Leto III.
Stev. 26
Aeroklub in njegova prireditev
Še v nobeni dobi sveta ni tako hitelo življenje s svojimi iznajdbami kakor baš sedaj po končani svetovni vojni. Od dne do dne nove iznajdbe, od ure do ure novi rekordi, to so viški, ki so bili do tistega časa še nedosegljivi, pa naj si bo v brzini, pri tej ali drugi stvari, v višmi itd. Vse tako hiti, da človek nima niti časa vsemu slediti. Ali moramo pa vendar gledati, da ne za-ostanemo za svetom, kajti ostali svet bi nas smatral drugače za nekulturne ljudi, za nazadnjake in to našo slabost tudi izkoriščal.
Največji napredek zaznamuje svet danes na polju letalstva, aeronavtike. Vsaki dan čitamo v časnikih o novih brzinah, o skrajšanem času na gotovih progah in o neverjetno drznih novih poletih. Ni še dolgo, komaj dober mesec dni je preteklo, ko smo strmeli nad drznostjo onih nesrečnih Francozov, ki sta poletela preko oceana, pa jima je višja sila zastavila pot. To seveda ni motilo Američanov in danes se pripravljajo tudi že Čehoslovaki m baje tudi jugoslovenski letalci na tako drzen polet.
Da omogčijo, odnosno olajšajo ostalemu ljudstvu zasledovanje novih iznajdb in uporabo istih, ustanavljajo po vseh državah posebne prostovoljne klube, to so družbe ljudi, ki se bavijo ali poklicno, največkrat pa v svojem prostem času, s takimi stvarmi. '
Klubi proučujejo iznajdbe, nabirajo člane, predavajo istim o novostih in izvajajo stvar tudi praktično Ker pa je za vsako tako podjetje potreben v prvi vrsti denar, zbirajo prostovoljne prispevke, katere prejemajo od bogatejših ljudi, ki jim je zopet na tem, da se na tak način proslave ali pa tudi iz ljubezni do naroda, v želji, da se isti izpopolni.	Pilot narednik Egger darujejo včasih velike vsote, Od članov pa nabirajo navadno prav nizko članarino, kajti v prvi vrsti se gre za to, da neberejo kolikor mogoče mnogo članov.
Tak klub je na primer naš Aeroklub«, ki se bavi s povzdigo našega letalstva. Po vseh večjih mestih naše države ima že svoje podružnice z mnogimi člani iz najrazličnejših slojev, od uradnika pa do delavca, od malega kmetica do tovarnarja. Pa tudi takih, ki so poklonili že večje vsote ne manjka.
Naš Aeroklub pa skrbi
tudi za izobrazbo in zabavo	Aeroplan, ki je prevažal potnike. V
svojih članov in ostalega
ljudstva. To mu je uspelo posebno dobro z nedeljsko veliko letalsko prireditvijo na ljubljanskem vojaškem vežbališču. Drzni letalec Bajdak, ki je proslavil s svojim letalskim sodrugom Sondermayer-
jem na pomladanskem poletu v Indijo, je prtplul v Ljubljano v soboto popoldne,' v družbi sedmih letalskih sodrugov iz Novega Sada. Nekateri člani družbe so izvajali izredno težke, vratolomne vaje, drugi pa prevažali Ljubljančane in deželane. Kakih sedemdeset jih je bilo
tako srečnih, da so se dvignili na lahkih krilih s trde vsakdanje zemlje v sinje zračne višave. Pripovedujejo, da je bilo posebno prijetno in da so se počutili popolnoma vame. Največje zanimanje pa je vzbudil drzni letalec, pilot Egger, po rodu Ljubljančan, ki se je iz velikanske višine »pustil s padalom na zemljo.
Kljub temu, da so padala že precej preizkušena, se vendar dogodi, da se padalo, to je v vrečo zravnano blago, ki se pri skoku iz višine razpne kakor velik dežnik, sploh ne odpre ali pa pre-kasno fn od drznega skakalca pobirajo le samo posamezne pomečkane ude.
Baš radi te negotovosti je okoli trideset tisoč broječa množica trepetaje gledala v višave, kjer se je vozil Egger. Razne vzklike >e bilo slišati, ko se je iz aeroplana pokazala črna pičica, padajoča nekaj metrov. Vsem je odleglo ko se je razpel velikanski dežnik in z zadovoljstvom so vzklikali ko so gledali, kako je veter zibal in zanašal visečega pilota.
Da pa je še bolj dokazal svojo ne-ustrašenost, je metal med padanjem iz zraka na množico letake. Kljub temu, da je padalo hitelo s precejšnjo brzino, po 8 m na sekundo, se je gledalcem zdelo, da je vedno na eni in isti točki. Ko se je bližal tlom, je bilo videti padanje precej hitreje. Padalo, na katerem je visel Egger, je veetr zanesel nekoliko v stran. Pristal je v njivi pšenice. Navdušena množica žal ni pomislila na škodo, s svojim padalom	ki jo je povzročila s tem, da je hitela k
srečno dospelemu in poteptala žitno njivo. Škodo so pač kesneje poravnali in s tem zmanjšali - dohodke prireditve. Eggra so med vzkli-kanjem in ploskanjem odnesli na ramenih na letališče Poleg omenjene točke je bilo še mnogo drugih zanimivosti. Kljub temu, da je prireditev trajala precej dolgo, bi bili gledalci videli radi še kaj novega. Zadovoljni so se vračali, želeč, da bi naš «Aeroklub» napredoval in da bi mu bila dana prilika, podpirati naše letalstvo, ki izredno napreduje in je tudi nadvse važno za obrambo aeroplanu urednik Slov. Naroda.	^^ domoVine.
Mnogo naših slovenskih fantov služi v letalskih četah in to radi tega, ker baš ta oddelek naše armade zahteva Sv»mo inteligentne in pogumne fante.
Dr. Dimitrij Vergun, starosta ruskih Sokolov.
Spodaj:
E. Gangel, starosta Jugosloven. Sokolskega Saveza.
Dr. Adam Zamoyski, starosta poljskih Sokolov, ki se je udeležil pokrajinskega zleta v Ljubljani in prisostvoval velikim svečanostim na Taboru.
Spodaj:
Osnutek spomenika vojvode Putnika v Beogradu.
Parobrod »Karagjor-
gje« je eden največjih in najlepših parnikov Jadran. Plovitbe. »Ka-ragjorgje« je znan od lanskega leta, ko je bila na tem parniku prirejena I. jugosl. znanstvena plovba pod našo zastavo po Sredozemskem morju.
Desno zgoraj: Prilet poroč. Bajdaka na aeroplanu »Potez
XXV«, ki je poletel spomladi v Indijo.
Levo: Skok s padalom
iz višine okoli 1200 m. Fotografirano iz višine 300 m iz aeroplana.
•Desno:
Eskadra letal
za letalsko prireditev v Ljubljani.
Desno:
Rateče na Gorenjskem,
kijer je pretečeni teden padala kot orehi debela toča in uničila vse Polje,
Desno:
Dvoje §iljastili oken na katedrali v Šibeni-
ku, ki je ena izmed najlepših zgradb v naši državi.
Levo:
Eskorta na Senovem pod poveljstvom nar. L. Kuge (IV.)., Razbojniki so: Fr. Smojver (III), Mijo Vrbanec I.) in M. Krmpotič (II).
Levo:
Ing. Viktor Zupane
iz znane narodne slov. družine, ki je preteče-ni teden preminul. Pokojnik je bil izboren uradnik ljubljan. magistrata, navdušen Sokol, športnik in turist ter je kot tak prišel mnogo v dotiko z našimi deželani, katere je zelo čislal.
Desno:
Levo:
Zdraviliški dom s parkom v Rogaški Slatini,
kjer je vsako leto mnogo naših in tudi tujih Ietoviščarjev. - Vrelci Rogaške Slat:ne slove po vsem svetu.
Delegacija J. S. S v I. vseslov. sokolski šoli v Pragi.
Letovišče Tatranska Lamnica z velikimi državnimi hoteli v Visokih Tatrah na	Zgoraj:
Češkoslovaškem.	Srbske p|ego § tatran_
_________________skimi vrhovi v ozadju.
Te dni je preletel »Atlantski oceani ameriški letalec Byrd, ki je lansko leto kot prvi dosegel Severni tečaj. Zgoraj vidimo pogumnega letalca (na desni) s svojima dvema pilotoma-pomoonikoma.
Kako je neki kinematografski igralec potegnil svojo ženo.
Spodaj:
Veliko slavljenje Američana Lindbergha, ki je preletel Atlantski ocean.
Velika utrdba pred Šibenikom.
• ■'■:(,• so si v starodavnih časih predstavljali zrakoplovstvo.