutil s knjigo in kar se je dalo, zanjo tudi naredil.« Njegove kritične besede pa ne morejo mimo klubskega življenja in dela na tem področju za delavce iz bratskih republik, kjer uspehi niso najboljši. Po njegovem mnenju vsi, ne le zveza kulturnih organizacij, namenjajo premalo pozornosti temu vprašanju. Naključje, morda pa tudi ne. ali snu je v Ljubljani prejel zlati list Šilihova plaketa, Kajuhova nagrada. red dela s srebrnim vencem, . . . Vinko se z njimi ne ponaša. »Zame priznanje, ki sem ga dobil včeraj, ni najdragocenejše. Mnogo ljubši mi je Tratnikov pripis Kajuhovi nagradi, ki sem jo dobil pred II leti.« Koliko prostega časa je v Obiskali smo ga dan po ejel a Svobode, priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije. To je bilo že deveto po vrsti. V vitrini temu priznanju že »delajo družbo« srebrni list Svobode, Vinko Šmajs vsem tem, vesta Vinko in njegova družina. Prenekateri večer je bil zanio izeublien. ker ie ogromno prostega časa namenil kulturi, društvom, zvezi. Tega, da očetovske vloge ni odigral kot bi jo moral, pravi, se danes prepozno zaveda. Njegovega pedagoškega dela na Čentru srednjih šol, v Titovem Velenju kjer je učil slovenski jezik, se v tem pogovoru nismo dotaknili. Sicer pa je Vinko sedaj upokojen in še vedno se razdaja kulturi. »Pridružujem se mnenju tistih upokojencev, ki pravijo, da imajo tako malo časa.« Marljivo delo v izvršnem odboru zveze kulturnih organizacij, na področju klubske in literarne dejavnosti ga v celoti »okupira«. Konjička ima dva — knjiga in pero. Breztegabibil»bolan«kot sam pravi. Peresu se še ni izneveril, čeprav ne ve, kdaj bo lahko še kaj posebnega napisal. Za konec pa tole: naj nam Vinko ne zameri, če nismo tega članka napisali tako kot bi ga lahko. Nismo literati. Če. pa človek piše z malo treme, tudi ne najde pravih besed. Ocena bo temu primerna. Naj si bo kakorkoli že, ura, ki smo mu jo »ukradli«,je bila zanas prijetna, zanj pa ... Zlata plaketa delavski godbi Zarja Trdo in disciplinirano delo je godbenike Delavske godbe Zarja iz Šoštanja .ia tekmovanju v Mariboru 12. maja nagradilo z zlato plaketo. Prav v jubilejnem letu Ob 40-letnici osvoboditve in v Evropskem letu glasbe je ZPOS skupaj z ZKOS organiziralo 8. tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem programu, ki so bila lokacijsko in časovno razdeljena v tri težavnostne skupine. 3. težavnostna skupina v Krškem (20. aprila) — 21 pihalnih orkestrov, 2. težavnostna skupina MARIBOR (12. maja) — 17 pihalnih orkestrov, 1. težavnostna skupina LJUBLJANA (26. maja) — 8 pihalnih orkestrov . Misli in velike želje za prijavo na to tekmovanje so bile tudi pri Delavski godbi ZARJA iz Šoštanja. Vrsta težav, ki je spremljala celoten orkester pred prijavo (zamenjava dirigenta, večji odhod posameznikov v jLA, bolezen, itd.), je bil velik vprašaj prijaviti se ali ne in to v katero kategorijo. Nekaj skupnih posvetovanj z UO in strokovnim vodstvom godbe ter celotnim kolektivom orkestra je bil, da se kljub težavam prijavijo na tekmovanje in- to v drugo težavnostno skupino. Poleg ostalih rednih obveznosti, ki jih ima godba do družbe, je bil pred njimi glavni cilj: čim bolje se pripraviti za tekmovanje. S trdo voljo. delom, ki se ga ne da poplačati in z veliko ljubeznijo do glasbe, jim je uspelo tekmovalne slčladbe naštudirati in izpiliti vsako posamezno težavno mesto in to pri vsakem posamezniku kot celotni skupini. Pred tekmovalno žirijo je pihalni orkester Delavske godbe ZARJA iz Šoštanja igral kot Smo si lahko samo želeli. Na tihem smo pričakovali in upali na čimboljšo uvrstitev v svoji skupini. Ob razglasitvi rezultatov tekmovanja je bilo lepo slišati napovedovalko in njen povišan glas: Prvo mesto in zlato plaketo ZPOS je osvojil pihalni orkester Delavske godbe ZARJA iz Šoštanja. Aplavz občinstva je samo še potrdil, da je žirija ocenila pravilno in prvo mesto podelila v prave roke. Potem so sledili stiski rok, objemi, pa tudi solze v očeh so potrjevale skupno zadovoljstvo, da trud ni bil zaman. Še in še bi lahko naštevali, koliko prostih ur so godbeniki žrtvovali za to dragoceno odličje. Vsak posameznik kot amaterje vložil vse, kar je bilo v teh razmerah možno. Posebno velik delež k uspehu ima sam dirigent Branko ŠKRUBA. Prav pred letom dni, točneje 15. maja lani je nanovo poprijel za krmilo godbe in z načrtnim delom pričel graditi znova in dohiteval tisto, kar je bilo predhodno zamujenega. Danes v okviru glasbene šole Velenje deluje oddelek tudi v Šoštanju, ki je v predhodnem obdobju namenjal premalo pozornosti prav vzgoji trobil, ki so bila nujno potrebna in ključ za bodoči kader godbe. Vzrok temu je bil, da je številčno kot celota godba za popolno zasedbo upadala. V izredno kratkem času je novemu dirigentu uspelo, daje te vrzeli delno nadoknadil z mladimi, nadarjenimi godbeniki, za katere je poleg rednihair glasbene šole žrtvoval za dopolnilni študij veliko svojega prostega časa. Toje dokaz, daje za razvoj podmladka glasbene šole skrb tudi same godbe, katere cilj je pridobiti v svoje vrste mlad, obetajoč in strokovno dobro Dodkovan kader. Porok za to je ozadje mla dinskega orkestra, ki ga prav tako vodi dirigent BRANKO ŠKRUBA. Vsem je treba čestitati, kaiu dokazali so, da Še kakovost godbe dviga in stopnjuje le z načrtnim in trdim delom vsakega posameznika. Še posebej pa je razveseljivo, da godba ni prijela samo zlato plaketo, ampak je v svoji skupi dosegla tudi najvišje število točk. Sedaj je zlata plaketa že v vitrini, ki dopolnjuje že predhodne pohvale, priznanja in odiičja. Velik uspeh Delavske godbe ZARJA iz Šoštanja to tekmovanje nikakor ne sme uspavati,. N sprotno sedanje načrtno delo je treba samo še izpopolnjevati in dograjevati. To je največja spodbuda za vnaprej, še za boljšim, kajti tovr sina tekmovanja se bodo v bodoče še nadaljevala. Franc Klanfer FOLKLORNI KOTIČEK (23) Prekmurski plesi Le vkupr le vkup uboganmajna Prof. Jože Hudales Kulturni center »Ivan Napotnik" Titovo Velenje Ples »po zelenoj trati« — prekmurska varianta čardaša nas cas*^stran7 Razen z rednimi dajatvami so bili kmetje ves čas obremenjeni še z izrednimi kot so: pristojbine za pobiranje žira, drv, za sod-nijske sluge, sodne postopke in izvrševanje kazni itd. Posebej občuten je lahko bil t.i. »po-klon«, ki ga mora plačati novi gospodar na kmetiji ob smrti starega. Šoštanjski gospodje so poleg tega pobirali še žitno desetino v Velikem vrhu. Rečici, Paški vasi. Gorenju, Skornu, Topolšici, Ravnah, Družmitju, Lokovici. Zavodnji, Šentilju, Plešivcu, Podkraju, Bevčah in Šoštanju. Vendar te desetine niso obdržali sami, ampak sojo za vsak kraj po drugem ključu delili z ostalo gosposko; z župniki (zlasti škalskim), ljubljanskim škofom, šaleškimi gospodi itd. Po urbarju iz leta 1575 prvič izvemo tudi za vinsko desetino, ki sojo šoštanjski gospodje dobivali v Lokovici, Topolšici, Skornem in jo dajali pol škal-skemu župniku. Pobirali so jo tudi v Šentilju in jo delili z ljubljanskim škofom, v Zavodnji pa so sami obdržali četrtino vinske dajatve, četrtino je dobil šaleški gospod in polovico ljubljanski škof. Tudi ljudsko izročilo iz Šaleške doline je ohranilo marsi-kak spomin na težke čase pod-ložništva. Tako so se v Škalah spominjali, da jim je turnski graščak nalagal tako veliko tlako, da so stari ljudje še pred vojno govorili o njej s strahom. Kmet s srednje veliko kmetijo je moral imeti delavca na grajski zemlji ves teden, tri dni v tednu pa je vrhu tega moral imeti s seboj še par vprežne živine. Izročilo govori tudi o nasilju in okrutnosti zemljiških gospodov v šaleški dolini; na Packensteinu v Šmartnem ob Paki naj bi tako imeli velik podzemeljski prostor v katerega so metali kmečka dekleta, ki jih je gospoda zlorabila. kadar seje zbrala na lovskih gostijah. Lilienberška gospoda je podložniške dečke uporab- ljala namesto psov za gonjenje divjadi. Šaleški gospodje pa so pri tlaki za vse tiste, ki so le malo počivali uporabili hudo kazensko sredstvo — oslico. Oslico, ki ni le plod ljudske domišljije, je predstavljalo bruno, ki je stalo na štirih nogah in je bilo navzgor ostro prišiljeno. Kaznovani je moral bruno zajahati, potem pa so mu noge zvezali in jih obtežili s kamni. Večkrat je bi! kdo zaradi takega mučenja pohabljen ali je celo umrl. Posebno hudaobremenitevza kmete, je bila zidava oz. popravljanje gradov. Tudi ljudsko izročilo omenja zidanje Forchte-neka, kjer so kmete tako silno mučili s tlako, da je marsikomu obležala vprežna živina mrtva pred vozom. Mnogi teh muk ni niso mogli več prenašati in so se izselili. Tako je menda opustelo celo področje, ki leži deloma v škalski oz. podgorski župniji in seje imenovalo Pusta gora. Tudi prepadna stena na kateri stoji Šaleški grad je po ljudskem mnenju nastala ob zidanju grajskega stolpa. Pri tem so s kmeti, ki so prihajali na tlako zelo grdo ravnali. Ko je nekoč okrutna mlada grofična mučila starega kmeta se je pod njo odprla zemlja in jo požrla. Stari graščak je dal potem na tistem mestu kopati, da bi rešil svojo hčer in pri tem je nastal prepad. Tudi preverljivi zgodovinski podatki nas prepričujejo, da je bilo zidanje in popravljanje gradu hudo breme. Tako so morali šoštanjski podložniki ob začetku zidave današnjega gra-duleta 1575opravitinaleto4dni vprežne tlake in 8 dni ročne. Podložniki s polovičnih kmetij so morali opraviti polovico manj tlake. Enako dolžnost so morali opraviti tudi ob popravilih tedanjega mestnega gradu v Šoštanju. ki je stal na današnjem glavnem šoštanjskem trgu. In še to; današnji šoštanjski grad, kije bil v tistih časih namenjen za desetinsko kaščo, so gradili tudi še leta 1623 in tudi leta 1658 še ni bil povsem dograjen. Tudi za nekaj drugih gradov v Šaleški dolini vemo, da so večje prezidave in dozidave doživljali ravno v letih ali desetletjih pred uporom leta 1635. Gradovi, ki so v 14. in 15. stoletju v razdobju sorazmernega miru izgubljali svoj izrazito vojaški značaj in se obdajali z venci stanovanjskih poslopij, so se v 16. stoletju namreč začeli ponovno utrjevati. Pri tem so poskusili obdržati stanovanjsko udobje, obrambo pa so prenesli na obrobje gradu, na obzidje z obrambnimi stolpi in jarki. Najbolj značilen primer takih dozidav je velenjski grad. Tu nam gradnjo novega obrambnega sistema z obzidjem, jarkom in- šestimi obrambnimi stolpi (trije so še ohranjeni) datira letnica 1556 na vhodnem stolpu in letnica 1660 na grajski kapeli, ki je postavljena v obzidje. Istočasno so tudi v samem grajskem jedru izvršili obsežne prezidave zdodajanjem mnogih renesančnih dekorativnih elementov, vzidali nova renesančna okna in vrata in pozidali današnji arkadni hodnik na notranjem dvorišču itd. Podobne prezidave so v 16. stoletju opravili na gradu Gorica pri Velenju, Lilienbergu pri Pesju, v 17. stoletju pa še na Turnu v Škalah. Tako lahko rečemo, da je bilo zidanje oz. popravljanje gradov v Šaleški dolini eden izmed pomembnih vzrokov kmečkega upora leta 1635. (Konec) Kmečka dela v XV. stoletju Štajerski kmet 23. maja 1985 * Titovo Velenje Kmečka vojska na pohodu -- Šoštanj I Jubilejno srečanje sošolcev Pred dnevi so se v vili Široko v Šoštanju po 50. letih ponovno srečali dijaki bivše meščanske šole v Šoštanju, ki so pričeli šolanje leta 1935. Sicer so se doslej srečali 2e večkrat, vendar kot 2e omenjeno, so ob letošnjem proslavili tudi polstoletni jubilej od začetka šolanja na tej edini meščanski šoli v Šaleški dolini. Meščansko šolo so ustanovili leta • 1920 in je delovala vse do okupacije leta 1941. obiskovali pa sojo učenci iz vse Šaleške doline, veliko pa jih je bilo tudi iz Gornje Savinjske doline, predvsem iz Mozirja. Ves čas stare Jugoslavije je šolo vodil zelo strog, a pravičen ravnatelj, zgodovinar Franc Hriber-nik, doma iz Mozirja. Franca Hriber-nika omenjamo še zlasti zato, ker je v. letih 1930—1932 napisal in izdal v samozaložbi dve pomembni knjižici o mestu Šoštanju, za kar so mu pred leti pred šolo postavili tudi doprsni kip, delo bivšega učenca šole akad. kiparja Cirila Cesarja, prav tako iz Mozirja, sedaj živečega v Titovem Velenju. Prvo srečanje so pred leti organizirale prizadevne učenke Silva, Hera in Seka iz Titovega Velenja, ki so zbrale naslove še živečih sošolcev. Nato so se zvrstila srečanja v Titovem Velenju, Šoštanju, Zavodnjah, Ljubljani, Mariboru, kjer pač sedaj živijo posamezni sošolci. Drugo leto pa predvidevajo srečanje v Celju. Ena izmed sošolk, ki se redno udeležuje srečanja živi v daljnem Osijeku, druga v Opatiji, eden v Portorožu — letošnjega 7. srečanja pa se jih je udeležilo 15. Potekalo je v obujanju spominov na mladostna leta, . sošolce, kijih ni več med živimi, kakor tudi na bivše profesorje, od katerih jih nekaj še živi, kot Karla Kirar, sedaj v Mariuoru. pa Valter Braz in Franc Hvastja iz Ljubljane, kije v Šoštanju deloval ludi na področju planinstva. ; ter morda še kdo, ki pa se vsled starosti srečanja niso mogli udeležiti. ; Vsi bivši sošolci se, kot je videti na 't fotografiji, kljub letom dobro držijo in £ se bodo verjetno srečevali še vrsto let, , saj jih družijo lepi spomini na šolo in skupaj preživeta leta v šolskih klopeh. Meščanska šola v Šoštanju je veljala za resnično kakovostno življenjsko šolo, ki je dajala učencem veliko teoretičnega in tudi praktičnega znanja, saj so se vsi v našem povojnem življenju izkazali kot vestni in sposobni delavci na raznih področjih našega družbenega pa tudi političnega življenja in dosegali visoke položaje. V. K. ZANIMIVOSTI Že prejšnji teden smo se preselili v severnovzhodni del Slovenije, onkraj Mure, kjer se je ohranilo nekaj plesov, ki jih drugod niso plesali. Takšen je moški ples tkalečka, nekdanji cehovski ples tkalcev, kjer se fantje kosajo, kdo bo spretneje pretikal robec pod kolenom. Ta ples smo zadnjič že spoznali. Značilnost ostalih plesov je bolj umirjeno plesanje, brez poskokov. Ples »po zelenoj trati« je prekmurska varianta čardaša, kjer plesalci stojijo za dekletom in se držijo za roke. Drugi plesi so še »šamarjanka«, »sotiš« in »gospod, gospa«, pri katerem plesalci zaplešejo v sredino kroga in zavnskajo. Ples »pajeriš« pa je značilen po tem, da se pari močno zibljejo v pasu, na levo in desno. V Prekmuiju je bila noša izdelana iz domačega belega ali obarvanega platna in se je ohranila do konca 19. stoletja. Fantje imajo poleg srajce in hlač še črn telovnik ter klobuk. Obuti so v škornje. Dekleta pa imajo belo bluzo in krilo ter predpasnike, ki so lahko različnih, ven- dar nikoli živih barv. Na glavah pa imajo bele rute, ki se zavežejo zadaj. Do danes se je ohranil tudi značilni prekmurski glasbeni sestav — banda. V njem imajo glavno vlogo violine in cimbale, ki pa jih, žal, vse bolj izpodriva harmonika. Prekmurski plesi se končajo tako, da fantje in dekleta zapo-jejo fantu, ki odhaja v Ameriko še zadnjo pesem, ki ima naslov »Vora bije«. Se pravi, da se ti plesi končajo bolj žalostno. Naša skupina pa je imela v sredo nastop v kulturnem domu v Titovem Velenju, kjer so imeli simpozij o rudarstvu. Predstavili smose s plesi iz Slovenije. Počasi pa se pripravljamo na celovečerni nastop v Portorožu, ki ga imamo vzačetkujunija, drugega pa v septembru. Fotografija, ki je danes pred vami, je bila posneta leta 1906 ali 1907. Na njej je družina takratnega postajo-načelnika v Šmartnem ob Paki, Josipa Piana. Fotografirali so se pred takratno železniško postajo, kije bila med zadnjo vojno porušena. Josip Piano je bil postajo-načelnik v Šmartnem ob Paki od leta 1905 pa do leta 1927. Na sebi ima uniformo, ki sojo nosili železničarji južnih železnic. Vsi so že pokojni. Na skrajni desni stoji Mara Piano, ki je bila dolgoletna učiteljica na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Fotografijo pa nam je v uredništvo prinesel Jure Piano, Kraigherjeva 8 b v Titovem Velenju. Iščemo najstarejšo fotografijo Vili Grabner 8. straaji * nas cas V SREDIŠČU POZORNOSTI Titovo Velenje -k 23. maja 1985 Vpliv gospodarstva na izobraževanje, strukturo kadrov in prebivalstvo v občini Velenje Če smo v slovenskem merilu v času ekstenzivnega zaposlovanja govorili kar o eni četrtini vseh novih zaposlitev kot neustreznih glede na zahteve delovnega mesta, je bil ta odstotek v naši občini gotovo še višji. se tukaj srečujemo z vrsto odprtih vprašanj. — Planski dokumenti več ali manj že celo desetletje deklarativno govorijo potrebnosti spremenjene tehnologije, ki jih naše združeno delo zaradi nizke akumulativne sposobnosti ne pre- Kako dolgo se bomo še spraševali o koristnosti vlaganja v izobraževanje odraslih? V naši občini imamo v slovenskem merilu eno izmed najnižjih izobrazbenih struktur delavcev. Preko 30 odstotkov delavcev mlajših od 35 let nima končane niti osnovne šole. Na Japonskem ima večina mladih delavcev končano višjo izobrazbo, v nekaterih razvitih zahodnih deželah pa srednjo izobrazbo. Povprečna izobraževalna struktura slovenskega delavca ne dosega nivoja kvalificiranega delavca. Kako se bomo vključevali v mednarodno delitev dela? Kdo bo ponujal inovacije, kdo najslabše plačano fizično delo? Kdo bo odločal o novem tehnološkem razvoju? V naši družbi smo znanje deprofesionalizirali do te mere, da mnogi mislijo, da se lahko živi brez znanja, nekateri celo trdijo, da lepše, ker imaš mirno spanje. ' Kako napraviti premik iz zatečenega stanja in kakšni so problemi izobraževanja odraslih v naši občini, je razvidno iz referata »Nekateri problemi izobraževanja odraslih v občini Velenje«, ki ga je na posvetu v Topolšici na temo Izobraževanje odraslih v Funkciji razvoja občine Velenje, dne 12.4.1985, imela Mijoč Nevenka, prof., iz izobraževalnega centra Gorenje. Martin Pustatičnik (Nadaljevanje iz 17. št. Našega ČaSa^ (Dalje prihodnjič) Nekateri problemi izobraževanja odraslih v občini Velenje V Sloveniji je po letu 1980 izobraževanje odraslih zelo upadlo. Delež odraslih v srednjih šolah je od leta 1978 do leta 1983 padel od 1/3 na 1/10. Ali lahko podobne trendezasledimo tudi v velenjski občini? Na podlagi podatkov o vpisu na Center srednjih šol. ugotavljamo, daje vpis odraslih izrazito upadel že leta 79, saj seje na srednjo stopnjo vpisalo le 55 odraslih, v primerjavi z letom poprej, ko se jih je vpisalo 128. Tudi v letu 84 v p« ni dosegel števila iz leta 78. Četudi se vpis iz leta v leto spreminja, pa po letu 79 zasledimo trend upadanja izobraževanja ob delu na srednji in višji stopnji tako v absolutnih številkah se bolj pa glede na večanje števila zaposlenih v občini. Tako je znašal vpis v prve letnike srednjih šol na CSS v š. 1.1984/85 manj kot 16% vpisane populacije. Če pa upoštevamo vpisane v vse letnike, odpade na izobraževanje odraslih manj kol 8 %. Dejstvo, da poleka strokovno izobraževanje odraslih tudi na Delavski univerzi, teh odstotkov bistveno ne spremeni. Izobraževanje ob delu v takem obsegu doslej prav gotovo ni bistveno vplivalo na pomembnejše premike k višji izobrazbeni strukturi. Ali je to vzrok, da temu področju pripisujemo tako majhen pomen? Tudi v poročilih o vzgojno-izobraževalni dejavnosti je izobraževanju odraslih namenjen le tu in tam kakšen odstavek, medtem ko so za redno šolajočo mladino narejene različne analize in plani za prihodnje srednjeročno obdobje, je za izobraževanje odraslih težko dobiti ustrezne podatke za preteklost, v prihodnosti pa je izobraževanje odraslih prepuščeno predvsem potrebam delovnih organizacij in potrebam posameznih občanov. (Dalje prihodnjič) Maksimalno lahko izobrazbeno in poklicno strukturo uskladimo s potrebami v gospodarstvu seveda s pravilnim planiranjem vzgoje in izobraževanja oziroma s pravilno štipendijsko politiko. V občini imamo dokaj razvito srednje usmerjeno izobraževanje, ki daje možnost izobraževanja kadrov od OO. — V. zahtevnostne stopnje skoraj 2000 učencem. Usmeritve, ki jih imamo, so v celoti usklajene s potrebami združenega dela. Ob teh in strukturi našega gospodarstva ostaja odprto vprašanje možnosti izobraževanja in zaposlovanja ženske populacije. Tukaj ostajamo pred dilemo: ali naj še naprej čka-mo na prestrukturiranje gospodarstva, ali pa naj bo kader tisti, ki spodbudil razvoj novih panog. Pri planiranju vzgoje in izobraževanja ugotavljamo, da združeno delo vse premalo upošteva, da bo tudi naše gospodarstvo moralo hitreje spreminjati svojo tehnologijo in se preusmerjati v tista področja dejavnosti, po katerih je na svetovnem trgu povpraševanje in s katerim bo na svetovnem trgu tudi konkurenčno. Hitrejše spreminjanje poklicne sestave zaposlenih bo moralo tudi pri nas postati realnost. Za to pa bi morali posvečati mnogo več pozornosti možnostim za horizontalno zamenljivost poklicev, ki terja per-manento izobraževanje. ' Na osnovi dolgoročnih planov oziroma razvojnih usmeritev bi morale delovne organizacije že danes poskrbeti za preusmerjanje svojih delavcev na spremenjeno tehnologijo, o kateri govorimo v vseh naših planskih dokumentih. Zal, pa nese; — na ustreznost programov in usmeritev vzgoje in izobraževanja ima združeno delo neposreden vpliv, vendar ga dovolj ne izkoristi. Tako imamo še vedno programe v usmerjenem izobraževanju, ki bi jih bilo potrebno zreducirati ter programe za izobraževanje ob delu in iz dela, ki bi jih bilo potrebno prilagotiti potrebam dela in zmožnostim zaposfenih; — štipendijska politika, ki naj bi predstavljala enega pomembnih usmerjevalnih elementov pri izbiri poklica in torej pomemben sestavni del kadrovske politike, se prepogosto ravna po trenutnih kadrovskih potrebah združenega dela. To je tudi eden izmed temeljnih razlogov, da nam v občini izrazito primanjkuje višje in visoko strokovnih kadrov. Naša občina se lahko glede na število razpisanih kadrovskih štipendij celo v republiškem merilu pohvali. 1561 štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo za redno šolanje. V šolskem letu 1984/85 je to vsekakor lep dosežek naše kadrovske politike, čeprav obstaja še občutna vrzel pri štipendiranju nekaterih usmeritev na peti zahtevnostni stopnji, kot so družboslovje, naravoslovje, računalništvo in druge, iz katerih bi si morale delovne organizacije že na tej stopnji pridobiti kader, za tiste najbolj deficitarne poklice na višji in visoki stopnji, ki iz teh usmeri-; tev izhajajo. Po izkušnjah delovnih organizacij kaže, da prihajamo v zadnjem času — še zlasti z usmerjenim izobraževanjem — do vse večje socializacije učnega uspeha razvrednotenja znanja. Nekateri se sicer s takšno oceno ne strinjajo, to- da resnica je, da se bistvo vseh vzrokov, ki so našo državo in občino pripeljali v težak ekonomski položaj, skriva v dolga leta zgrešenem odnosu do dela in nagrajevanju rezultatov dela. Vse preveč smo se navadili trošiti tisto, česar nismo ustvarili in biti nagrajeni ?a tisto, česar nismo naredili. Toliko bolj je zato potrebno dajati spodbudo razvojno-raziskovalnemu delu z mladimi talentiranimi učenci, ki smo ga v občini Velenje pričeli v letu 1983.. Predstavlja sicer le eno od rešitev za spodbujanje njihovih posebnih nagnjenj, da jim nudimo pogoje za doseganje večjega znanja in spoznavanje praktičnega dela, ob tem pa jih zbližamo s potencialnim okoljem (združenim delom), v katerem naj bi ostali po končanem šolanju. Ni opravičila, da nadarjeni učenci iščejo zaposlitev — najti bi jih moralo že združeno delo. Poseben problem, ki smo mu priča v zadnjem času,'predstavlja izvajanje pripravništva. Znano je, da se je z uvedbo sistema srednjega usmerjenega izobraževanja v bistvu spremenila vsebina izobraževanja, zlasti od M. do IV. zahtevnostne stopnje. Učenci po končanem izobraževanju sicer dobijo spričevalo o uspešnem zaključenem izobraževanju, vendar pa praktično zanj niso usposobljeni. Zaradi tega tudi zakon o delovnih razmerjih zahteva, da sklenejo vsi ti delovno razmerje kot pripravniki. Tukaj pa se pojavi ovira, kdo je dolžan financirati pripravništvo: izobraževalne ali delovne organizacija Medtem ko tečejo o tem strokovne razprave na vseh ravneh, ostaja veliko učencev srednjega usmerjenega izobraževanja na pol poti — brez možnosti za zaposlitev — saj zanj še niso niti usposobljeni. Ali bo kdo za tak nerešen sistem kdaj tudi odgovarjal? Ob vsem tem pa se pojavlja nova težava, ki bo v osnovi zavrla skrb OZD za dvig izobrazbene strukture zaposlenih. Gre za vir sredstev za izobraževanje v OZD, saj so se te z novim zakonom o ugotavljanju ter razporejanju gi tudi dolgoročno namenjena vloga velikega izvoznika na konvertibilna tržišča. Realno je dolgoročna usmeritev usnjarske industrije, ki bo v razmetju 50 : 50 proizvodov iz surovinskih in govejih kož. Dosedanji vzpodbudni rezultati s področja proizvodnje usnjene konfekcije se bodo še nadaljevali, konfekcija bo dosegla večjo udeležbo v proizvodnem programu. Med usmeritvami ostaja še dopolnilni program, ki ima realne šanse razvoja na področju predelave odpadkov pri proizvodnji usnja v finalne izdelke. Odločilen faktor za usmeritev in razvoj TUŠ ostaja še vedno ureditev surovinskega zalaganja tako v kvaliteti kot tudi kvantiteti ter dinamiki zalaganja s surovimi kožami. Do leta 1990 štejemo postopne konsolidacije stanja v TUŠ kot razvojni faktor, ki omogoča nadaljevanje na tržišču že potrjenega uspešnega plasmaja dosedanje proizvodne strukture, s pre-vladajočim deležem usnja in bolj okrepljeno vlogo dopolnilne proizvodnje. Po letu 1990 je pričakovati v proizvodnji in prometu usnja pomembne spremembe tako doma kot v tujini. Povečana bo ponudba ter z njo tudi konkurenčnost s kvaliteto in ceno. TllŠ bo tudi dolgoročno uvrščena med srednje velike delovne organizacije, kar ji omogoča sposobnost optimalne usmeritve dejavnosti oziroma optimalne razdelitve proizvodnega programa v glavno dejavnost proizvodnjo usnja in-usnjene konfekcije ter dopolnilni program. 3.2.4. Oblačilna industrija Ta industrija je v občini Velenje izkazala prednosti male oziroma srednje velike industrije: v pogojih konvencionalne tehnologije uspešno proizvajajo in plasirajo izdelke v izvozu. Dosežen dohodek bo omogočil postopno modernizacijo (novi stroji, nove tehnologije in konkurenčno spo- celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, znašle pred dejstvom, da se o obsegu izobraževanja odločajo v alternativi z višino regresa za malice in drugimi potrebami, ki se financirajo iz čistega dohodka, seveda če ga sploh ustvarijo. Jasno je, da bo tak sistem močno zmanjšal prizadevanja in interes vseh, ki bi morali podpirati tovrstno izobraževanje v delovnih organizacijah in povzročil nepopravljivo Škodo prihodnjemu gospodarskemu razvoju. Prav tako, ne morem mimo še enega temeljnega imenovalca, planiranja kadrov. Dejstvo, da smo v zadnjih letih sicer izboljšali posamezne segmente kadrovske politike, še ne pomeni, da so te rešitve tudi dolgoročno ustrezne., Danes namreč vemo zelo malo ali pa nič o tem, kakšne premike v mobilnosti delovne sile bo zahtevala tehnologija, ki jo bomo imeli čez deset ali več let, ker OZD nimajo niti srednjeročnih, še manj pa dolgoročnih razvojnih načrtov. Kadrovska reprodukcija, kot sestavni del teh, pa se samostojno ne da, ali pa zelo težko planira. In če se ob koncu vprašamo, kakšen vpliv ima torej gospodarstvo na izobraževanje, strukturo kadrov in prebivalstvo v občini Velenje, moramo ugotoviti, da je v polpretekli dobi gospodarstvo vplivalo na povsem nesmotern obseg zaposlovanja, na izjemno slabo izobrazbeno strukturo kadrov, na priseljevanje v občino, ki je preseglo vse normalne okvire. Vplivalo pa je tudi na razvoj srednjega usmerjenega izobraževanja. Pri tem pa hkrati ugotavljamo, da ni bila izkoriščena vloga združenega dela pri oblikovanju politike razvoja in vsebine, zlasti pa kvaliteta izobraževanja. Danes plačujemo velik davek za vse nepravilnosti iz preteklosti. Zato se moramo zavedati, da dosedanji vpliv gospodarstva ne sme in ne more biti vodilo za nadaljnji razvoj, lahko nam je le v poduk in razmislek za spreminjanje razmer, ki se morajo zapeti v združenem delu. sobnost v izvozu). Za novosti na področju tehnične opremljenosti in tehnologije bi morali razpolagati z boljšo kadrovsko strukturo, da bi zagotovili uspešen transfer znanja. Modernizacija ni potekala tudi zaradi deficitarnosti materialov ter strukturnih nesorazmerij pri uporabi naravnih in sintetičnih vlaken. Dolgoročni razvojni cilj oblačilne industrije v občini Velenje bo predvsem na področju dohitevanja zaostanka v tehnološki opremljenosti. Za ta namen bo potrebno zagotoviti strokovne kadre, pogoj za modernizacijo oblačilne industrije bo opremljenost z elektronsko vodenimi šivalniki. V naših pogojih razvoja bo proizvodnja v velikih serijah vedno bolj vprašljiva, računati je s trajnim vplivom modnih novitet. Razvojna uspešnost oblačilne industrije bo v tesni povezavi in odvisnosti od razvoja proizvodnje modnih tkanin in pletenin v tekstilni industriji. Ocenjuje se, da bo povečano povpraševanje za športna oblačila. Za obe vrsti proizvodnje tako modno kot specializirano pa vendar maloserijsko, ki sta locirani v velenjski občini, velja, da je tehnološka opremljenost sicer relativno primerna pogojem dela, da pa bi bilo treba planirati določene izboljšave. Zato so v naslednjem dolgoročnem obdobju neobhodne investicije v višjo tehnologijo, to je v tekstilno konfekcijo z višjo stopnjo avtomatizacije. Ker je oblačilna industrija odvisna od primarne tekstilne industrije in tudi industrije kemičnih vlaken, bo koristno sovlaganje z dobavitelji reprodukcijskega materiala, pa tudi z izbranimi trgovskimi organizacijami. Za dolgoročne razvojne možnosti oblačilne industrije bo potrebno družbeno vrednotenje te dejavnosti, ki omogoča v prostoru občine dodatne zaposlitve ter dolgoročno afirmacijo na tujih tržiščih. 3.2.5. Lesna predelava V občini Velenje lesna predelava visoko presega možnosti, ki jih omogoča letni prirast oziroma lesni etat gozdov v tem prostoru. Zmanjšanje obstoječe neusklajenosti med porabo in razpoložljivo količino lesne mase je bil že v preteklih letih pomemben razvojni cilj, ki ni bil realiziran. Med vzroki je ' omembe vredno še premalo intenzivno gospodaije-nje z gozdovi in nerealizirana možnost substitucije lesa z drugimi materiali. Lesna predelava v občini Velenje je specifična po velikih porabnikih lesa v industriji (TGO, TOZD Embalaža), rudarstvo (RLV, obrat Žaga) in gradbeništvo (Vegrad, TOZD Gradnje, Šoštanj), dokaj znatne količine lesa pa porabijo tudi obrtne delavnice. Razvoj povpraševanja in ponudbe kvalitetnih lesnih sortimentov bo predvsem ogrožal ekstenzivno lesno predelavo v občini Velenje, ker bo lesna surovina predraga za predelavo v izdelke na nizki tehnološki ravni. Obstoječe stanje ekstenzivne porabe lesa bo potrebno spremeniti in porabo intenzivirati ter jo uskladiti z možnostmi pretežnega kritja potreb v regiji. Temeljni pogoj bo sporazum med proizvajalci in porabniki lesne mase v regiji. Omogočiti bo potrebno najsodobnejše rešitve racionalne izrabe surovin (totalnost razreza) in postopno prestrukturiranje proizvodnje z manjšo porabo' lesa in večjim deležem znanja v izdelkih lesne predelave. Oba procesa pogojujeta več poslovnega in dohodkovnega povezovanja proizvajalcev in porabnikov lesne mase. Pri strategiji dolgo-roč. razvoja lesne predelave bo v pogojih velenjske občine koristno upoštevati tudi nekatere komparativne prednosti: znanje v tehnologiji lesa, velike površine zarasle s kvalitetnim gozdom, doseženo raven in afirmacijo lesne predelave v Jugoslaviji in v tujini. 4. Gradbeništvo 4.1. Ocena dosedanjega razvoja, ključni problemi Vzporedno z gospodarsko rastjo je potekala tudi vloga gradbeništva v občini Velenje. Delež družbenega proizvoda v občini je znašal 5 % leta 1981, delež zaposlenosti je bil 7,1 %. V gradbeništvu občine Velenje so zastopane visoke in nizke gradnje, razpolaga pa tudi z ugodnimi resursi za proizvodnjo gradbenega materiala. Gradbena dela so izvajale domicilne gradbene delovne organizacije, sodelovalo pa je tudi gradbeništvo od drugod za spe- cialne gradnje v industriji in energetiki. Razvoj so spremljali nekateri ključni problemi, med katerimi so bili v ospredju problemi oskrbe z reprodukcijskimi materiali ter problemi cen. Za obseg gradenj in rokovne obveznosti je primanjkovalo delavcev, za uvajanje tehnoloških novosti pa predvsem tehnikov ter inženirjev. Zamujanje pogodbenih rokov so povzročili še problemi izdelave dokumentacije, financiranje gradenj ter neskladno sodelovanje kooperantov pri gradnjah. 41. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja gradbeništva na območju občine Velenje Strateški cilj gradbeništva bo maksimalna možna industrializacija gradenj in s to povezani učinki, konkurenčne cene, kvaliteta in skrajšan rok izdelave. Nujno bo združevanje sredstev za temeljne raziskave v gradbeništvu in v industriji gradbenih materialov ter za raziskovalne naloge s področja standardizacije in tipizacije 'elementov za faze v gradbeništvu, avtomatizacijo in uvajanje mikroprocesorjev. Strateški cilj gradbeništva v občini Velenje v specifičnih pogojih strukturnih sprememb, je tudi njegova vloga pri spremembi tehnične strukture osnovnih sredstev, da bi dosegli zmanjšano vrednost zgradb v gospodarstvu in omogočiti hitrejšo in večjo udeležbo investicij za tehnično opremo in tehnologijo. Organiziranost gradbeništva spada dolgoročno med poglavitne pogoje za realizacijo dolgoročnih ciljev. Najustreznejša oblika bo združevanje dela in sredstev na podlagi sporazuma o delitvi dela, doseženega dohodka in rizika za vsako prevzeto gradnjo. Intenzivna povezanost na območju občine Velenje bo razvita predvsem z naslednjimi delovnimi organizacijami: REK, HPH. Farmin, Zavod za urbanizem. Projektivni biro, itd. Poslovne povezave izven občine in republike bodo v okviru SOZD (IMOS. EMONA), poslovne skupnosti RUDIS. SMELT in gradbene in projektne organizacije ter inštitute in fakultete v Jugoslaviji. Velenje 2000 Bodoči tehnološki'razvoj posameznih postopkov predelave plastičnih mas je usmerjen k cilju, da se s povečano avtomatizacijo omogoča večja produktivnost strojnih naprav za predelavo. Izboljšana organizacija dela bo prav tako prispevala k povečani produktivnosti v obratih predelave plastičnih mas. Dolgoročni razvojni cilji industrije za predelavo plastičnih mas v občini Velenje upoštevajo tehnološki razvoj v svetu ter bodo sledili dosedanji usmeritvi v predelavo plastičnih mas za potrebe široke potrošnje ter industrijske izdelke. V bodočih strojih za predelavo plastičnih mas bo značilna intenzivnejša uporaba elektronike. Potencialna področja so zlasti gradbeništvo, industrija transportnih sredstev in strojegradnje. Zaradi nove vloge in odgovornosti se bodo morali predelovalci vključiti v raziskave in procese predelave. Dolgoročna usmeritev industrije za predelavo plastičnih mas v občini Velenje mora temeljiti na strategiji razvijanja proizvodnih programov, ki bodo omogočali: — učinkovito izkoriščanje domačih surovin in energije, — učinkovito povezavo kakovostnega proizvodnega dela z ostalimi proizvodnimi dejavniki, — vključevanje dosežkov domačega raziskovalno razvojnega dela in za naše razmere prilagojenih tehniško-tehnoloških dosežkov tujega znanaja. Velik del obstoječih programov te industrijske veje bo tudi dolgoročno aktualen tako npr. športni program v Veplasu in program sistemov pakiranja v Sipaku. V obravnavanih DO obstaja sicer d n raziskovalni potencial, ki bo moral v prihodnje tesneje povezati z ustreznimi raziskovalnimi institucijami. Strategija dolgoročnega razvoja bo v prihodnje morala upoštevati nadaljnjo diverzifikacijo proizvodnje v smislu osvajanja novih izdelkov z višjo stopnjo predelave oziroma opuščanja nizko akumulativnih izdelkov in programov z namenom hitrejšega prilagajanja zahtevam domačega in zlasti še tujega tržišča. Za dolgoročno razvojno usmeritev bo nedvomno pomembna razpoložljiva surovinska osnova. Poleg uporabe primarnih surovin bo moral novo proizvodnjo karakte-rizirati tudi večji delež uporabe sekundarnih surovin, tako tistih, ki nastajajo v industrijski proizvodnji in predelavi, kot tudi po uporabi izdelkov. Zaradi izvedbe medsebojne povezanosti in prepletenosti surovin, intermediatov in končnih proizvodov zahteva industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas ustrezno integriranost v slovenski in jugoslovanski prostor. 3.2.3. Usnjarska industrija Proizvodni program tovarne usnja Šoštanj (TUŠ) je v primerjavi s preteklimi leti strukturno spremenjen v tem smislu, da je večja udeležba usnja iz svinjskih kož, postopno pa se uveljavlja tudi dopolnilna proizvodnja iz odpadnih materialov. Proizvodnja usnja je v SR Sloveniji med najbolj izvozno usmeijenimi panogami, vrednost izvoza presega uvozno vrednost tudi na konvertibilnih tržiščih, v TUŠ-u pa je uvoz še vedno presegal vrednost izvoza. Ključni problemi dosedanjega razvoja so: pomanjkanje kož za predelavo, visoke cene, slaba kvaliteta in nesortiranost, so glavni vzroki za neizkorišče-nost kapacitet in zmanjšan dohodek. Bolj kot modernizacija opreme in zgradb je problem strokovnih kadrov, odločilen za razvojno perspektivo TUŠ. Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja materialnih in ljudskih potencialov, strukturo proizvodnje, dosedanjo usmerjenost na domače in tuje tržišče ter velike sposobnosti za kvalitativno usmeritev, je tej gospodarski pano- 23. maja 1985 ★ Titovo Velenje KULTURA naš 5 ca S + stfan 9 Botrina občinski poletni kulturi Uspešna premiera AMG Titovo Velenje Dva bregova, socialna drama Antona Leskovcaje krstno uprizoritev v izvedbi ansambla Amaterskega gledališča iz Titovega Velenja, doživljala prejšnjo soboto v Domu kulture Titovo Velenje. Drama Dva bregova je obenem tudi delo gledališčnikov za sezono 1984/85. Obisk je bil navkljub neustreznemu (pomladnemu) času zadovoljiv. Režijsko očetovstvo Marjana Beline in Karla Čretnika je rodilo avtentično predstavo. Drama Dva bregova ne govori o nekem času, temveč o vsakem času. Človeška socialnost (in socialnost te drame) je problematizirana v večni neenakosti, o slaboti ljudi, ki so vedno živeli zavrženi na enem od teh dveh bregov. Drama nosi veliko elementov današnjega življenja množic, zato je preprosta in za dojemanje lahko sprejemljiva. A vendar živahna, avtentična, nostalgična in do gledalca v nobenem trenutku patetična. Z odlično interpretacijo človeške intimnosti in neli-rične človeške grobosti na drugi strani, je v osrednji vlogi zaigral mlajši igralec Miran Rihtar (Flore Briga), nov obraz gledališča je verjetno tudi Franja Pavlin (Rona), ki je iskreno , in življenjsko dopovedovala, kar je za dopovedati imela. Sledi vrsta znanih igralcev, ki tudi tokrat niso razočarali svojih stalnih gledalcev. V vlogi župana je zaigral Jože Kotnik, Leon Čižmek je oblastno zaigral Macafurja, Marija Kolatjeva ponižno Komposanco... Igralska zasedba je štela tokrat kar 19 igralcev, za glasbene efekte je poskrbela skupina Slepo črevo. Dobra gledališka predstava Dva bregova naj bo botrina letošnji poletni občinski kulturi. Ivo S. Stropnik Obisk v Cankarjevem domu Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje bo organiziral obisk slavnostnega koncerta Johann S. Bach: PAS1JON PO MATEJU, ki bo v soboto, 1. junija, ob 17.00, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Koncert bo izvedel Simfonični orkester Slovenske filharmonije v Ljubljani, ki mu bo dirigiral Milan Horvat. Sodeloval bo še 110-članski Akademski pevski zbor Ivan Goran Kovačič iz Zagreba, ki ga vodi Vladimir Kranjčevič in Otroški zbor RTV Ljubljana. Posamezne vloge iz Pasi-jona bodo peli: Ana Pusar Jerič, sopran, Ruia Pospiš Baldani, mezzoso-pran. Kari Markus. tenor, Sandor Solyom Nagi, bariton in Ernst Gerold Schramm. bas. Na orgle bo igral Željko Masarovič. na gambo-Leipzig pa Siegfrid Pank. Odhod avtobusa bo od 14. uri izpred avtobusne postaje v Titovem Velenju. Povratek po potrebi skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Cena aranžmaja 1.000 din. Ker je količina vstopnic omejena, sprejemajo prijave do zasedbe enega avtobusa. Prijavite se lahko v knjižnici v Titovem Velenju ali po telefonu 853 265. Razstava argentinske slikarke Pod pokroviteljstvom Slovenske izseljenske matice bodo v petek, 24. maja, ob 19 30, v razstavnih prostorih knjižnice v Titovem Velenju, odprli zanimivo in nevskadanjo razstavo slik in grafik mlade slikarke iz Argentine AMALIE PEREZ MOLEK. (slika levo). Argentinska slikarka Amalia je v Jugoslaviji na postdiplomskem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Posvetila se je grafični spe-cialki pri profesorju Bogdanu Borčiču inKiarjuMešku. Ciklus grafik, ki bo na ogled imenuje sama »let ptice«. Ob otvoritvi bo za pravo južnoameriško ozračje poskrbel, nam že znani pevec iz Trefaltovih srečanj, Roberto Gregorič, nastopili pa bodo tudi mladi plesalci Plesnega kluba iz Titovega Velenja pod vodstvom Draga Šuleka in predstavili argentinski tango ter latin-skoameriške plese. O razstavi bo spregovorila Milena Koren Božiček, razstavo pa bo odprl predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar. Razstava bo na ogled do S. 6. 1985, vsak dan od 10.00 do 18.00. v četrtek in soboto do 13.00. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 23. 5. ob 18. in 20. uri: NINJA MAŠČEVALEC — ameriški, ktrng-fu. V gl. vi.: Sho Kosugi Petek. 24. 5. ob 10. uri: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Marius Weyers Petek, 24. 5. ob 18.: KAJ SE ZGODI KO SE LJUBEZEN RODI — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Dragan Bojažič Gidra Sobota in nedelja, 25., 26.5. ob 18. in 20. uri: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Marius Weyers Ponedeljek, 27.5. ob 10., 18. in 20. uri: KAJ SE ZGODI KO SE LJUBEZEN RODI — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Dragan Bojazič Gidra Torek, 28. 5. ob 18. in 20. uri: SEKSI KOMEDIJA POLLETNE NOČI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Woody Allen Sreda 29. 5. ob 10., 18. in 20. uri: BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI — brazilski, erotska drama. V gl. vi.: Vera Fischer Četrtek, 30. 5. ob 18. in 20. uri: ŠOKANTNA AZIJA - nemški, dokumentarni. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 27. 5. ob 20. uri: SEKSI KOMEDIJA POLLETNE NOČI — ameriški, komedija. Režija: Woody Allen. S tem filmom nadaljujemo ne. kakšen neformalen ciklus Alle-novih filmov, ki smo ga začeli z Festovskim Brodway-Danny Ross, v oktobru pa ga bomo zao- krožili s filmom Zelig. Allen je avtor samo zanj značilne satirične komedije. Z vsakim filmom Allen zabada nož v amer. družbo. KINO DOM KULTURE Četrtek, 23. 5. ob 20. uri: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO — ameriški, avanturistični. V gl. vL: Marius Weyers Četrtek, 30. 5. ob 20. uri: FOOT-LOOSE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Kevin Bekon. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25. 5. ob 20. uri: KRAJEVNI JUNAK - britanski, komedija. V gl. vi.: Buri Lancaster Nedelja 26. 5. ob 18. in 20. uri: NINJA MAŠČEVALEC -ameriški, kung-fu. V gl. vi.: Sho Kosugi Ponedeljek, 27.5. ob 18. in 20. uri: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Marius Weyers Sreda, 29. 5. ob 20. uri: KAJ SE ZGODI KO SE LJUBEZEN RODI — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Dragan Bojažič Gidra. KINO BRASLOVČE Nedelja, 26. 5. ob 19: uri: KAJ SE ZGODI KO SE LJUBEZEN RODI — jugoslovanski, komedija. Vgl. vi.: Dragan Bojažič Gidra Sreda. 29. 5. ob 20. uri: FOOT-LOOSE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Kevin Bekon KINO DOLIČ Petek, 24. 5. ob 20. uri: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO -ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Marius Weyers. Ne zavedamo se, kako nam je še lepo Velikokrat se otroci sploh ne zavedamo, kako nam je lepo. Želimo si le, da bi bili odrasli in bi imeli svoj dom ter družino. Čas beži, v elektroniki napredujejo in ljudje premalo 'mislimo na to, da bo svet pust. Nekateri ljudje si želijo računalnik, drugi robota. Mislijo samo na to, kako jim bo robot prinesel zajtrk, večerjo, kako se bodo v službo vozili na tekočih trakovih, na katerih bi sedeli ter gledali v računalnike. Drugi pa si še pomisliti ne upamo na ta in se sprašujemo: ali je na takem svetu sploh vredno živeti?! Barbara Merzlak, 5.b. OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki 2 25.maj o OD 930 DO 14 PIONIRSKA OLIMPIADA na stadionu ob jezeru O so B 0 tr\ ir« CM CM ct5 rt B B • . lt\ m CM CM rt rt B 0 • • tr\ tr\ CM CM •1-3 -P-J rt rt E B • • m tr\ CM CM rt rt B B • • trv trv CM CM rt rt a s % • IT\ ITN CM CM rt rt B B • . trv m CM CM 25,maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 25.maj 2*5 ob 18 otvoritev republiške razstave mladinske fotografije nonstop razstava risb,stripa... nonstop BOLŠJI TRG(prodajaj, kupu foto in video snemanja - r: i ' \ ' ro vji vn . • S B p P e_i. c-J> K) K) vji V1 • . 3 S p P J J c_l. C_l. i\> ro vji vji . • . S S P P CJ. C_l. N) ro VJI VJl • • S 3 P P ro rv> V/1 VJl • » 3 B P P ro rv> VJl VJl 3 3 p o dan vabljeni ste od OKZSMS velenje v titovem 10. stran * e® oas OBJAVE. RAZPISI Titovo Velenje * 23. maja 1985 gorenje Gorenje SOZD, o. o., Titovo Velenje Delovna skupnost Splošni posli Komisija za delovna razmerja t oglaša prosta dela in naloge: v sektorju kadrovskih zadev 1. EVIDENTIČAR . v sektorju splošnih zadev 2. VARNOSTNIK I. (3 delavce) 3. GASILEC Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnje-atrše naslednje posebne pogoje: pod 1. — SS administrativni tehnik, ekonomski tehnik, ali sorodna družboslovna usmeritev — 1—2 leti delovnih izkušenj — znanje strojepisja pod 2. . -NK delavec — 1 —2 leti delovnih izkušenj na področju varovanja — tečaj za gašenje požarov ,pod 3. — KV delavec kovinske, elektro ali sorodne usmeritve ali 6 mesečna šola za poklicne gasilce — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — daje član GD, prostovoljni gasilec ali gasilski podčastnik —daje pooblaščen za polnjenje gasilskih aparatov — šoferski izpit B in C kategorije Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 T. Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Predstavitev programa »POČITNICE 85" Turistična agencija celjskega Izletnika in delovna organizacija ter agencija »Dalmacijaturist« iz Splita sta svojim posiovnim partnerjem, predstavnikom sindikata delovnih organizacij ter občanom Šaleške doline in okolice, predstavila program »POČITNICE 85«. V' gostišču Jezero v Titovem Velenju so vabljenim predstavnikom ponudili predvsem srednjo Dalmacijo z zmogljivostmi na otokih Lastovo in' Viš. Ponudba vsebuje poslovni popust, vse vrste turističnih in agencijskih storitev ter prilagojene avtobusne prevoze. Poudariti so ugodno ponudbo v pred in po sezoni ter še proste zmogljivosti v glavni sezoni. Prisotne so obvestili, da bo začela 15. junija obratovati posebna turistična linija iz Titovega Velenja (ob 02.15) preko Žalca (02.40), Celja (03.00), Zagreba (05.00) do Splita (13jOO). Menili so, da je prihodnost tovrstnega turizma v organiziranih avtobusnih prevozih, ki imajo prednost pred dragimi letalskimi in osebnimi ter počasnejšimi železniškimi prevozi. Možnost obročnega odplačevanja aranžmajev in popust za skupinske prijave, utegne biti vabljiva ponudba za letošnje in letovanje v prihodnjih sezonah, so menili predstavniki Izletnikove agencije in agencije »Dalmacija turist« iz Splita. Jože Miklavc gorenje GORENJE — Notranja oprema, n. sol. o; Titovo Velenje P. ' . - Komisija za delovna razmerja TOZD GRADBENI ELEMENTI oglaša prosta dela in naloge1 v TOZD Gradbeni elementi 1. VARNOSTNIK 2. C ISTI LK A OBRATA 3. CISTILKA PISARNIŠKIH PROSTOROV Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — PK delavec — 1 leto delovnih izkušenj v službi varovanja pod 2. — NK delavec pod 3. — NK delavec — delo samo v popoldanskem času Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 T. Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje Rudnik liginita Velenje Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri TOZD Jamska mehanizacija OBJAVLJA dela in naloae zunaj jame VEČ KV - KLJUČAVNIČARJEV KV REZKALCA Pogoji: — poklicna šota strojne smeri — zaželjene delovne izkušnje Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v-8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. SREČNO! , gorenje GORENJE SOZD, o. o., Titovo Velenje Delovna skupnost Splošni posli Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge v sektorju pravnih in samoupravnih zadev • SAMOSTOJNI PRAVNIK Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — diplomirani pravnik — 3 leta delovnih izkušenj na področju zahtevnih pravnih poslov Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli. Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. — gospodinjski aparati — televizorji in glasbeni centri — kuhinje — kopalniška oprema — stavbno pohištvo — kotli in radiatorji — kmetijska mehanizacija — varilni aparati 15. MAJA SC CE POSLOPJU DO GORENJA GLIN V NAZARJIH ODPRLI NOV RAZ-STAVNO-PRODAJNI CENTER GORENJE. V privlačno urejenem razstavnem prostoru so vam na voljo izdelki delovnih organizacij v sestavku SOZD-a Gorenje, zaradi dopolnjevanja pa tudi nekateri izdelki drugih proizvajalcev: — veliki in mali gospodinjski aparati — kuhinjsko in kopalniško pohištvo — televizorji in glasbeni centri — velik izbor stavbnega pohištva — drugi proizvodi Gorenja . FGKLIČITE ALI OBIŠČITE RAZSTAVNG-PRGDAJ-Nl CENTER GORENJE V NAZARJIH, NA ŠTEVILKG TELEFONA 831-963! X 23. maja 1985 _* Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC •k stran 11 KOLEDAR C 1TR 11-K. 23. maia - ŽELJKO PETEK. 24. maja — SUZANA SOBOTA. 23. maja — DAN MLADOSTI NEDELJA. 26. maja — ZDENKI) ' PONEDELJEK. 27. maja — JANEZ TOREK. 28. maja — AVGUŠTIN SREDA. 29. maja — MAGDALENA MALI OGLAS! PRODAM ODLIČNO OHRANJEN ŠOTOR za4 osebe, star 2 leti: hladilnik 50 1. blazine, viseče omarice in spalne vreče. Cena po dogovoru. Tel. 857-554, popoldan. UGODNO PRODAM SEDEM METROV DOLGO LESENO LESTEV. Vinko Šmajs, Efenkova 29. Titovo Velenje. * PRODAM TAKOJ VSELJIVO HIŠO. enonadstropno, na zelo prometni točki, primerno za obrtni lokal, v centru Šoštanja. Informacije vsak dan od 21. do 22. ure na tel. (063)26-621. DELAVCU NUDIM STANOVANJE IN HRANO, za pomoč na mehanizirani kmetiji v Šaleški dolini. Tel. 062-60 M29. PRODAM DELE ZA DIANO. Valentič. Stantetova 9, Titovo Velenje. PRODAM DOBRO OHRANJEN OSEBNI AVTO R 4 I I . letnik 1976. Jakob Dežman. 1'odkraj 10 H.Titovo Velenje. UGODNO PRODAM LESENE PODPORNIKE in tranie za be-umiranje plale(200 kosov). Franc l orštner. Šmartno ob Paki 84. PRODAM RAČUNALNIK ZX 81. memopak 16 K. ZK printer. 5 rol papirja, kasete s programi, inierface in joiystick. P.P. 61, Titovo Velenje. PRODAM NOVO PEČ ZA CENTRALNO ogrevanje znamke Feroterm 30. Tel. 855-631. UGODNO PRODAM COM-MODORE VC 20. Tel. 858-133. UGODNO PRODAM KOMBINIRAN STROJ Miostandard — hoby 83. Edo Doler, Vinska gorica 7. Dobrna. - ZAPOSLIM KV FRIZERKO S PRAKSO. Informacije dobite v-frizerskem salonu Terasa. Tel. 855-615. ZELO UGODNO PRODAM ZLOŽLJIV OTROŠKI VOZIČEK. Tel. 858-563, do 10. ure. PRODAM NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO (III. fazo) v Preserjih pri Braslovčah. Inf. po tel. 855-491. LESOSTRUGARSTVO PI-REČNIK IZ ŠOŠTANJA obvešča cenjene stranke, da smo ponovno pričeli prodajati lesene cokle, ženske natikače in razne lesostrugarske izdelke v preurejeni prodajalni na Koroški 2 v-Šoštanju. Prodajalna je odprta vsak dan od 10.—12. in od 16,—19. ure. PRODAM PARCELE... Prodam več gradbenih parcel v velikosti 600 ni" ob Savinji — Ločica pri Polzeli. Informacije popoldne po tel. 737-139. ŠOTOR ZA DVE OSEBI (In-duplati. 2.8 kg), nahrbtnik z nosilci (Falchi Torino), daljnogled (V asica. 3 x 80) ugodno prodam. Naslov v uredništvu. PROFESOR INŠTRUTRA NEMŠČINO. Tel. 855-423. PRODAM PUHALN1K TAJFUN. Anželak, Zavodnje I, tel. 881-379. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 1. marca 1986. Informacije po tel. 881-013, popoldan. PRODAM TOMOS APN 6, letnik 82. Inf. na tel. 853-184. PRODAM VEČJO KOLIČINO JABOLČNIKA. Jože Pibernik, Trg svobode 8, Šoštanj. POTREBUJEM ŠKOLJKO ZA VW 1200 — levo stran. Kupim od 1974. leta dalje. Jakob Miklavži-na. Ravne 124, Šoštani. OB ASFALTIRANI'CESTI V BELIH VODAH PRODAM starejšo stanovanjsko hišo (v objektu je voda in elektrika), Ivo Petrovič, Topolšica 103. PRODAM GOLF DISEL, letnik 1979, registriran do februarja 1986, dodatno opremljen. Inf. na tel. 855-108, popoldan ali 854-831, dopoldan. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973, odlično ohranjeno, registrirano do maja 1986, za 12 SM. Tel. 857-929, od 16. ure dalje. Oglašuj v Našem času! DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI ZDRAVSTVENEM D'J ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 23. maja, dr. Lazar Od 24. maja do 26. maja, dr Menih Od 27. maja do 28. maja. dr Stupar SREDA. 29. maja, dr. Lazar .... V DOMU DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 25. maja do 26. maja. dr. Teodor Gorogranc, Cesta 1/29, Titovo Velenje. DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKE POSTAJE ŠOŠTANJ: Od 24. maja do 31. maja, Milan Matko, dipl. veter., Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322. SPOMIN Se lani, preden te življenje je zlomilo, zrl pomladnih rožic si lepoto milo, ptičev spev sladak je slišalo uho. A globoko zdaj počivaš pod zemljo, ptičji spev žalosten nad tvojo je gomilo, y solzah grenkih naše se iskri oko. Minulo je leto bridkih spominov in žalosti, odkar smo izgubili dragega moža, očeta in starega očeta ter dedija Rafaela Plazla iz GraSke gore Utihnilaje tvoja beseda, tvoja pesem. Nad hišo je legla žalost. Dolgi so dnevi in še daljše noči, odkar tebe ni več med nami. Kako radi bi še slišali tvojo prijazno besedo! Toda naše želje so nemočne pred kruto usodo. Tvojo prijazno besedo, tvojo lepo pesem nosimo v svojih srcih. Hvala vsem, ki se za trenutek ustavite ob njegovem grobu! Neutolažljiva žena Matilda, otroci: Olga, Rafko in Drago z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete Josipe Stih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, REK-TOZD Klasirnica Titovo Velenje, OŠ XIV divizije in vsem ostalim za darovano cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Jožetu Zupančiču za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bolnišnic Topolšica in Celje za lajšanje njenega zadnjega trpljenja. Prav tako iskrena hvala govornici Teji Devič za ganljive poslovilne besede in g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sin Alojz, hčerki Vilma in Terezika z družinami ter ostalo sorodstvo Titovo Velenje, dne 17.5.1985 ZAHVALA Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, starega očeta, brata in strica Milana Mlinarja se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, še posebno družinama Avgusta in Jožeta Podgorška, sosedi Micki Bizjak, govorniku Zajcu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in dr. Polesu, kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Stuparju za dolgoletno zdravljenje, nekdanjim škalskim sosedom, cerkvenemu pevskemu zboru ter g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Resnično poverh vam: kar ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni. (Mt 25,40) V SPOMIN Francu Smonu upokojenemu župniku v Zavodnjem V 78. letu starosti seje 6. maja 1985 v slovenjgraški bolnišnici zaključila življenjska pot našemu dušnemu pastirju, kije 19 let deloval med nami. Kot dobitnika mnogih odlikovanj in člana RK SZDL, smo ga poznali predvsem po preprostem življenju, osebni skromnosti ter vedno odprti dlani človeku v stiski. Množična udeležba na njegovem pogrebu in ves pogrebni ceremonial, 8. maja v Zavodnjah, nam bosta ostala v spominu kot dokaz, kako dobrega župnika smo imeli. Hvaležni župljani Pod hladno mirno tu gomilo, počiva truplo naše mamice, saj dokler moglo je nosilo, človeštva vsega je gorje. SPOMIN Ob boleči izgubi naše mamice Jožefe Ovčjak Danes, dne 24. maja, je minilo leto dni, />,1 kar vas. mamica, več ni. Toda v naših srcih boste večno živeli vse dni. Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu ali se kakorkoli spomnite nanjo. Vsi njeni otroci ter vnukinji Ana in Marinka ZAHVALA Ob smrti ljubega očeta, dedija, brata in strica Janeza Atelška se iskreno zahvaljujemo vsenrsosedom, sorodnikom, KS Lokovica, pevskemu zboru iz Lokovice, godbi TUŠ Šoštanj, društvu upokojencev Šoštanj, tov. Tonetu Ledineku, Milošu Volku in tov. Ledineku za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Angela in sin Ivo z družinama, sin Ferdo ter sestri Helena in Cecilija ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, žene, hčerke, sestre, snahe, svakinje in tete Darinke Hladin ki je za vedno zaprla oči v najlepših letih življenja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. jo zasuli s cvetjem in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem Onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravnikom prim. dr. Alojzu Fijavžu, dr. Ivanu Zupancu in dr. Jožetu Reberniku ter med. sestri Mileni, pevcem, godbi, kolektivu TE Šoštanj-TOZD Inženiring, pogrebni službi. KS, predvsem pa še Janezu Zapušku, Mariji Žorževi in Janezu Černi vcu za iskreno izrečene besede slovesa. Hvala tudi Darinki in Janku za požrtvovalno delo v teh žalostnih dneh. VSI NJEM Občinski komite ZKS Mozirje Poslej nenehna skrb kulturi (Nadaljevanje s 1. strani) centralnega komiteja ZKS v celoti dosegla svoj namen. Dokaz zato je tudi dejstvo, da so v vseh okoljih pričeli celovito in kritično razpravljati o kulturi, kar je v tem obdobju še kako pomembno. Na teh razpravah je imel dejansko vsak občan možnost izraziti svoje mnenje o kulturnih dogajanjih, o stariju na tem področju ter povedati svoje predloge, pripombe in želje. Sklepno razpravo so seveda opravili na seji komiteja, sprejeli so oceno stanja in vrsto pomembnih sklepov. Prva pomembna usmeritev je. da morajo kulturi nameniti več pozornosti zlasti v združenem delu. pa tudi v krajevnih skupnostih. Kulturno problematiko bodo morali poslej večkrat obravnavati tudi na samoupravnih organih, seveda pa bo svoje pravo mesto dobila le potem, ko jo bo^o vgradili v vse razvoj ne načrte. Zagat z denarjem je seveda tudi veliičo, zato so na seji predlagali, da bi organizacije združenega dela prevzele pokroviteljstvo nad posameznimi kulturnimi društvi in ustanovami ter jim s svobodno menjavo dela omogočile boljše in lažje delovanje. Zlasti kritično so člani komiteja spregovorili o sredstvih množičnega obveščanja, še zlasti o programih ljubljanske televizije. Menijo namreč, da za velika sredstva, ki jih za to namenjajo, dobijo nazaj vse premalo, predvsem pa preveč nekakovostnih oddaj. Pomembna je tudi usmeritev, da bo treba v bodoče poleg uveljavljenih oblik kulturne dejavnosti razvijati tudi nove, kot so klubska, glasbena in zabavna, uveljaviti kritične razgovore ob posameznih prireditvah, zagotovili več abonmajev in podobno. Seveda je pri nadaljnji krepitvi kulturne dejavnosti v Gornji Savinjski dolini zelo pomemben zlasti kadrovski vidik. Jasno je, da zanimanja in volje ne manjka in če bodo organizirano poskrbeli za izobraževanje kadrov, se za kulr turo in njen napredek ni treba bati. so posebej poudarili. Daje bila razprava res temeljita priča tudi podatek, da so veliko razpravljali tudi o kulturnih medsebojnih odnosih, o kulturi dela. dialoga in kritike znotraj zveze komunistov in znotraj sedanjih nosilcev kulturne dejavnosti. Zelo pomemben je tudi sklep, da takšna razprava ne sme bili ne enkratnega značaja, temveč je treba o tem pomembnem področju razpravljati povsod, vedno in znova, ocenjevati stanje ter usmerjati in negovati kulturno dediščino in ustvarjalnost. Romana Smajlovič Ksenja Ričko Tomaž Skamen Čez potok skače, kjer je most Titovo Velenje V. pionirska olimpiada Mladi velenjske občine bodo tudi letošnji dan mladosti preživeli na igrišču ob jezeru, na tradicionalni Pionirski olimpiadi. Seveda si želijo, da bi bilo z njimi tudi kar največ odraslih. Program bo resnično zelo pester in bogat. Med 9.10 in 9 JO bodo učenci organizirano prihajali na igrišče. Vmes bodo mladinski pevski zbori osnovnih šol občine Velenje izvajali svoj program. Ob 930 bodo fanfaristi naznanili slovesen prihod mladih športnikov na igrišče, deset minut za tem bodo trije padalci prinesli na sredino igrišča olimpijsko zastavo, ki jo bo dvignilo osemnajst učencev. Sledil bo slavnostni govor, ob 9 AS pa bo devet učencev — toliko je osnovnih šol — odneslo zastavo proti govorniškemu odru, spremljalo pa jih bo devet učencev s cvetjem. Eden od mladih atletov — v soboto bo to Tatjana Burger — bo zaprisegla v imenu športnikov, sledila bo še sodniška zaprisega, zatem bodo z učenci odnesli olimpijsko zastavo do droga in jo dvignili nanj, devet učencev s cvetjem pa bo pohitelo v središče mesta in položilo cvetje k Titovem spomeniku. Ob 955 bodo pevski zbori zapeli pesem Lepo je v naši domovini biti mlad, nakar bodo slovesno odprli V. olimpiado in ob 10.15 se bodo mladi na atletski stezi in na zeleni površini začeli potegovati za točke. Zveza telesnokulturaih organizacij občine Velenje skupaj z vsemi šolami oziroma učenci vabi starejše, da se v kar največjem številu zberejo ob igrišču in skupaj z mladimi preživimo njihov najlepši dan v letu. Maj. Mesec mladosti. Pa mladost? Pregovor pravi: »Mladost je norost, čez potok skače kjer je most. Lepo, kajne? Dodatne razlage, ta beseda prav gotovo ne potrebuje. Dovolj je, če zapišemo, da je to nekaj najlepšega, nekaj tako lepega kot je maj. Kako mladi preživljajo svoj prosti čas, kako bodo preživeli 25. maj, dan mladosti? Nekaj smo jih prejšnji teden ustavili na velenjskih ulicah in kaj so nam povedali? Romana Smajlovič: »Ves prosti čas posvetim svojima dvema otrokoma. Prej pa sem rada šla v naravo, v hribe, pa tudi na plese. Sedaj za to nimam več časa. Občutek pa imam, da je bilo včasih ob 25. maju vse bolj svečano. Ne vem, samo zdi se mi tako. Ali pa me občutek vara.« Ksenja Ričko: »Za mlade je v Titovem Velenju dobro poskrbljeno. Še posebno sedaj, ko smo dobili Rdečo vrtnico, kjer lahko zaplešemo in si ogledamo kak kulturni program. V šoli — obiskujem CSŠ — naravoslovno matematično usmeritev, pa se bomo za dan mladosti odpravili na izlet, seveda pa bomo zraven tudi ob programu, ki ga pripravlja občinska konferenca. Se posebno zato, ker v programu nastopata tudi dve moji sošolki. Drugače pa moram reči, da mladinske organizacije na šoli ni ne vem kako čutiti. To pa je tudi res.« Tomaž Skamen: »Nisem Ve-lenjčan. Sem se vozim v šolo iz Celja. V Titovem Velenju obiskujem na Centru srednjih šol rudarsko usmeritev. In če primerjam Celje in Titovo Velenje imam občutek, da povsod vlada nekakšno mrtvilo. V prostem času grem v gledališče, disco, ogledam pa si tudi vse tekme celjskih rokome- Roman Turk tašev. Podobno preživljajo prosti čas tudi moji prijatelji.« Roman Turk: »Veliko sošolcev tukaj na Centru srednjih šol se vozi iz Koroške. In ko se takole pogovaijamo, kako preživljamo prosti čas imam občutek, da imajo več možnosti za zabavo, več plesov, bolj se družijo med seboj. In prav to pogrešam tukaj v Titovem Velenju. Tudi mi bi lahko imeli kak spoznavni večer. Sam preživljam prosti čas ob športu — nogometu in košarki. Za dan mladosti pa se bomo s sošolci odpravili na izlet. Atletske novice Tokrat seje v Celju na kvalifikacijah članov in članic za APS zbrala velika večina slovenskih atletov. Velenjska moška ekipa brani lanski naslov pokalnega zmagovalca, zato so bili atleti za nastope še toliko bolj motivirani. Po okvirnih izračunih so po točkah pobegnili najresnejšemu tekmecu Kla-divaiju iz Celja za okoli 70 točk. Stebri ekipe so bili tokrat: Gaber, Živko Režek in Mirko Matič, ki so dosegli pomembne zmage v svojih disciplinah. Finalni boji bodo naslednjo soboto in nedeljo v Mariboru. REZULTATI, moški: moški: 110 m ovire; Fijavž 16.0 — 6. mesto; 100 m — Gaber (10.9) — 4. mesto; Potočnik (11.2) — 7. mesto; daljina: Režek (729 cm) — 1. mesto; 1500 m: Živko (3.49.0) — 1. mesto, Popetru (3.51,1) — 3. mesto, Mikla-vžina (3.51.2) — 4. mesto, Ošep (3.52.2) — 5. mesto; 400 m: Gaber (50.0) — 1. mesto, Matič (50.2) — 3. mesto; krogla: Vuk( 15.12)— 1. mesto; 1000 m: Hudournik (31.52.4) — 1. mesto, Šamu (31.52.5) — 2. mesto. Anič (33.23.1) — 4. mesto; palica: Potočnik (400 cm) — 4. mesto; 4 x 100 m: Gaber, Režek, Fijavž, Potočnik (4.4) — I. mesto, Vidali, M. Matič, Matjaš, Popetru (44.8) — 5. mesto; 400 m ovire: Fijavž (56.1) — 4. mesto; 200 m: Gaber (22.1) — 2. mesto. Potočnik (22.5) — 4. mesto; troskok: Režek (14.04) — 4. mesto, Pungartnik (13.95) — 6. mesto; 800 m: Matič (1.52.0) — 1. mesto, Zivko (1.52.1) — 2. mesto, Ošep (1.54.8) - 4. mesto. Kotnik (1.55.2) -5. mesto; višina: Boca (205 cm) — 2. mesto; 3000 stipl: Anič (9.12.5) — 2. mesto. Hudournik (9.16.5) — 3. mesto; disk: Vuk (44.96) — 4. mesto; 5000 m: Miklavžina (14.38.8) — 3. mesto, Šamu (15.08.5) — 5. mesto; Ženske: 100 m: Burger (12.8) — 2. mesto, Podgoršek (13.2) — 7. mesto; 4 x 100 m: Prislan, Burger, Podgoršek, Krenker (50.6) — 2. mesto; 200 m: krenker (24.8) — 2. mesto; 800 m: Šlutej (2.25.5) —6. mesto. B. Šalamon Krško: Šoštanj 28:33 Rokometaši Šoštanju na gostovanju v Krškem nisto imeli težkega dela. Tako kaže tudi rezultat, 28:33, polčas 15:17. Gostitelji so se vodeči ekipi na lestvici uspešno upirali le v prvem polčasu, v drugem delu srečanja pa gostje niso dpvolili presenečenja in dodobra napolnili mrežo domačega vratarja Kastelica. Zadetke za Šoštanj so dosegli: Puc 9, Ramšak 2, Ocvirk, Plaskan, Požun in Medved po 4. Lesjak 5, Vrečar I. Tudi v prihodnjem kolu Šoštanjčani z gostujoči ekipo Ormoža gotovo ne bodo imeli prevelikega dela, saj so ti uvrščeni na začelju prvenstvene lestvice. Minel: Velenje 22:17 Gostovanje v Somboru pri ekipi Minela za rokometašice Velenja ni bilo uspešno, saj so srečanje visoko izgubile. Rezultat 22:17, polčas 11:10. V prvem polčasu so se velenjska :ta uspešno upirala domačinkam in odšle na odmor le z golom razlike. V drugem polčasu pa so se gostiteljice razigrale in napolnile mrežo Velenj-čank. ki so preveč popustile tudi v fi-nišu srečanja, prihodnjem ašice Velenja sestale z ekipo Akademca. V prihodnjem kolu se bodo rokometašice Velenja v Rdeči dvorani Trebeliško -jubilejni dirki redno doživetje za gledalce Avto-moto društvo Šaleška dolina je ie dolgo znano po organizaciji raznih športnih prireditev. Med njimi 2e 10 let gotovo sodijo na prvo mesto moto kros prireditve, ki jih ie bilo doslej na tem izredno lepem rekreacijskem središču že 22. Zadnji dve sta bili v nedeljo, z njima pa je približno 3000 članov društva proslavilo tudi 10-letnico, odkar so zgradili moto kros center Trebeliško in odkar je bila prva moto kros prireditev na tej lepi progi. To je bilo 4. julija pred 10. leti ob lOO-letnici rudarjenja v naši dolini. Na Trebeliško pride skozi vse leto veliko gledalcev.%aj imajo tu različne možnosti za rekreacijo. Želo veseli pa so bili prizadevni člani avto moto društva vselej, kadar je bil med njimi Franc Leskošek-Luka. kije bil večkrat pokrovitelj moto kros prireditev. V nedeljo dopoldne je bila najprej na sporedu dirka v kategoriji motorjev do 250 ccm za prvenstvo Slovenije. 30 naših najboljših motokrosistov je pognalo motorje po strmi in vijugasti progi. Že na začetku je vodstvo prevzel Leon Avbelj. ki je vozil za avto-moto društvo Brežice. Proga, niti motor mu nista delala težav in začetno vodstvo je obdržal do konca. Odličnoje vozil tudi v drugi vožnji in tako je bil zasluženo zmagovalec druge dirke za republiško prvenstvo v razredu do 250 ccm. Ker je bil najboljši tudi v prvi dirki v Orehovi vasi, ima po dveh dirkah največje možno.štcvilo točk. Velimo vet gledalcev kot dopoldne seje na T rebeliškem zbralo popoldne, saj so vsi želeli videti najboljše nioto-krosiste Avstrije. Italije in Jugoslavije v dirki za pokal Alpe Adriu. Popoldansko prireditev so popestrili tudi velenjski godbeniki z igranjem koračnic in folklorna skupina iz pobratenega društva Zabuk iz Hrvatske. Na slovesni otvoritvi je vse tekmovalce in gledalce pozdravil direktor dirke Ivan Fece: »Današnja moto kros prireditev za pokal Alpe Adria je. odraz dolgih dobrih prijateljskih odnosov med državami z različnimi družbenimi sistemi. Ta edinstvena prireditev sovpada v čas, ko po vsej domovini praznujemo 40. obletnico osvoboditve, zato smo še posebej ponosni. Hkrati pa danes slavimo tudi 10-letnico izgradnje rekreacijskega centra in moto kros prireditev. To je velika društvena zmaga, ki smo si jo z veliko prizadevnostjo vsega članstva oziroma občanov naše občine pridobili. Doseženi rezultati so plod dobro zastavljenega dolgoročnega programa, ki temelji na tradicijah udarniškega dela,« je med drugim dejal. Že so zabrneli motorji, med gledalci pa vprašanje, kdo bo najboljši. Ali bodo domači tekmovalci kos odličnim motokrosistom iz Italije oziroma Avstrije? Začetek je kazal, da ne. Italijanski motokrosist Santarossa je odlično startal in že takoj na začetku je .imel precejšnjo prednost pred drugimi. Ko so gledalci ugotovili, daje na drugem mestu takoj po startu odlični domači tekmovalec Bernard Urbanija, so začeli bučno navijati zanj. Urbanija je iz kroga v krog zmanjševal prednost Italijana in približno v šestem krogu je završalo med gledalci, kajti italijanski tekmovalec je naenkrat mogel gledati njegov hrbet. Urbanija jc odlično nadaljeval prvo vožnjo in tudi prvi pri- peljal skozi ciljno ravnino ob bučnem ploskanju gledalcev. Takšen navdušep pozdrav gledalcev si je resnično zaslužit, saj je šele tri dni pred dirko dal z leve noge mavčno oblogo in kot je sam povedal, "kar mesec dni ni treniral. Odličen je bil tudi* v drugi vožnji, saj je bil v vodstvu od začetka do konca in tako je zasluženo dobil drugo dirko za pokal Alpe Adria, (zbral je 40 točk) prva je bila v Črnomlju, vendar sojo razveljavili zaradi slabega vremena. Trenutno je na drugem mestu Avstri- jec Grabner s 34 točkami, tretji pa Italijan Moleta s 30 točkami. Ekipno: 1. Italija 91, 2. Jugoslavija 84, 3. Avstrija 59. Tudi nedeljsko prireditev so skrbni člani avto-moto društva dobro izvedli na zadovoljstvo tekmovalcev, pa tudi gledalcev, ki so resnično pre živeli lep dan v tem rekreacijskem središču. Na Trebeliškem bo to leto še ena dirka, 6. oktobra, za ekipno prvenstvo Jugoslavije. (vos) Šmartno: Rudar 4:0 V šaleškem derbiju so tokrat imeli več sreče gostitelji, ki so svojim nasprotnikom, nogometašem Rudarja, »zabili« štiri gole. Povedli so domačini s strelom iz ll-metrovke. Uspešen je bil Podvrat-nik. Na 2:0 je povišal Zvir, tik pred koncem prvega dela srečanja pa je Frangeš še tretjič premagal Rudaije-vega vrataija Verbotna. V drugem polčasu so prevzeli pobudo gostje, vendar so bili njihovi protinapadi neuspešni. Zastretjali pa so tudi enajstmetrovko. Minuto pred zadnjim sodnikovim žvižgom je rezultat povišal na 4:0 Kolenc. S tema dragocenima točkama se Šmarčani niso otresli zadnjega mesta na lestvici, prav tako še niso rešeni izpada. Prihodnjo nedeljo gostujejo pri vodilni enajsterici Kopru. Šmartno-Branik 25:19 V pomembni tekmi so rokometašice Šmartnega na domačem igrišču premagale ekipo Branika z rezultatom 25:19, polčas 12:8. Razigrane gostiteljice grobim gostjam niso dovolile, da bi se te vrnile domov s polnim izkupičkom. Največ zadetkov za Šmartno so dosegle: Golič 7, Omladič 6, Jud in Blatnik po 4, M. Bole in Trobina po 2. Šmarčanke so s 13 točkami na 8. mestu prvenstvene lestvice, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri ekipi De-loza Baloma, ki ima enako število točk, vendar slabšo gol razliko. " .S • 4» ' * ;*. - ' • - - " . '... - mmBmmm Šaleški te niški klub želi vzgojiti kar največ mladih ignricev. Tako je v tel dneh na igrišču pionirska teniška šola, ki jo vodijo njihovi člani. Republiško prvenstvo Precej živahno bo na teniških igriščih ob velenjskem jezeru tudi to soboto in nedeljo (25. in 26. maja), saj se bodo najboljši slovenski pionirji in pionirke srečali za naslove republiških prvakov. Za kar najboljša mesta se bodo potegovali tudi domači tekmovalci. Šaleški teniški klub letos nastopa v II. republiški ligi — vzhod. V ligi je -------------- ... maja, . ____..»„. Velenju, kjer so poleg domačinov nastopile še ekipe TK Trbovlje, in TK Žalec. REZULTATI: 1. TK Trbov-lje-TK Žalec 3:2, 2. ŠTK Titovo Velenje—TK Žalec 3:2. Spegel-Glinšek 6/2, 6/0, Končan—Krušič 6/2, 6/1, Meh—Novak 2/6, 1/6, Skornšek-—Verdev 6/1, 6/2, Cirar/Lednik-—Novak/Krušič 6/1, 5/7; 3. ŠTK Titovo Velenje—TK Trbovlje 4:1, Špe-gel—Berger 3/6, 6/2, 6/2, Cirar-—Hočevar 6/1,6/3, Končan—Kužnik 6/3, 6/2, Skornšek—Mucn 6/1, 6/1, Lednik/Meh—Kužnik/Kužnik 4/6, 6/1,3/6. Ojstrica: Elkroj 0:2 Na gostovanju v Dravogradu so nogometaši Elkroja dosegli izredno pomembno zmago v boju za prvo mesto, ugodno pa je tudi dejstvo, daje doslej vodilni Aluminij na domačem igrišču komaj iztržil točko proti zad-njeuvrščeni Dravinji. Igra v Dravogradu je bila zanimiva, z vrsto priložnosti na obeh straneh, gostje pa so bili pred vrati domačega vratarja bolj iznajdljivi in so zasluženo zmagali. Strelca za Elkroj sta bila Žunter v 17. in Hren v 85. minuti. V prihodnjem kolu igra Elkroj doma proti Partizanu iz Slovenj Gradca. Aluminij pa gostuje v Pekrah. Upokojenci za naslov regijskega prvaka Pretekli torek je bilo v Mežici regijsko tekmovanje šahovskih ekip društev upokojencev. Nastopile so ekipe iz Titovega Velenja, A in B. Mežice, Črne. Prevalj in Slovenj Gradca. Ekipo so sestavljali Štirje igralci. Prvo mesto in prehodni pokal so osvojili šahisti A ekipe iz Titovega Velenja, ki so zbrali prav toliko točk kot ekipa Mežice. V medseBojnem dvoboju je zmagala prva šahovska deska, za katero je igral Vlado Pre-niužič. ki je premagal vse svoje nasprotnike. Za ekipo so še nastopili Hojan. Borkovič in Šuhel. K. V.