infirme, 11. marci (March II), 1926. Oct. i. ltlT, eotkariaad ee Jane Id. m STEV.—NUMBER 59 VELIKE KIPCI-JE M NEVNEI REN «ŽENEVI Ddavci bodo imeli svojo eianlee, pe če bo moralo pluti po im* olbn v Zapedrd VUBgfcdJI i to vala 1» triov. jf' ''y,'^tf^^^^^^Kf ' v - i Mos, W. Va. — Dooot ru-ivt ki oo bM ]joko|Mtni pod (o okrog M ur po ekapluaiji maogovniku it 5 Crab Or-I Improvement kompanije. ho v torek relenih, drugi oo »¿brž val mrtvi. Zdaj lo po-jo ooora mol. Enajet trupel prineelt aa povržje. y WOMlÏa ^A^EDNITA Chicago. (F. P.) - Cikalka 191 OPER delavska federacija je 7. marca _ 'vl^gfc:''/' sprejela finančne načrte za u- Pri,WPS|BL1!S mZ***1 y "Un?vit*v ev°J® rsdioataniee. „ ;®dl la «vati Brak. Izvrševalni odbor je priporočil, _. S <*» vsak član federocije pleča $2 CMeago, VI ~ Zdravstveni v dveh letih. Aoesment v ta na-komisar Bundeeen ovari pred in- men je prostovoljen in če vsi čle-ntoo. On priporo- ni plačajo, se nabore vsota okrog PtfBao ga prohra- $200,000. Polovica vsoto oo pora-tega naj vsak po- bi za nakup ali gradnjo stenice, TOMa olja vsak druga polovica bo pa tvorila mfitam* sredstvo sklad za oporiranjo otanice. Tajnik Ed Nockeis je poročal, âajÉ.Mi vse te- da trgovski department ndčo dada ga Mi vrat, ti licence za delavsko radiosta-to temperaturo, nico, čel da ie zdaj ni dovolj veda! doma. Vleže lovnih dolžin za vae otanice v MltaU* in ostane Chlcagu. Ta Jo seveda bosa, jo ig tri dni, ker Jo rplcel Nockels. Radio je ie poeta! la ima človek in- političen instrument in stara garda se boji delavske propagea» rt*» dneh je zbo. de, ki bo potovala po zračnih va-I plučnioo ia 191 lovih na vse strani dežele. . Zadnjih štiri i« "Delavci bomo imeli ovojo ra-»olelo 122 osrt> sg diostanico, pa če jo moramo poln dvajset jih «je sUviti aa ladjo in phiti s njo flaeod jo abolok) po jezeru ali reki Mi.misUippi. _Mvajsei ur itiri- Mto ne najdemo valovno dolžine deset oseb ia tri go pa umrlo. v-enom kraju, jo najdemo v dru- To jo Bi(Sh«Jii «ttjav phJènic® ttm", je izjavil Nookele m influence po sadnjam pojavu Federacija je najela zvedenca, takoj po vojni. Dr. Bundsson pri- ki ima bogate izkušnje na tem poroča, agi gredo ljudje kmalu P^Ju, za iwloienje načrta za od-zvečer k počitku. daj no postajo, katera bo oprem- _ 1 jena « najnovejšimi izpopolnit- - . ^ . ± ■ ia vami radiotelefonije. Voditelji liga tlačijo krizo o kom- promlal. Neaplja mogoče pri-j. voli v poljokl oodel v sveta, *e i aaveanlkl Izpraznijo Porenje v par letih. ženeva, 10. marca. — Voditelji lige narodov danee lolje dihajo. Franeoeka vladna krizafl končana in Briaad pride le danee v Ženevo. Konflikt glede povečanja eVOta lige narodov og je tudi pričel mehčati. Včeraj, med zborovanjem odeokoy, kl razpravljajo o kvalifikacijah Nemčije sa vstop v Ugo, oo oo vdM^e nebrojno privatno konferenco mod vodilnimi glavami. Na dnev-nem redu oo kompromisi. Ženeva kar Šumi barantanja aa kuli-oaml. Nemci, ki oo le postajali nervozni na pregu lige narodov, so danes dobili optimistično llee. Kolikor je gnano, so Angleži ponudili Nemcem več konceelj, ako ispremene ovoje otalllčo ln priotanojo, da no Poljska In por latinekih drlav «prejme v evet lige narodov najkaeneje v jeee-nI. Kaklne oo to koneeeijo, ni de-finitivno snano, govoA oo pa, do Igro okupirano Porenje glavno vlogo. Nemci ao aevada zadovolj. nI • kupčijo, laprasnltev Pore-nja oa po miroval pogodbi izvrši šele leg 10 lat po plebiscitu v Saaru; toda, lo ententa akrajla okupacijo na «Nt let in reducira svoje vojoltvo, tedaj Nemčija privoli v kupčijo. Ampak do zdaj ao tO aamo govorice. ... W Rim. 10. marca. — Benito .Muooollnl Je vfiernj predlo!!! oo-natu načrt vojaške reforme. Rekel Je, da bi bU «rečen, če bi mogel povedati, da ae italljaBoka armada poveča aa vel dftvJgU, to-V da finance danee tega ao dopuščajo. Armade bo le reorganizirana, tako da se lahko hitro poveča v glučaju vojne. "Ml moramo imeti armada kl bo obenem ŠČlt In eullca", j« dejal Muoaollnl. Senat Je hitro odobril načrt. Unden, 10. mam. — Tukaj poročajo, da ata Italijanski diktator Mueeollnl la «rlkl diktator Pangalo« «klonila tajirl pakt sa agreeivno okolja napram Turčiji. Akcija bo dtplomatilaa la lahko tudi s oroljem. Grčija se Je odrekla evojim aiplrecljem v Juini Albaniji In glede Dodeka-nosov v zameno aa vzhodno Tra-cijo, dočlm bo Italija iskala evo-Je korisU v Anatolljl. zbornično. WaohlagtOn, D. C. — Senat je sprejel Kendrickovo predlogo brez debate. Ta predloga j* nekakšen kompromle s senatorji s zapoda in tajnikom za notranje zedeve, Workom. Predloga oo nanaša na denarno pomoč neee-ljenlkom na zemljiščih, ki se u-metno namakajo. Senatni odsek ga trgovske zadeve je priporočil eenatu predlogo senatorja Capperja, ki določa, da mora biti natančno označeno na obleki, koliko odstotkov volne in bombaža Je v suknu. Ta predloga ima namen zabranj-ti prodajo obleke, v kateri jo več ko polovico bombaša za obleko iz čiste volne. Senatni odsek aa trgovino Je zamenjal takoavano Walaon-Parkerjevo predlogo s predlogo, ki Jo Je aj rejela kongresna Zbornica. Ta predloga ao nanaša na sporo med lelsgaUarji in Moa-nilkimi družbami in ima namen odpraviti železniški delavski od- Sharpleo, W. Ve. (F. P. A. Shields). — Boone County Coal korporadja, katet^ginfcnpmfr-haja ob deeet milj dolgem boji. šla it leita 1981, Je medla avojo besedo napram uniji in Jo Je is-trobila ig ovojih premogovnikov. Tu dejstvo ae adaj opata v pogostih aeorečah. Zadnjih par dni bila laka pri delu la ea radar je Ml mak) preje ubk. Rudarji mo-rejo-Metati ovoje llvljonjo, vrh tofaaopalaprtganjani pri delu. ft-tfvai delavnik obstoji le na papirja* V 00vedo Je prišlo, da so dela ¿esurno delo, ne da bi bilo boijle plačano. Rudarji delijo po 1,10 ia 11 ur dnevno. OowiJ aem a rudarji, Id delajo v premogovnikih pri Sharple-sa in Blairjtt. Bili oo preje orge-aiejraairuderji, Zdaj se strelno fluenoo. i dobičke — Delavna asBilie Jo golo kratka. a Chlrago, Iti - Okoli Itiri tisoč modlatk, kl aa organfeirano v lokalni orgenizecijl štev, M ciotj^Hat MUlinarr Workem Intl. Uaion oo pričele s gibanjem sa iabolilanje mesdo, V taj In-duatrijl 00 bile nralaja leta tt» lih a tuatkji ■ 'a*/ * ''••J *v s gi^MRHPPp^pg^v '' "Navadne delavko gdgj prejl-majopofildo |ll tedensko meedo. Zelo iiurjeao delavke, kl Idot^ulc^i M^ JJ®!^^® del, ia kl prejemajo naročila direktno od trgovcev na debela ali drobno, saslulljo od |60 do MO na teden. AH sesopa traja manJ kot štiri rnceeco. Delavka ae 0a> de na to, Ig go omotene ali aa, delajo po 10 do 14 ur ln oalam dni v tednu. Delo poide naenkrat ln nato Je delo eamo sa 10 do 90 Podjetniki Imajo kot običajno HPOHCfflK tABALLU. Daaaj, Avstrija. — Dno II. jonuarja Jo bilo not in dvajoet u i škarje pm[ eoclallstllai |x»jenor zaaodel sedel V SVitriJ-«kem parlamentu. Dunajski lu-pon Bolts ia dr. Elleabogea aU člena svstrijskogo parlamaaU od tistega dne ko sta bfla l»vo-IJona prvikrat pred 81 M. Ml* na sta, kl sta prelivala ovoje ee-druge. Ob tej priHkl delajo a-krajne organkasije, ki ao aaeta-njono v okrajih, v katerih sta bila izvoljena oooiallotllBa poslanca veliko pripravo sa pvoia» vo petladvgjsetlstaies. Okraj Brigittaaaa oo Je odtoHl, da pa-«tsvl spomeaik Ferdinand I^mal-lu, neiutrslanemu buditelju da-Uvotva, V proaiavo rmeg» prad KLANOVCI PORAŽENI V IOWt tlklonjo . pano« je preteklo devet let, odkar je izbruhnila velika rueka revolucija, ki je aajprvo pomet-la s carizmom, v osmih meeecih pa z burfoozijo in končno poeta-vila na čelo Rusijo viodo deUv-cev «a kmetov v aovjetih. Dne 11. marca 1917. ao Je pe-trogradska posadka pridrušile stavkujočim delavcem. Vojski in delavci so okupiroli Petrogred. Car, ki oo Je nahajal na deftoli, je pohitel domov, toda v Pskovu jo padel v roke revolucionarnemu odboru, Id ga. jo prisilil na ab-dikcijo. __ IgJb, je svet dtlean, da «e konferenca otvorl 17, maja v tenovi. Claa Iviearskega zveznega «vei« je odpotoval v Berlin, kjer bo govoril s ruekim poslanikom Kreotinskim o eodelovanju , sovjetske Rusije. Upati Je, da ss spor med Moskvo in Švico poravna. 7 KAJ JK TO DRUOBOA EOT PRAZNOVEKHTVO? Hv, IRolc I® wüionnii^lJ Dalmaciji zadnji pondoljek. I-talijanAi parnik "Zeno" Je m vršen db okaWje na brega; par-nikae jeraäbfi nakoeoe in brez malega val mornarji oo utonili. NajmahJ 50 rfbükth jadrenic Je bilo unHeaik s moštvi vred. Dunaj, marca. — Vlak, v katerem oo ja avstrijeki ministrski predsednik Ramsk pdjol v Ženevo na zborovanje lige narodov, je otal pfct ur med dvema gorama na Tirolskem. Ogromni plazovi enega «o saprii tir in u-«ta vili härnmi promet za dvs dni. __ Scraatoa, Pa. — Tukajšnji < estnoieleznilki asltilbenci zahtevajo, da ae mesda povila od enajst da sedemnajst centov na uro. Ia sicer zahtevajo za motor-nike, klvrle ehdbo motomika in sprevodnika sadenmajet centov povišanja na uro. Ceotnolelezni-ftki uslužbenci sdaj prejemsjo po M, 61 ia 14 eeatov na uro. Najvišjo masdo dobe po enoletni službi. Tleti uoluttbanci. ki vrše slulbo mčiorBflta in sprevodnika morsjo delati BB do 50 minut čez uro, za |mt pa ne dobo odškodnine. NJIH sedanja mezds Je94 centov aa aro. Veaalkl svtobu-sov pa prejemajo po B9 centov ns uro, TI tisluAetml nhnsjo čs- sa sa obed, Unija sakteva, ds os jim de dosti časa sa obed. i New Orlssns. — V tem mestecu oo nahaja kapelica sv. Raka, kl stoji tekom celega leta večoli manj zaputčena, zato pa Ima to-Uko boljši obrat na Veliki potok. Tega dne namreč romajo v voli-kom številu mlada I stare sa-stopnico neinege spola k sv. Roku. Vss te romarice pa prlhs-jsjo s istim nsmsnom, da bi si namreč od ov. Roka s molitvami, obljubami in darovi Isproalle moftičks. Med pobotnimi ki iatja nI tega mssU — In bres dvoma še marsikje drugod po krščanskem svetu — je rasllrjsas «tare prašna vera, da namreč vseka «enaka, kl obišče devet cerkve in v vsaki malo »wmoll Ur obljubi kako stvar In gro končno še v kapelo sv. Roka, dobi mola še pred koncem leta. Sv. Roku na čast mora vsaka opre vin "kritov pot" ter pritgatl svečo na altarju. Ker duhovniki dopustijo v ovojih eerkvsh lif kapelah tako bedasto praznovn stvo, je jasno, da hoč«jo ohrani U ljudetvo kar nojbolj bedasto Kdor vtrjlme, da ma bo kak svetnik preskrb«! nvrfn ali karkoli, ta Jo priprevljea verovali vee, kar ma kak maslljen ali ne-m azil jen slepar netvese. URADNO OtAMLO ZlOOV ŠKRGA BUNOA POTLAČENO. Vsriavs. Psljska. — Poljak, oblasti so Dodelile dnevnik "tU eore VetkaseitaM^, urmlno gU silo židovskega Btmda, ki nima «vose s nobeno lnt*rn« i)on*i<< Obtožen ie tudi urednik. , Raad jo takoj isdsl llot MeaO Stavbni doUvci v Near Yerkn Iz-vajo vali pavUek. New York. — Meedni povilek 100,000 mehanikom in pomaga-čem v newyociki sUvbni industriji je zagotovljen. Zidarji ln ometači dobe $2 dnevnega po-Vilka, drugi mehanik* flJO in pomočniki |1. Ziderji in omeU-či bodo sdaj imeli $14 dnevne plače. % . Pleskarji ssdeHM povišanje 8t. Prieisburg, Fla. - Organizirani pleskarji in sobni slikar-ji ao isvojeveli 18 M Ml cenU povišanja mezde na tiro. Pod jet niki ao bili trmoglavi in oo privolili šele tedaj v mesdno povi Isnje, kfpso plodksrji parkrst ssgrozili s stavko. Pea. ki Je ^¡^J^10' ^ Philadelphia, Pa. - Ime tot; trljs la ime obtotenco je ssmol-čano. Totitelj je izgubil ljublje- fla. Chicoge. - Dva delavca eU bila v torek aa moetu mrtva, ko je padel na aju "bucket" parne lopete, katero oo poprevljoli v tovarni Pederal Furnoce komr penije v South Chicagu. Ponesrečence «ta Carl Petemoa, star 71 let in Charles Hock, 10 let.»* lovcev je bilo tiblUh in trije so smrtno ranjeni vsled ekspleslje, Id ss js pri|»etila v torek v tesni tovarni v Melfi. Kksplodiral jo psrni kotel/ V. ko «s je zadelo parna iopeta pri kopanju jarkov sa temelje ebte trlčne oentrolo Commonwealth Kdleon kompaaije. RUSA NR MOREJO HEFOR-rTIRATI BREZ l*OTNEOA LISTA« Tempo, Fla. (F. P.) - Dolav dotje, k I oo JMi laalpireli klonov-rllakleo kandidirali v Mskl evet oo bili poroten! v mncflk mootlh v low!. Klenov< | sa IS0B-Mll volilno bMko v Doe Moklgga, Dubuqtiu, Porryju, Creeteaa, ContorviUu la le v drugih mumé* »oa Maxim, gnani isnajditelj. ki se je pravkar vm« Is Evrope. Je dejol te dat da ja v toadomt videl v teak arnesdk samo tri pijane aaebsw Ea aa ja pa vraU ** mev, je videl Itiri pljaneo v trA dneh. V Angliji al prakibklje. v nji torek eta bila Teddy in aje-r Jio*]*x\mr poklicana pred ttt-knjlnje pollcijako eodUče. Tod- St Johne, H. T. — IM i*.■•„ «' tri ..... Mgi; TRO SjB T A* -THE ENLIGHTENMENT" Oreen ef tU« Stovene NstloSel Benefit Soeletr. Kl Zakaj Organ Owm4 br UM MMaMM M Benefit Sedelf. — ■■■ $6 JO Detam t ekl*paja a. Sa vem JJ tem ITALIJA NAJ PLACA SVOJE DOLGOVE. MNp ffiBte/9 j ?.» J» tega prozoren. Ri odobril teravnavo, ki jo je on A ko ima Mussolini denar, da dela priprave za novo vojno, ga mora lotflno imeti, da plača tudi dolg, ki ga je doiian ameriškemu ljudstvu. / Zakladniški tajnik Mellon je pisal predsedniku lepo pismo, v katerem mu razklada italijanski dolg te navo, ki je bila Namen njegovega videl, da bo k napravil s faiistcvsko dolgovno komisijo. Zaklad*Jiki tajnik Mellon pravi, da smo dobili, kar se je dalo dobiti in če zdaj zavrnemo te pogoje, ali imamo mogoče kakine garancije, d& dobimo boljše pogoje. ™ Taka govorica ni prav pametna, saj zakladniiki tajnik bi ne smel kaj takega govoriti. Italija lahko plača. Mussolini naj poHje svojo armado domov, bojne ladije naj postavi izven službe in razpusti naj fattstovsko milico, ki stane tH Četrt milijarde italijanskih lir na leto in Italija bo prav lahko plačali Denar ameriškega, ljudstva ni bil posojen Italiji} d« se po končani vojni uvede v Italiji diktatura in pT " militarizem in marinizem. Italija je dobila poso, po končani vojni izvede štirinajst Wilsonovih t uvede na svojih tleh najširšo demokracijo. Italija je prelomila svojo dano besedo. Razširila je svojfe meje in zasužnjila ljudstva, ki niso italijanska. Mussolini je uvedel i najhujiim terorizmom diktaturo sa i ljudstvo v Italiji, mm Italija je bUa v hudi stiski, ko Je bila v svetovni vojni Takrat je delala obljube, medtem je pa imela tajne p*^ godbe z drugimi evropskimi velesilami da podjarmi ljud* stva v tujih deželah. In ko se je sklepal mir v V so bile pozabljene javno storjene obljube o Wflsonovib štirinajstih točkah in razširjeni demokraciji, politični tn gospodarski, na domačih tleh. Ali Italije se je trdno držala tajnih pogodb, Id jih je napravila z evropskimi velesilami. Ako bi Italija nič drugega ne etorila, je že ta besedo-lomnost jasen dokaz, da ji ni zaupati, ampak da se reče: ■Sta |poifodb4*B Cuyahoga Fslle, Okio. — Fte cej ¿HA se i» nisem oglasil ter UltMl tiho. de me si pobrisala "španska vm". Torij tu)**t Mnogim slovenskim Jem Je znano, kaj se godi lju mehksga premoga. Kaka bi ■ bilo, saj vse občutijo s svojo lastne kožo. Imamo ssijsko pogodbo sklenjeno v JacksonvilJu, Fla., katera nam jamči naš ameriški standard življenja do l. a-prfla 1927. imamo zelo močno organizacijo in polovico Planov je nas le preveč v nji. Premogovni baroni se tresejo pred nemi kot šiba na vedi, na koleni* Je bilo treba prask! mogefenega voditelja naše le bolj mogoštte organizacije, da ao smeli svoje rove zapreti. Ko eo baroni spremil! to dovoljenje, "ee Je zapiranje pričel di ' . " ** ■ i ''' Slo je vse>> vrsti in poerefci. Dne 14. febr. 1925 je bH «sprt Montour No. 4 na Lawr«weu, ra.; potem so sledili v presledkih rovi, fcjfr ao posebno Slovenci hudo prizadeti. Montour No. Moon Run, Cliff Mine, Montour No. 0, ter JfonUmr No. 10, tro Libraif, Pa. Zapiranje Jt ik> gladko izpod rek, dokler si bile zaprtih vseh 54 unijskih rovov, ijdpHI pfttsburgfc Coni Cla¿a s lov. In to po\*e ^mmmm _ v* dosti jasno, rak a J na) Mussolini . ni A.- ai brote. kaU'r»» le ni «o obdavčene, čeprav le peteàtirane. bal Ä ia daMNkskTv 9E t ram i. Tu. kjer delam, Je več ftpansev in ti SO mi povwlali, da bede ŠU proč obujeJe ne stotine prsnmgaijav v rovih hiUo l'»tu6urgh¿ kjer se lahko pe-vprečno alufti po $10 oO bs dan. Rac lotil sem jim. kako in kaj. se vrši dne poldne. sednlk. ob dveh po-Thomas Vofc, pred» DeireH, Mick. — Gospodarski odbor S. N. D. je rasmotrlval na svoji seji 10. februarja, kako priti do boljših finančnih r mer v prid 8. N. D ZaključVJ* povsem nekaj novega, ker bo korist ne admo detmitaki. tem-več tudi drugim nanelbinam. ako bodo prlrtjsle enake prlred Do danet le nisem «tal v listih da bi kjs Imeli narodno rsss vo. Ml Jo bomo Imeli na W. ek tobra tia programom, da bo raastava iH>iH>!ns (V)Ik^ |au#e v vas, rojakt tn rojakinj», ds so» ÍW (Ely, Minn.) Naš France 'sna korajáo V desnici nosi gnjilo, v levici keith nist Oj čast je to visoka, ki on ima jo sdk«R Na eao se oktH»joka, na drugo glsdA v raj. 0> daleč smo od tel ti sveti oče naš!» Naa tukaj vražje zebe, In ti Ija nas ne znaš. 7 ; Ovčke se pod snegom pozimi pasejo; ni etriženja pod bregom, vso volno same rabijo. r Kurjava je predraga, živeti je hudnjjfcjk^. .i Na funte kamen vega : vec, naá svetnik. Je zima tukaj dolga: največ čez leto dni! Brez d'narcev ae okroglih težko frrf nas Živi/ r O, revščina velika, noben ae strič' ne da! Zato pa sodnika icika, prot' njemu godrnjal m ♦ * ♦ Ekonomske razmere It. S. J Na mašnih bukvicah ni še nihče priplaval v Ameriko — na bančnih bukvicah pa je že marsikdo. — Pika. e e e Nečuvena površnost. V neki manetvesfi razpravi sem «tal, da pisci starega testamenta niso poznali besede za plavo ba*vo. V vsem starem te-štamentu MbHJe ni te i VBeiJe aavdahnjenje'f rej zelo površno. čudimo se. V Londonu, na Orfordu, so Georgee Waahinjrtonu 'in Črešnjl storil I eo obljubo^ da ne bodo nikdar tsprefcovorifi laži. Ob zakljuČloo vee-(a programa je le sledile splošno pet-je, da je bila pvoelava rojftnesa dne res nekaj vdgltmm*«S tA dpc. sa leto 192«, nevera blagajnik« In starega predsednika (ker aovega še nidiamo) k rakunu, da prie- ■1(IÜ stran djale, mesto zaj dale, Interim speda. —i bvo- hal je, 4 e e^ ^ ÖS J na irledate društvene knjige ter m ee-sSamte S premo len jem eg|HriB te nipte prisegH pri dmštvu, al vnin krivda, r-"" wSeil ( *.;li' Ia ie sod« m i nriteiša|i Ja ____"A. taajf bUaejnik Frank íb^HmHW stlve Hren, iebeh Učjajak I« 13. Sri meni v eo-oh 6. Ker je •tvar p' trwbna rešitve, #SotoVo „nI-dctei na omenjen! večer. I trovera ne t*1 Imel athée, her Man art je, da els Ha sells. marea eh t If. f. J. pravkar sai0ju*Ui najvešji angleški slovar; ki dbsetS enajst debelih knjig, skupaj 16,000 strani, pet mflfjom 20 in mrzi svoje brste. Dobrd>, da smo ga zagledali. — Igla h Je- ki«, t<'"ÉÉMBÉMi m IpIra'Ä e e eu ï'¥\, Zs**,. Zakaj Je favs la kavs v ergani Cenjeni 2arkomet! Pri nas i| mamo par modrih ««ev, kieo sa- ■ •^Šomandralo, djale in ieM Mr. > G. Trunk pile Presvetinim d< MCe kdo, ki tre £1 Rolih v lepi Kaliforniji,, kaj toa-svetuje, potem se mora gret>U'mW biti nobenega inaka i al osti. grob mora Wti vesel In nlMe nr sme iakrvatl. niti ae sme bit nobenih molitev in verskih cer«* monij. Njegova MJa sS Ji izpol nila. Ko Je pesd par daefl emrl. Je godba igrala vsMsk Is 44Vsee le vdove**, ko ae Je njegovo (rep-lo palilo v na godba pa Je teko prmi» njegovo Mer, ds Je oflMdtets« UfboM, 10. «arca. — A ¿ka vlada Ja ponudila f'<