SLOVENSKI
CELOVEC PETEK 9. MAREC 1990
Letnik XLV. Štev. 18(2533)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenturt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenturt.
Cena:7šil.
din.10
P. b.b.

ZSZ prestavita mednarodni dan žena
S primernim kutturnim sporedom, ki so ga obiikovati Mladinski zbor Zvezne gimnazije za Stovence, Tercet iz Roža in Rožanski trio (s citrami), ter siavnostnim govorom je Zveza siovenskih žena v Mtadinskem domu SŠD v Ceiovcu izvedla letošnjo proslavo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.
Vabilu se je odzvalo blizu tristo žena iz južne Koroške, udeležile pa so se tudi zastopnice ženskih združenj iz Slove-
nije ter nemških koroških ženskih organizacij, kakor tudi predstavniki slovenskih narodnopolitičnih organizacij.
O razvoju ženskega gibanja in situaciji na Koroškem je spregovorila predsednica Milena Groblacher (o tem več prihod-nič). Pozvala je slovenske matere, naj svoje otroke vzgajajo v narodnem duhu in jih učijo materinega jezika, da bodo ponosni pripadniki slo-
venske narodne skupnosti.
Med gosti je tajnica ZSŽ Milka Kokot pozdravila tudi bilčovsko županjo Štefi Ouantschnigovo. Ženam za praznik pa so čestitale tudi predstavnice ženskih združenj, iz Ljubljane in Kranja. Številnemu zboru je o politični situaciji na Koroškem spregovoril tudi predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser. Ženam je čestital za praznik in jim podaril cvetje.
Se je velikovš dvor le odprl?
Močan javni pritisk na politične predstavnike mestne očine Velikovec je privedel do preobrata v zadevi nastopanja Slovencev v velikovškem „novem dvoru". Zupan Jakob Miklau, ki je odklonil nastop slovenskim mladinskim zborom, je moral popustiti pred sklepom mestnega sveta. Ta je namreč na predlog treh socialističnih članov v sredo zvečer soglasno s 6 glasovi (Miklau se je vzdržal...) sklenil, da od župana zahteva dovoljenje Slovencem za uporabo prostorov v novem dvoru (Neue Burg).
Jugoslavija hoče razširiti obmejni pas na 1000 metrov
V nasprotju z Evropo -..vojaška
cona" ob skupni meji?
Jugoslovanska vlada je parlamentu v Beogradu predložila predlog, da bi obmejni pas ob državnih mejah s sosednjimi državami razširili s sedanjih 100 na 1000 metrov in dali večje pristojnosti obmejnim (vojaškim) enotam pri nadzoru gibanja državljanov. Predlog o razširjeni „vojaški coni" je že povzročil več protestov. V Sloveniji odločno nasprotujejo temu predlogu, ker mejijo z Avstrijo in Italijo, s katerima je bila meja doslej najbolj odprta. Razširitev obmejnega pasu bi bila prav nasprotna prizadevanjem za odprtje jugoslovanskih meja in tudi v nasprotju z razvojem v Evropi in v svetu. Razširitev pasu in povečanje pristojnosti obmejnim enotam bi povzročilo tudi precej nevšečnosti prebivalcem ob meji, domačim in tujim planincem, športnikom, turistom in drugim, ki se zaradi svoje dejavnosti gibljejo v obmejnem pasu.
Vrata koroškega deželnega arhiva ostanejo zaprta...
Kljub vsej silovitosti ob 70. obletnici bodo vrata koroškega deželnega arhiva tudi v letu 1990 in pozneje ostala zaprta. - Zaradi zaščite prebivalstva (prted samim seboj?) in zaradi morebitnih emocionalnih nemirov, kot je dejal direktor koroškega deželnega arhiva doc. dr. Alfred Ogris v soboto pri podijski diskusiji o 10. oktobru na Dunaju.
Čeprav v mednarodnem merilu nikjer ni običaj zapirati arhive več kot 40, največ 50 let in čeprav tudi v Avstriji ni zakona, ki bi to jasno predpisoval, Koroška zdaj že 40 let tako zainteresiranim znanstvenikom kot tudi širši publiki skrbno preprečuje
svoboden dostop do izvirnih dokumentov o koroškem plebiscitu v letu 1920. Le kaj strašnega se mora torej skrivati za vratmi tega arhiva, da tega še 70 let po končanem dogodku prebivalstvu ni mogoče pokazati, je s tem v zvezi vprašal znani publicist in bivši televizijski intendant Wolf in der Maur. Drobec odgovora na to je dal novinar in pisatelj dr. Thomas Pluch, avtor televizijske nadaljevanke 'Vas oh meji': kot študent zgodovine je v okviru svoje disertacijske naloge -kot eden izmed redkih sodobnih zgodovinarjev - lahko zbiral gradivo tudi v 'prepovedanih predelih' deželnega arhiva; dokumenti, ki jih je
tam lahko videl, bi celotno herojsko podobo koroškega 'abwehrkampfa" temeljito spremenili. Spoznanje, da mnogi danes opevani junaki-nemški korenjaki iz brambovskega boja in plebiscitnega obdobja niso bili kaj več kot izsiljevalci ali kupljenci, je vsaj takratnemu študentu Pluchu za vedno spremenilo podobo o koroškem 10. oktobru.
Plebiscit je bil glavna tema podijske diskusije na Ljud-skoizobraževalni šoli Brigit-tenau (VHS Brigittenau) na Dunaju. O najbolj sveti koroški temi so razpravljali sami Korošci:	diskusijski vodja
doc. dr. Arnold Suppan, (/J a/je HM J. stran/)
D. Tršar v Galeriji 61
V sredo so v celovški „Ga!eriji 61" odprli likovno razstavo znanega slovenskega slikarja in kiparja (letošnjega Prešernovega nagrajenca) Draga Tršarja iz Ljubljane. V Celovcu razstavlja 36 risb in skulptur. Lastnika galerije R. in G. Nitsch sta izdala tudi katalog, v katerem umetnika in njegovo delo predstavlja prof. Zoran Kržišnik. Razstava bo odprta do 29. marca; razstavljeni eksponati pa so tudi naprodaj.
Deže/ao zborovanje Ze/ene abernabve na Aforo.f&en? v neJe/jo v Ce/ovca, Li se je bonča/o s po/on?rjo oz. z o^borfonr večrne <r/c/egarov, ie ver//;o /nočno or/nreva ne /e v brogn Ze/ene abemanve na r/eze/n/ /n zvezn/ ravn/, ^e/nveč mr/; v .s/oven.sb; naror/no.snn s&npno.sn. A/ je z //;oi/;7izac;7o r/e/ega& /n r/e/egafov /zreg/a.sova/a /o zborovanje. .Wob/7;'zar;ja znotraj naror/no.s7ne ^/jnpnoj/; je b;7a /nogoča zafo, ber je b;7o r/eze/no zborovanje or/pr;o, po.s7er/;ea rega pa je b;7a, r/a je po vse//; 7/EL-ov.sb; /abor ^Laiai z/orab;7/ zborovanje za prev/ar/o oseb nar/ progra/no/n.
Streznitev
To se je izkazalo že takoj na začetku zborovanja, ko so spristaši KEL podprti oz. četo tudi sami zahtevati izvotitev dežetnih organov ZAL, ktjub dejstvu, da take volitve niso bite na dnevnem redu. Ne oziraje se na to so se z glasovanjem odtočiti za volitve, ki pa jih je preprečit šele poseg postevodje Zelenih na zvezni ravniVoggen-huberja. Bite bi namreč protizakonite, ker jih je treba prej objaviti za javnost.
Da gre pri KEL za hud boj za osebo, ki naj bi po volitvah zastopala manjšine v frakciji Zelene alternative v avstrijskem parlamentu, ne pa za program za vse narodnostne skupnosti v Avstriji, je potrdita popotdanska razprava v delovnem krožku ..Manjšine". Proti predsednici krožka, gradiščanski Hrvatici Terezija Stoisitso-vi, ki je nekaj dni pred zborovanjem v Celovcu v intervjuju za ..Slovenski vestnik" napovedala svoj interes za kandidaturo za manjšinski mandat ZAL, se je takoj vsul plaz napadov KEL-ovskega tabora - ker je (še) članica socialistične stranke. Zahtevali so, da takoj pretrga vse stike s pripadniki oz. člani te stranke itd. Stoi-sitsin odgovor: „Tudi v tej stranki so ljudje, ki se zavzemajo za manjšine. Če so taki ljudje izobčeni, sem izobčenka tudi jaz?"
Franc Kukoviča je križno zasliševanje" Stoisitsove in slavospeve drž. poslancu Smolleju, ki je po besedah razpravljalcev iz vrst KEL koroškim Slovencem priboril dvojezično trgovsko akademijo, stovenske televizijske oddaje, povišanje finančne podpore s 5 na celo 20 milijonov šilingov (?), oce-
nil takole: tu gre za akcijo, s katero bi onemogočili Stoi-sitsovo in ponovno postavili Smolleja.
Kot smo že poročati, se je napeto vzdušje v plenumu kasneje še stopnjevalo in privedlo do zapustitve večine delegat in delgatov. Manjšina je potem izvolila osnovno kandidatno listo ZAL za Koroško za državnozborske volitve 1990. KEL-ovci so na prvo mesto izvolili Ingrid Zablatnik iz Bilčovsa, na drugo drž. poslanko Hotdo Harrich, sledita Monika Palle iz zgornje Koroške in drž. poslanec Karel Smolle (predsednica Mlade KEL, ki bi po voti-tvah na občnem zboru KEL morala zasesti to mesto, se je umaknila v korist Smodeju!), na petem mestu pa je dr. Zirgoj iz Velikovca.
Ta peterica kandidatk oz. kandidatov predstavlja tudi provizorično deželno vodstvo ZAL na Koroškem, ki se je v torek konstituiralo in izjavito, da je enogtasnega mnenja, daje bilo nedeljsko deželno zborovanje ktjub ..razburkanosti" veljavno.
/ngrid Zab/afnik
Jobannes l/oggfenbuber, pos/ovodja Ze/enid
Kongres narekuje novo koncepcijo
Na Koroškem me je posebej presenetilo, da more to zeteno gibanje, ki je zdateč najmanjše v Avstriji iznesti tak konflikt s takimi sredstvi, ki so zaskrbljujoča. Zavedam se, da se je zeteno gibanje na Koroškem prav zaradi svojega pozitivnega odnosa do manjšine znašto sredi konfliktov znotraj manjšine oz. konfliktov, ki jih te manjšinske organizacije tudi brezobzirno vodijo na hrbtu zelenega gibanja. Še bolj sem razočaran zato, ker je Zelena atternativa tista politična sila v Avstriji, ki je manjšinam omogočila edinstveno in zgodovinsko možnost zastopstva v avstrijskem parlamentu.
Dogodki na tem deželnem kongresu pa zelenemu gibanju na Koroškem, ki je zdrsnilo pod mejo dojemljivosti. narekujejo, da vprašanje njenega preživetja ni manjšinsko vprašanje, temveč da se bo moralo z vso angažiranostjo ukvarjati z resno politiko zelenih na vseh področjih.
Na manjšinskem zveznem kongresu Zelenih, ki bo verjetno v prvi polovici aprila, mislim, da naj bi imel vsak pripadnik katerekoli narodnostne skupnosti v Avstriji možnost pri odločanju o manjšinskem kandidatu Zelenih za avstrijski parlament. Ni nujno, da bo ta sedanji.
dr. Joža Messner je zaradi dogodkov na kongrese umakni/ svojo kandidaturo.
Zeleni pred važno odtočit vij o
Že v pripravah na kongres je bilo jasno, da bo KEL mobilizirala vse svoje pristaše in si poskušala zagotoviti večino med delegati. Ob tem, da na zvezni ravni (v delovnem krožku „Manjši-ne") teče razprava o novem (prvem) manjšinskem programu Zelenih, je ta živčna vojna povsem razumljiva. Vodstvo KEL je v prvi vrsti skušalo preprečiti, da bi se razprava o bodoči manjšinski politiki Zelenih razvila tudi na deželni ravni.
Funkcionarjem KEL je šlo izključno za to, da še naprej zagotovijo monopolno pozicijo KEL znotraj Zelenih, da zadušijo vsakršno kritiko na Smodejev račun in da z vsemi sredstvi onemogočijo Hrvatico mag. Stoisits, ki je napovedala svojo kandidaturo za manjšinski mandat.
Koalicija ZAL-KEL že dalj časa zavira razvoj širokega opozicionalnega zeleno-alternativnega gibanja v deželi. Če bo koalicija obveljala še naprej, je pričakovati umik še zadnjih kritičnih aktivistov iz vrst zelenega gibanja in široko kritiko ..manjšinske politike" te stranke, ki bi se po zaslugi t. im. „novega dialoga" vse bolj približala predstavam FPO oz. novega nacionalizma pod vodstvom Haiderja.
drž. pos/anec Kare/ Smo/ie, predsednik KEL
KEL - nazaj na statutarne osnove
Sem za to, da se vrnemo na statutarne osnove. Po njih ima KEL četrtino mest, mimo KEL pa bi se Slovenci seveda lahko neposredno udejstvovali v Zeleni alternativi in bi po tej poti preko okrajnih zborovanj prišli na deželni kongres. Nobena skrivnost ni, da sem svaril pred takim odprtim načinom deželnega kongresa ZAL. Menim, da bomo morali izvesti dodaten kongres, ki bo povsem po določilih statuta. Nikoli nisem akceptiral, da se zeleno gibanje izrabi za strankarske, ali za slovenske ali enostranske namene.
Sem za odprte kongrese, ko gre za programska vprašanja, ne pa, ko gre za volitve. Po tem kongresu menim, da sta potrebni vsaj dve še dodatni prireditvi, najprej zborovanje članov in potem kongres delegatov, pri čemer pa verjamem, da ne bo prišlo do kakšne spremembe. Je pa jasno, da izid volitev pomeni močan glas v eno smer. Provizorično vodstvo pa bo moralo preveriti, kakšne napake so se zgodile in katere so lahko odločilne.
Zaradi izkušenj z deželnega zborovanja pa se bom ponovno zavzel za delegatski manjšinski kongres, to se pravi, da nobena manjšina ne bo mogla drugo večinsko preglasovati.
ZSO: manjšina ni stranka!
Parlamentarne vobtve bodo 7. oktobra
Avstrijci bomo 7. oktobra 1991) volih nov državni zbor. Ta termin je predlagal kancler Vranitzkv in iz vrst koalicijskega partnerja je bilo slišati, da se s tem terminom strinja tudi ljudska stranka. Čeprav vse frakcije zatrjujejo, da si želijo kratek volilni boj, je povsem jasno, da se je boj za glasove začel že z razglasitvijo datuma volitev.
Poslanec Zelene alternative Peter Pilz je v tej zvezi menil, da s tem ..sedi v pasti" svobodnjaška stranka
Na trditve, da naj bi Zveza slovenskih organizacij (ZSO) kot organizacija posegla v deželno zborovanje Zelenih, je predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser odgovoril, da to ne ustreza dejstvom.
„ZSO ni stranka, temveč nadstrankarska narodnostna organizacija. Posamezni člani si lahko izberejo, v katerih političnih strankah želijo delovati. Zaradi tega je treba zavrniti vsakršno posploševanje, ker predstavlja popačeno sliko", ugotavlja Wieser.
ZSO si tudi v bodoče ne bo dopustila zreducirati na politično stranko, podpirala pa bo vse tiste sile v deželi, ki se prizadevajo za interetničen in multikulturen razvoj ter na-
sprotujejo vsakršnemu ločevanju po jezikovnih krite-rijah, poudarja tiskovna izjava ZSO.
,,M!ada KEL" za 12 č!anski KOKS
V izjavi za tisk govornik „Mlade KEL" Franc Jožef Smrtnik pozdravlja razpravo o razširitvi KOKS-a. ,.Mlada KEL" se zavzema za to, da se KOKS razširi na najmanj 12 ..članov (3 NSKS, 3 ZSO, po enega - KKZ, SPZ, KSOO, KEL, SJK ter Mlada KEL) ter zagovarja svoje mesto v KOKS-u s pomembnostjo mladine.
Krško: KSOO vztraja pri zaprtju JE!
Klub slovenskih občinskih odbornikov je januarja meseca pismeno opozori! ministrskega predsednika Slovenije Dušana Šinigoja na nevarnosti. ki izvirajo iz obratovanja JE Krško.
V tiskovni izjavi je nadalje rečeno, da ..upraviče-nih pomislekov nista mogla odstraniti ne ministrski predsednik Slovenije Dušan Šinigoj ne ravnatelj Republiške uprave za jedrsko varnost Miroslav (Gregorič v svojih pismih, naslovljenih na KSOO .
Občinski odborniki proti avtocesti skozi Rož!
V zadnjem času se pojavlja vse več znamenj, da se utegnejo načrti o tako imenovani rožanski avtocesti le uresničiti. To tematiko so obravnavali tudi slovenski občinski odborniki iz Roža in Gur na posvetu v Bilčovsu. Odborniki opozarjajo, da je Rož z vrsto dravskih elektrarn, naftovodom in plinovodom že tako prekomerno obremenjen.
Klub slovenskih občinskih odbornikov opozarja, da se bo prebivalstvo znalo z vsemi razpoložljivimi sredstvi braniti proti temu brutalnemu in uničevalnemu napadu na Rož.
Udeleženci večera so skoraj Ir/ are razprava/; o časopisu /n o narodnopo/i/ičnib vprašanjih.
Od skupnega časopisa do ,,slovenskega parlamenta''
Prt / letošnji „ Ve^tniLov večer", k/ gr/ je aredn/štvo priredilo sLapaj z Zvezo ^/oven.sk/k organizacij na k"oro.fkew, je ponovno dokaza/ pomembno.!/ povezovanja z brale/ /er pofreko po pospešenem preroka /njorrnac/j med cenrra/am/ osrednj/b s/oven.sk/k organizacij /n podeželjem.
Giavne teme dobro obiskanega večera, na katerem sta biia glavni urednik Ivan Lukan ter predsednik ZSO dip!. inž. Feliks Wieser soočena s stališči „baze", so bile aktualna diskusija o skupnem, neodvisnem časopisu za koroške Slovence, poročanje Slovenskega vestnika o dogodkih v deželi, o narodni politiki ter o kulturi, športu itd. V središču političnega dela večera pa je bilo vprašanje šolstva, desetooktobrske proslave in ne nazadnje med Slovenci vse bolj sporen predlog o nekakšnem „sloven-skem parlamentu".
K skupnemu neodvisnemu časopisu za koroške Slovence: večina udeležencev je podprla idejo, ki jo je sprožil naš časopis in ki je tudi jasna izpoved, če ne že zahteva, velike večine bralcev obeh slovenskih časopisov na Koroškem. Tako glavni urednik Ivan Lukan kot tudi predsednik ZSO Feliks Wieser sta s tem v zvezi dejala, da pripravljenost za tak projekt obstaja, seveda pa to mora biti časopis, ki ne bi bil strankarsko vezan, ki bi deloval po novinarski etiki, ki pa bi se moral popolnoma identificirati z narodnostno skupnostjo v vsej svoji politični in kulturni mnogovrstnosti. Po Lukanovem mnenju bi ta časopis moral imeti tudi funkcijo
povezovanja taborov znotraj narodnostne skupnosti ter biti posredovalec med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Tak časopis bi imel pomembno vlogo tudi v prostoru Alpe-Jadran. Uredništvo Slovenskega vestnika je že sprožilo impulze za uresničitev takega projekta, vključiti pa bo treba seveda tudi druge časopisne strukture koroških Slovencev", je poudaril Lukan. Nadalje je opozoril, da pri tem projektu ne bi šlo za poenotenje Slovenskega vestnika in „Našega tednika", temveč za nov, toda skupen neodvisen in deloma dvojezičen časopis.
Glede poročanja Slovenskega vestnika" je bilo precej stvarne in konstruktivne kritike, nepreslišen pa je bil poziv bralcev, da naj se občasna vojna med listoma spremeni v zdravo konkurenčnost. Pozitivno je bila ocenjena serija občinskih portretov v „Slovenskem vestniku" in med njimi posebej zadnji portret, v katerem smo predstavili občino Bilčovs.
Živahno, toda stvarno je potekala tudi razprava o aktualnih političnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je uvodoma podal stališče k tako imenovanemu slovenskem parla-
mentu" in poudaril, da ZSO z vso odločnostjo odklanja vsakršen volilni seznam oz. narodni kataster kot sta ga predlagala Haider in tajnik NSKS Pipp. Udeležence je informiral o sklepu upravnega in nadzornega odbora ZSO, da je Inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran dobil nalogo, da za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem izdela študijo o možnostih zastopstva manjšine v javnih političnih organih, kot je to npr. koroški deželni zbor. Wieser se je na večeru izrekel tudi za razširitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, kot sta to predlagala oba odbora ZSO.
V diskusiji o „parlamentu" se je razjasnilo, da bi bila uvedba volilnega seznama oz. narodnega katastra za pretežno večino Slovencev nesprejemljiva. Zelo konkreten je bil prejšnji župan občine Bilčovs Hanzi Ogris. Trdil je, da se niti desetina Slovencev v občini ne bi uradno registrirala oz. se pustila prešteti, ter da je sedanji predlog že vnaprej obsojen na neuspeh.
Nadaljnja točka skoraj triurne razprave je bilo šolsko vprašanje. Wieser je tu posvari! pred nevarnostjo še hujše getoizacije Slovencev, če bi pristali na nadaljnje ukrepe ločevanja.
Glede letošnjih uradnih plebiscitnih proslav, katerih še ZSO ne bo udeležila, je bilo rečeno, da so nadaljevanje znane ncmškonacionalne tradicije.
Glavni urednik S/o renskega ves/nika Ivan Lukan //e voj je udeležencem večera predstav// de/o, koncepcijo /n načrte uredništva, predsednik ZSO dlp/. Inž. Feliks fVleser js/lka desno/ pa je odgovaga/ na politična vprašanja. ^ sredini; prejšnji Pi/čovsk; župan Hanzi Ogris, kije z veliko vnetostjo zavzema/ stališča k različnim problemom. sM<e. /s. Mo/iar
KSŠŠD/D zaskrbljen zaradi stremljenja NSKS po „siovenskem pariamentu"
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju je v izjavi za tisk z zaskrbljenostjo ocenil stremljenje NSKS po slovenskem parlamentu pod geslom „Vsak Slovenec svoj glas".
„Slovenci smo se vsa leta borili proti preštevanju manjšine. Ždaj naenkrat pa naj bi ga sami začeli zagovarjati. Vsako določanje volilne pravice za tak parlament je namreč neke vrste preštevanje manjšine, katerega rezultate bo deželna vlada s Haiderjem na čelu zagotovo uporabila za svoje namene. Ne verjamemo, da bi Haider volitve v tak parlament financiral iz same ljubezni do slovenskega naroda ali zaradi „novega dialoga". Nasprotno. S takim parlamentom bi se sami spravili v geto, Haider pa nas bi imel lepo pod kontrolo. Kot primer za dvorezno politiko našega deželnega glavarja, ki se na zunaj tako prizadeva za pravice Slovencev, bi omenili le naslednje: ko je bilčovski občinski odbornik FPO Hans Jako-pitsch glasoval za dvojezični vrtec, gaje Haider zaradi tega že kar naslednji dan okregal.
Če odklanjamo slovenski parlament, pa to še nikakor ne pomeni, da smo zadovoljni s starimi strukturami. Odločanje v pomembnih političnih vprašanjih se mora vsekakor demokratizirati, a ne s preštevanjem manjšine. Prepričani smo namreč, da bi se pri vpisovanju mnogo rojakov ne izreklo za Slovence, bodisi iz strahu, bodisi iz drugih razlogov. Tudi večina odbornikov KSŠŠ/D vključno s predsednikom bi se odrekla volilni
pravici za slovenski parlament. Odločili smo se namreč, da se bomo pri kakršnemkoli preštevanju vpisali kot koroški Kitajci. Morda pa nekoč le dosežemo kitajske šole na Koroškem.
Zato popolnoma podpiramo zahtevo KSOO po razširitvi KOKS-a, ki bi bil kot tak edini legitimni zastopnik koroških Slovencev", je rečeno v izjavi Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju.
Zveza koroških partizanov vabi na
spominsko
svečanost
ob 10-letnici smrti Karta Prušnika-Gašperja
v nedeljo, 18. marca ob 14. uri na pokopaiišču v Kotmari vasi
Spored bodo obtikovati
Moški zbor „Foltej Hartmann", Kotmirski pevski zbor in tercet iz Škofič.
Na sporedu so tudi recitacije in govori.
Us/ prga/elj/ /n znane/ /er demokra/1 iskreno rab (jen//
Vrata deželnega arhiva
j/Vadaljevanjes /. stran/j
predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, avtor in novinar dr. Thomas Pluch, publicist Wo!f in der Maur, direktor deželnega arhiva doc. dr. Alfred Ogris ter vodja urada koroške deželne vlade dr. Ralf Unkart. Slednji se je izkazal predvsem s tem, da je podal svoje uvodno stališče - pri čemer je nekaj zamrmral o nezastarljivih obveznostih države do manjšine - in jo pobrisal. Razprava sc je osredotočila predvsem na tako imenovano koroško uradno zgodovinopisje (Ogris se je tu kajpada rade volje ponujal za tarčo) ter na zgodovinsko sporna ozadja, pri čemer so uradni predstavniki Koroške ponovno dokumentirali svoj ideološki most med dogodki v letih 1920 in 1945.
Smiselnost in utemeljenost desetooktobrskih uradnih proslav v že znanem nacionalističnem okviru je bilo eno izmed ključnih vprašanj, na katera so odgovarjali člani omizja. Poleg Marjana Sturma je vsakovrstno proslavljanje najbolj kategorično
odklanjal Wolf in der Maur: preveč je nasprotij, premalo konsenza, da bi imeli praznovati sploh kaj skupnega. Za podkrepitev je podal zelo simbolično primerjavo: kaj naj rdeči mož v Ameriki praznuje ali proslavlja skupaj z belim možem? Hudomušno pa je vprašal tudi po kriterijih za praznovanje zgodovinskih in spominskih obletnic: zakaj Avstrijci skupaj z Italijani ne praznujejo tudi obletnice bitke pri Custozzi ali z Jugoslovani sarajevske obletnice...?
Nekoliko nerazumljen med publiko je ostal Matevž Grilc s svojim „nače!no smo (NSKS, - op. ur.) pripravljeni sooblikovati uradno deželno proslavo, vendar seveda samo pod določenimi pogoji". V razpravi je skušal pojasniti, da ob danih nasprotjih kajpada tudi on ne vidi stvarne osnove in potrebe po takem praznovanju in da je glede na zadržanje organizatorjev letošnje uradne plebiscitne proslave bore malo verjetno, da bo njegova organizacija res sodelovala.
Igor ScheHander
HEUTE
SLOVE^SM
VESTNIK
Die Seite fiirunsere deutschsprachigen Leser/innen
OffentHchkeit und Stadtrat zwangen Miklau in die Knie: „Neue Burg" nun fur $iowenen offen?
Der Druck der offentlichen Meinung, der Medien und zu-letzt des Stadtrates, der am vergangenen Mittwoch auf Antrag der SPO-Fraktion mit 6:0 Stimmen Miklau auffor-derte, sein Auftrittsverbot zu revidieren und den Karntner Slowenen die Raumlichkei-ten der „Neuen Burg" fiir eir Konzert slowenischer Ju-gendchore aus dem Bezirk Volkermarkt zur Verfirgung zu stellen, hat den Volker-markter Brirgermeister Jakob Mikiau endgultig in die Knie gezwungen.
Der Brirgermeister selbst erkiarte sich bei der Abstim-mung frir befangen, die Mit-glieder des Stadtrates, sowie
die Offentlichkeit erwarten jedoch, daB der schwer ange-schiagene Brirgermeister dem klaren BeschluB des Stadtrdtes umgehend Rech-nung tragt und die Burg ohne neue Absurditaten den
Karntner Siowenen offnen wird.
In der Stadtratssitzung blieb Miklau eine Erklarung, warum und inwieweit er sich befangen gefrihlt habe, schul-dig.
ZSO: Voiksgruppe kann nicht auf Partei reduzierf werden
Zu den Darstellungen, der Zentralverband slowenischer Organisationen (ZSO) hatte auf die Landesversammlung der Grunen als Organisation eingewirkt, erkiarte der Ob-mann des ZSO, Dipl.-Ing. Feliks Wieser, daB diese nicht den Tatsachen entsprechen.
1 -OOO-Meter-Miiitarzone" an jugosiawischen Grenzen?
Unverstandnis und Empo-rung hat im benachbarten Slowenien der Vorschlag der jugos!awischen Bundesregie-rung an das Bundesparla-ment in Belgrad hervorgeru-fen, wonach der derzeit 100 Meter breite Grenzbereich mit eingeschriinkter Bewe-gungsfreiheit auf nunmehr 1000 Meter erweitert werden soli.
In Slowenien ist man der Meinung, daB eine solche MaBnahme, solite sie be-schlossen werden, im voll-kommenen Gegensatz zu den neuesten Entwick)ungen in Europa, besonders in Osteu-ropa, wo Mauern gefallen und Stacheldraht beseitigt wurden, stehen wrirde. Slo-wenien werde sich jedem Versuch einer Demontage of-fener Grenzen cntschieden widersetzen, wird von allen Parteien betont. Der Forder-
ung nach Riicknahme des Vorschlags der jugoslawische Bundesregierung soli durch eine GroBdemonstration noch entsprechenden Nach-druck verliehen werden. An-stelle der Ausweitung der „Militarzone" an den Grenzen solite das Militar aus den Grenzzonen riberhaupt abge-zogen und durch Polizeikraf-te ersetzt werden. Nach An-sicht Sloweniens wtirde eine erweiterte „Militarzone" auch Touristen, einheimische und fremde Bergsteiger, Sportler u.a. treffen.
Die Diskussion um die Er-weiterung der Grenzone war im Vormonat durch einen Zwischenfa!l an der jugosla-wisch-italienischen (^rcnze, bei Koper/Capodistria, bei dem ein turkischer Staatsbur-ger von einem jugos!awischen Grenzsoldaten getotet wur-de, aktualisiertworden.
„Der ZSO ist eine tiberpar-teiliche Volksgruppenorgani-sation und keine Partei. Es bleibt den einzelnen Mitglie-dern uberlassen, in welchen politischen Parteien sie sich engagieren wollen. Jede Ge-neralisierung muB daher zu-ruckgewiesen werden und stellt eine Verfalschung dar", stellt Wieser fest.
Der ZSO werde sich auch in Zukunft nicht auf eine poli-tische Partei reduzieren las-sen, er werde aber jene Kraf-te im Lande unterstutzen, die sich fiir eine interethnische und multikulturelle Entwick-lung einsetzen und jegliche Trennung nach sprachlichen Kriterien ablehnen, heiBt es in der Presseaussendung des Zentralverbandes.
Der 10. Oktober-Pomp dient nicht der Verstandigung!
Wie die vorliegenden Un-terlagen iiber die geplanten Landesveranstaltungen zum 70. Jahrestag der Karntner Volksabstimmung zeigen, soli im Stil der traditionellen Feier und Aufmarschc, die von Deutschnationalismus und Minderheitenfeindlich-keit gepragt waren, mar-schiert werden. Aus diesem Grund ist der Millionenauf-wand dafiir nicht nur nicht ge-rechtfertigt, sondern sogar kontraproduktiv, kritisiert KPO-Landessekretar Wolf-gang Burger das Vorberei-tungskomitee fiir die Landesveranstaltungen.
Wenn die Volksabstimmung zum 10. Oktober 1920 durch Angehdrige der s!owe-nischen Volksgruppe zugun-sten eines Verbleibs Stid-karntens bei Osterreich ent-schieden wurde, so ware aus diesem Ergebnis der Auftrag zu einer vollen Verwirkli-chung aller Minderheiten-
rechte der Karntner Slowe-nen, zum Streben nach einem friedlichen und gleichberech-tigten Ncbcneinander abzu-leiten, stellt der KPO-Lan-dessekretarweitersfest. „Sie-gesfeiern" nach KHD- und Abwchrkampferbundmuster kdnnen dem nicht gerecht werden. Statt dessen ware es sinnvoll, im Rahmen von Be-denkveranstaltungen die ge-schichtlichen Ereignisse von und seit 1920 auszuarbeiten, heiBt es in der Presseaussendung der KPO.
STAPO-Akten: 0660-140 oder 53126/3100
Seit Freitag kinft die Aktion „Staatspn)izeiiiehe Akten". Jeder Burger der Repubiik Osterreich hat die Mdgtichkcit, am Tete-fon (zum OrtstariB) <uter sehrifttieh (hmcnministc-rium) eine Auskunft zu vcrhmgen, (d) idrer itn) ein Akt vorhandeu ist.
Die Nummern des !n-nenministeriums:	0660-
140 ..der 53! 26/3! 00.
Nach L herpriifung der Angahen und Kuckfragc hei der zustiindigen Sicher-heitsdirektinn erhiitt der FragesteHer sehrifttieh in-nerhatt) der niiehsten Wo-ehen dariit)er Auskunft, <d) ein Akt iihcr ihn vur-tiegt. Snttte dies der ! at) sein, kann sehrifttieh um Kinsieht angesueht wer-den.
Oh gewisse Akten aus Grimden des Staatssieher-hcit nieht freigegehen Berden, sntt eine unat)hangige Kumndssion priden.
Nur noch RepubHk S!owenien!
Mit der Annahme ver-schiedener Verfassungsande-rungen durch das Parlament gibt es seit gestern nur noch die ..Republik Slowenien". Das Wort „Sozialistische" wurde - wie in vielen andcren ostcuropaischen Staatcn - gc-strichen.
Wie Parlamentsprasident
Miran Potrč weiters bekannt-gab, werde er Vertreter der benachbarten Landcs- bzw. Regionalparlamente	in
Osterreich, Italien und Un-garn einladen, die ersten freien und dcmokratischen Partamentswahlen in Slowe-nien am S. April 1990 an Ort und Stelle zu verfolgen.
R. Benetik in F. Hafner v novi številki ,,Dic Brucke"
Pravkar smo v uredništvo prejeli novo številko koroške kulturne revije „Die Briik-ke". To je četrta in s tem zadnja številka lanskega letnika. Čeprav je šla z zamudo, je njena vsebina sveža in na visoki kakovostni ravni.
V	njej je najprej obširna predstavitev lanskih dobitnikov koroških deželnih kulturni nagrad; kot je znano, je bil med njimi tudi slovenski koroški pesnik Gustav Januš, potem poročilo o odkritju stikov Johanna Wolfganga von Goetheja s koroškimi naravoslovci, sicer pa je pričujuča številka v pretežni meri napolnjena s prispevki o likovni umetnosti, arhitekturi in z objavami novih literarnih besedil.
Razveseljivo je, da je med prispevki uvrščena tudi slovenska koroška umetnost. Koprčanka Elvira Kolenc je o umetnosti akademskega slikarja Rudija Benetika napisala lirično besedilo in ga tako predstavlja na nekonvencionalen način. Besedilo je objavljeno v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku (v nemščino ga je prevede) Andrej Kokot). Kot literat je v tej številki zastopan Fabjan Hafner, ki v reviji objavlja (v slovenskem izvirniku in nemškem prevodu) cikel Štiri pesmi za Gustava Januša. Kot slovenski prispevek je treba upoštevati tudi kulturno pismo iz Slovenije, v katerem Neva Šlibar poroča o nemških gledaliških predstavah v Ljubljani.
V	reviji je kajpada še vrsta drugih zanimivih prispevkov, zlasti o likovni umetnosti, naj med njimi omenimo le tistega
od Mihaela Guttenbrunnerja o slikarki Gritli Muster, ki svoje motive upodablja na tekstilu. Seveda so tu še tudi drugi prispevki iz proze in poezije kot tudi o jazzu.
Nikakor pa ne kaže prezreti zahvalnega govora pisatelja Antona Fuchsa, kije lani prejel nagrado Evropskega pisateljskega združenja Kog-ge mesta Minden v Zvezni republiki Nemčiji. Tam je Fuchs brez olepšavanja in z veliko zaskrbljenostjo opozoril na novo politično situacijo
P/safe//' A Fuchs
na Koroškem, potem ko je tu postal deželni glavar Jorg Haider, ki je umetnike imenoval koristne idiote in nekatere celo pozval, naj zapustijo deželo. Fuchs to svojo osuplost zaključuje z verzom „Denk ich an Karnten in der Nacht,/ bin ich um meinen Schlaf gebracht." Ob tej priložnosti Fuchsu čestitamo k njegovemu 70-letnemu življenjskemu jubileju, ki ga je praznoval pred kratkim.
Novo številko „Die Briik-ke" je mogoče kupiti tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Izvod stane 70 šilingov.	A.K.
mrim
Prizor /z komedije „Lažn/t/ec
„Lažnivec" dobro!skih igralcev uspe! tudi na dunajskem odru
Mladinska skupina SPD „Srce" iz Dobrle vasi se ni zbala dolge in naporne vožnje in je na povabilo KSŠŠ/D z igro Karla Goldonija „Lažni-vec" gostovala na Dunaju. V dvorani študentskega doma Korotan, ki pravzaprav ni načrtovana za večje kulturne prireditve, saj tam ni niti odra, je odrska skupina veseloigro odlično uprizorila. Študenti pa tudi drugi Slovenci, ki žive na Dunaju, so to potrdili z močnim aplavzom.
Upamo, da nas bodo Dobrolčani v teh „hudih študentskih časih" s podobnimi igrami še večkrat razvedrili.
To se bo zagotovo zgodilo, ko bodo igralci SPD „Srce" v Dobrli vasi naštudirali novo predstavo. Sedaj pa imajo z Goldonijevim ..Lažnivcem" še nekaj nastopov na koroških odrih, kamor jih vabijo sosednja društva. Prihodnjo nedeljo (IS. t.m.) bodo nastopili v Šmihelu.
P;safe//7'ce so predsfav/7e posebno šfeU/ko revt/e AUF, v kafer/ so ob;'av//e pnčevanja
Branje o sprašani vesti
Med prireditvami, ki potekajo v kuiturni taberni „Pri Joklnu" v Celovcu, je literarno branje pretekli petek zbudilo veliko pozornosti. Večer je priredila Zveza slovenskih žena skupaj z drugimi ženskimi organizacijami. Branje je bilo namenjeno obdobju fašizma, torej letom od 1939 do 1945, s posebnim ozirom na ženske v tistem času - ženske v vojni in fašizmu.
V Celovec so prišle štiri avtorice z Dunaja, ki so spraševale žene in zapisale izjave oz. njihove spomine iz tistega časa, ko so same sodelovale s tedanjimi oblastniki in njihovo vojno mašinerijo. Pričevanja so deloma izzvenela kot beg v nedolžnost ali bolje rečeno, nevednost Vsejestr-njeno v znani izgovor „Man hat ja nichts gewuBt" (Saj se ni nič vedelo). Tako smo slišali besede navdušenih BDM deklet, zadržanih meščank ali kmečke dekle s šestimi otroki, ki je kot mati uživala posebne ugodnosti. Spomini žensk, ki so po svoje prispevale k vzponu fašizma, prt katerih tudi vedenje o zločinih nacističnega režima ni zbudilo prizadetosti in obžalovanja, pač pa ra-
zočaranje nad tem, daje bila vojna izgubljena.
Večina poslušalk, ki so napolnile Joklnov gostilniški prostor, je prišla iz vrst ZSŽ. Te so pozorno prisluhnile branju. Mnogo pa je bilo izrečenega v poznejši diskusiji, ko so slovenske koroške žene pripovedovale, kako so one doživljale tisti čas.
Tudi med njimi je bila marsikatera navdušena nad uvedbo pomoči ženskam s številnimi otroci, a ženske slovenske narodnosti pri tem niso bile upoštevane in so že kmalu spoznale cilj nacionalnega socializma. Občutile so ga na lastni koži, s preganjanjem in čestokrat z odvedbo v koncentracijsko taborišče. Tako ni bil več upravičen zagovor, da se ni nič vedelo, pač pa dejstvo, da je koroška slovenska žena vedela, za kaj se gre, namreč za smrtno napoved vsemu, kar ni nemško. Mnogo se jih je pridružilo odporniškemu gibanju. Tako je pomnenje avstrijskih žensk izgubilo na teži. Tudi avtorice so bde mnenja, da bi bilo bolje, če bi slovenske žene sedle za podij in povedale, kako so one doživljale kruti čas nacizma.
Branje je bilo, da ne bo nesporazuma, zanimiva informacija o spodbudnem koraku mladih pisateljic, ki so spraševale vest avstrijskih žensk. Ob tem se je ponovno potrdilo dejstvo, da širša Avstrija z nekaj izjemami (tudi danes) ne ve, kaj se je dogajalo s slovensko ženo na Koroškem. Tako je na dlani vprašanje, kdaj bodo avtorice prišle na Koroško. Saj tu (med Slovenkami) ne bi našle slabe vesti ali izmikanja v nevednost.
Razstava v S!. Gradcu
Kot je znano, letos mineva 130 let, odkar se je v Slovenjem Gradcu rodil znani skladatelj Hugo Wolf. Po zaslugi prof. Jožeta Leskovarja je uspelo dokazati, da je bil po rodu Slovenec, kar doslej ni bilo jasno.
V skladateljevem rojstnem mestu bodo ob njegovi obletnici rojstva prihodnji torek odprli obsežno razstavo o življenju in delu tega velikega umetnika, razen tega pa bodo priredili koncert, na katerem bodo izvajali Wol-fove samospeve.
Z Mladim rodom v pisano pomlad
Ptički veselo letijo v pomlad - tudi na naslovni strani novega Mladega roda, ki je pravkar izšel. Naslovnico je naslikala Gerlindc Motschilnig iz Pliberka. Tudi v notranjosti prevladujejo domači koroški avtorji, seveda pa brez umetnikov iz Slovenije ne gre. Mladi rod je pač šolsko glasilo, ki vključuje celoten slovenski kulturni prostor.
Poleg avtorjev v Mladem rodu pridno sodelujejo tudi učenke in učenci, zlasti kot pisci in risarji. V reviji je mnogo čtiva, ki govori o najlepšem letnem času — o pomladi in drugih rečeh, ki zanimajo mlade in starejše bralce. Uredniški odbor s lomažem Ogrisom na čelu pa je zbral še mnogo btanja in ilustracij (tokrat Boža Kosa), ki vabijo, da Mladi tori vzamemo v roke. Naročite ga lahko na naslovu . Mladi rod" poštni predal 9021 Klagenfurt/Celovec ali kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
39 LETNIK 1989/90 CENA 15 ŠILINGOV
MLAD) RO
Naslednji korak k obnovi centra
ŽITARA VAS. - Iniciativa Kulturni most (KUMST), ki si prizadeva za obnovo kulturnega doma v Žitari vasi, v katerem načrtuje urediti dvojezični kulturni center, napoveduje, da bo to soboto nadaljevala s svojo akcijo. Zato vse, ki si želijo kulturne alternative v Podjuni in ki hočejo pomagati pri uresničitvi njihovega načrta, vabi da se udeležijo delovne akcije.
Predstavniki iniciative KUMST računajo tudi z vašo pomočjo, napovedujejo pa,
„KlS"-ekskurzija v Solnograd
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na strokovno ekskurzijo v Salzburg/ Solnograd
Kam: v Eschenau na ogled Proizvodne zadruge za vzrejo in prodajo jagnjet/Tauern-lamm.
Kdaj: v torek, 13. marca 1990
Odhod: ob 5.30 uri - Do-brla vas - Sienčnik; ob 5.45 uri - Miklavčevo - posojilnica; ob 6.00 uri Apače - odcep za Sele; ob 6.15 uri Borovlje-ob glavni cesti (avtobusna postaja).
Po dogovoru možen dostop v Rožu.
Prijave sprejema pisarna KIS v Tinjah: tel.: 0 4239/ 383S ter dipl. inž. Štefan Domej tel.: 04235/3367.
Na to ekskurzijo prav prisrčno vabimo vse kmete, ki se zanimajo in ukvarjajo z ovčerejo.
Cena izleta znaša 250 šilingov.
da sc srečamo ob 9. uri pri kuhumem domu v Žitari vasi, ter da bo za hrano in pijačo poskrbljeno.
Mladinski radio
CELOVEC. - Koroška radijska postaja 03 tudi letos skupno z deželnim mladinskim sekretariatom razpisuje akcijo „Mladinski radio", katere se lahko udeležijo mladinci (posamezniki, skupine ali šolski razredi) v starosti med 14 in 19 let. Letošnja tema akcije „Mladinski radio" je „Koroška 2000 -vizije za bodočnst".
Svoje sodelovanje lahko prijavite pri 03-Koroška, oznaka: Mladinski radio, poštni predal 306,9020 Celovec, več informacij pa vam posreduje tudi deželni mladinski referat (telefon: 0 463/536-30522).
Sosedska pomoč
VOGRČE. - V petek je imel pri Florjanu redni občni zbor Podjunski krožek za strojno in drugo sosedsko pomoč. Poslovodja Franc Wutte je člane seznanil o dejavnosti krožka in se lotil tudi nekaterih perečih tem.
Z zaostritvijo uporabe umetnih gnojil se kmetje soočajo s številnimi problemi. Strojni krožek, katerega glavna skrb je sicer medsebojna osebna ali tehnična pomoč članov, namerava izobraževati kmete in kmetice v zvezi s škropivi in mineralnimi gnojili. Wutte je dejal, da bodo organizirali pregled škropilnic in polj ter omogočili šolanje na škropilnih strojih, ker je le s kvalificiranim delom mogoče zagotoviti zdravo proizvodnjo.
šče vajenca
Pogoj: obvladanje slovenščine in nemščine.
Prijave poslati pismeno na Zadrugo-market, v roke gosp. Kunčiču, ali telefonsko na številko (04220) 2242.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
od pet. 9.3. Dom prosvete od 15.00 do v Tinjah ned. 11.3. do 13.00		SEMINAR ZA OBČINSKE ODBORNIKE ENOTNE USTE	
Sobota 10.3. 20.00	dvorana pri Kosi na Ravnah	REDNI OBČN! ZBOR KD „PETER MARKOVIČ" Pod občnem zboru bo Ludvik Perdcher imel predavanje z diapozitivi o domačem kraju	
Sobota 10.3. 19.30	pri Schwarzlnu v Pliberku	PEVSKI KONCERT OB 80. OBLETNICI Nastopajo: MoPZ „Foltej Nastopajo: Hartman", MoPZ „Vres" s Prevalj, Smrtnikovi fantje	SPD ..Edinost"
Nedelja 11.3. 14.30	Kongresna hiša v Beljaku	KOROŠKAPOJE ponovitev osrednje prireditve KKZ. V prvem delu sodelujejo naslednji zbori: MePZ pevskega društva Sele, MePZ SPD „Dobrač",	KKZ
Brrtca. Podhumški kvartet KD „Peter Markovič", Rožek, Mtadinski zbor Ledince, Moški zbor iz Žabnic in MoPZ SPD „ Jepa-Baško jezero,Loče
Nedelja 11.3. 16.00	kutturna taberna Pri Jokinu v Ceiovcu	JANEZ BITENC BERE LASTNO ZGODBtCO )N UČI PESMICO	Kulturno društvo „Pri Jokinu"
Nedelja 11.3. 19.30	farni dom v Selah	AMERIŠKI VEČER Z D1APREDAVAN JEM sodelujejo. MePZ Sele, Oktet Suha in gostje iz Amerike, pri katerih so člani Okteta Suha bivali ob priliki svoje turneje	KPD ..Planina"
Nedelja 11.3. 14.00	Pri Kovaču na Obirskem	DAN ŽENA VŽELEZNI KAPLI	Krajevni odbor ZSŽ v Železni Kapli
Ponedeljek glavni trg 12.3.	v Borovljah		JOŽEFOVSEJEM	občina Borovlje
Ponedeljek Galerija 12.3.	Trnje 19.30		OTVORITEV RAZSTAVE DEL Ratkajec-Kočica	Sodalitas
Petek 16.3. 18.15	knjigama v Celovcu	PREDSTAVITEV KNJIGE LOJZETA BRATUŽA PO 50 LETIH"	
Petek	farna dvorana	DA NE BO ODPADKOV.. )N SKRB ZA OKOLJE V GOSPODiNJSTVU
16.3.	v Šentjakobu v R. predavata Margit Dotter in Bernadette Jobst; po predavanju bo diskusija
19.30
Drugi de) predavanja bo v sredo 21.3.1990, ob 19.30 uri.
Petek 16.3. 20.00	kulturna taberna Pri Jokinu v Ceiovcu	KABARET SOFT-WARE nastopa Jorg Martin VViHnauer iz Gradca	KD„Pri Jokinu"
Sobota 17.3. 19.30	avla ljudske šole v Biičovsu	VIGREDNI KONCERT ..NAŠA VIGRED" Sodelujejo: pevski zbori SPD ..Bilka". Šentjan-ški tamburaši	SPD ..Bilka"
Nedelja 18.3. 19.30	farna dvorana v Šmihelu	igra: LAŽNiVEC nastopa: igralska skupina SPD „Srce" iz Dobrle vasi	KPD Šmihel
Nedelja 18.3. 14.30	kulturni dom vDobrlivasi	igra: RAZVALiNAŽiVLJENJA (Fran S. Finžgar)	SPD ..Srce"
RAZSTAVE			"j
			1
Cetovec
-	Gaierija v knjigarni Mohorjeve - razstava slik, grafik in kipov dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. - Kutturna taberna Pri Jokinu - Seka Tavčar - Franki, aktualna deta - Galerija Carinthia - Susanne Zermoser, slike, do 31.3.1990.
-	Gaierija Stadthaus - Marc Chagall, 100 jedkanic, do 22.4.1990. -Gaierija 61 - DragoTršar, skulpture in risbe, do 29. 3.1990.
Rešitev prejšnje križanke
E	K	b	E	b		jr	E	c	E	7*		/	K
K	b	/	/V	zf		7"	E	4	o	1/	/	A/	
E	t?	T		*r	<7		E	E		E	"7	E	Z)
^	E	/	Č*	E	E		V	.4	E	/	E	^1	E
E	4	/J		b	E	K	E	Z)	C	b	/	E	-4
/1	Z	E	J	J	/	u	b	4	/v	E	7*	V	
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 7.3.1990
dobite (šil.) piačate (šit.)
za 1 ameriški dotar	$	11,75	12,05
za 1 angteški funt	č	19,20	19,70
za 100 franc, frankov	f	203,00	208,00
za 100 ita). iir	Lit	0,93	0,96
za 100 dinarjev	DiN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	786,00	798,00
za 100 hoiand. guidnov Hf)		615,00	624,00
za 100 nemških mark	DM	694,40	703,40
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Cetovec
2 šestici ........... 6.238.570,-
6 petič z dodatno štev.	. 693.174,-
456 petič .............. 13.681,-
25.691 štiric ............... 323,-
442.218 trojk ...............23,-
2dvanajstici .......... 1.568.748,-
35 enajstič .............. 44.821,-
516 desetic ............... 3.040,-
2stavi ................ 375.145,-
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Ce!ovec/Kla-genfurt, Avstrija, Teiefon 0463/514300-30 do 34, te)eks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmetjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16,9020Celo-vec/K!agenfurt, telefon 0463/514300, te)eks 422086 ZSO, teiefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava. Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kiagenfurt. Avstrija, te!efon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, teiefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovee/Kiagenfurt. Avstrija. te!efon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Clonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschaltee 4,
9020 Celovec, telefon:
(0 463) 32 385
Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske glasbene kasete in video-kasete (kavcija 50 šil. in izposojnina 10 šil. na dan).
Knjižnica je odprta: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure.
PRAVO
AKADEMiJA in varstvo moralnih avtorskih pravic. -Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. -83 str.
ARAH J Družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članov po jugoslovanskem in avstrijskem pravu = Die offene Handelsgesell-schaft nach jugoslavvischen und osterreichischem Recht.
-	Ljubljana : Interconsulting. -177 str.
ARAH J Družba z omejenim jamstvom : po jugoslovanskem in avstrijskem pravu = Die Gesellschaft mit beschrankter Haftung : nach jugoslavvischem und osterreichischem Recht. - Ljubljana : Interconsulting. - 251 str.
(GUČAR A Družba in pravo : (poglavja iz sociologije prava). - Ljubljana : Urti-verzum.-232 str.
LJUBLJANSK) proces : (prilog istraživanju kulture ljudske slobode). - [2. izd.]. -Ljubljana : M. Grakalič. -216 str.
MEiN Recht im Alltag : der universelle Helfer bei allen Rechtsproblemen. - [S. L. : s.n.]. -972 str.
SMRTNA kazen : zbornik.
-	V Ljubljani : Cankarjeva založba. - 262 str. - (Zbirka Misel in čas)
V IMENU ljudstva : (proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, jun., julij 1988). -Lj.: M. Horvat... [etal.].-180 str., [20] str. pril.: ilustr.
/van Do/enc
Za dolar človečnosti
Notranjost je bila za silo prekrita s papirjem in ob stenah je stalo nekaj stolov. Slik v tej cerkvi ni bilo, tudi ne oltarja. Samo križ sem ugleda), narejen je bil iz lesa in iz kovine, pred njim pa so se vrstili člani kongregacije s svojimi nagovori. Pet ali šest sem jih naštel, ki so govorili samo o koncu sveta, o sodnem dnevu, in to z glasom, ki je pričakoval poslednjo sodbo že kar ta dan, že kar to uro. Nisem vedel, ali bi se razjokal ali smejat. Teodorjev kult je imel neko čudno ime, ki si ga
nisem zapomnil, bil pa je še najbolj soroden obredu afriškega plemenskega čarovnika iz filmov o Tarzanu. Vljudno sem se pomudi) med njimi kakšne pot ure, potem sem se izmuznil skozi vrata na piano in se naglo povrnil v svojo sobo, pa čeprav sem bil tam spet samo sam s seboj. Prav doboro se spominjam, da sem se tisti dan vprašat, kako dolgo sta Teodor in njegov brat že na tem službenem mestu. Vem tudi to, da sem se spomnil Alla-novega svarita, češ da naj čimprej zbežim od tod.
Tisti večer nisem delal. Hotel sem čimprej pozabiti Teodorja in njegove pajdaše, zato sem sedel na posteljo in si zapisal v svoj dnevnik nekaj stavkov o strežniku Johnu, ki se mi je zdel sila zabaven. S svojimi starši je bil prišel iz Belgije takoj po vojni in je z njimi vred pognat korenine v Manitobi. Njegov konjiček so bili avtomobili. Samo o njih je govori) ves dan. Stanoval pa ni v bolnišnici, kakor mi drugi, marveč je imel sobico na Viktorijini aveniji. Pod naslovom „VOŽ-NJA V PRAZNO" sem si zabeležil tudi tole o tem fantovskem izseljencu:
John pozna samo dvoje //ud/. /Zapomn// s/ je /o poraz-de//fev /z besed svojega prvega de/odaja/caj. V v/šjo vrsto spadajo f/sf/, /r/ so pr/ nas v Kanad/ v Soc/a/nem reg/sfru, v n/žjo pa vs/ drug/.
V/šja vrsta se vsak dan voz/ m/mo njegovega okna v ve//-k/d at/fomob/V/h. N/z/a vrsta
se počas/pom/ka prot/ tovar-n/. (Zb/ra se tud/ okrog njegove matere /n očeta, k/ ž/v/ta zunaj mesta, toda njuno oko//e težavno prenaša, /(erjes/romašno.-same majhne h/š/ce /n n/kjer nobenega ve//kega avfomob/7a/j Jobn je na pot/ v ž/v//enje, k/ ga g/eda pod svoj/m oknom. Nekje /n nekoč se bo nekaj odpr/o tud/ zanj /n pof-/ej mu ne bo več treba v bo/-n/šn/co. Pr/prav/jen mora b/t/, to je vse.
Ljud/e v ve//k/h avtomob//;h pod njegov/m oknom se voz/jo vse po/et/e k ve//k/m jezerom. Komaj napoč/ sobota, že so na pot/. John j/h je dobro pogrunta//
/n tako je vsak weekend na pot/ tud/ sam. Prvo vožnjo oprav/ maja /n zadnjo septembra a// oktobra.
čudo v/ta je ta vožnja/ Ve//k/ avtomob/// pred nj/m, ve//k/ avtomob/// za nj/m/ /-//ghway se š/r/ v prednjem stek/u kakor že/ezn/šk/ t/r. /z
zrca/a na /ev/ /n na desn/ se mu smeh//ajo sopotn/k/. Po-zc/rav7/a;o ga. Že/zjo mu dobrodoš//co, ker je med nj<-m/.
Vožnja trga revšč/no z njega /n ga navdaja z neznansk/m ponosom. Vsaj enkrat na teden. Oh, ko b/ b// vveekend vsak drug/ dan/
/V/kjer se ne ustav/. /V/kjer n/česar ne kup/. Vsaka sko-de//ca kave stane denar, on pa potrebuje do/azje. Vožnje ve//k/d se boče ude/ež/t/ vsak s/ehern/ dan. Nekoč pr/de tud/ to. Nekoč.
/Va vožnjo vzame s seboj nekaj skromn/b sendv/čev. Toda n/ko// nobenega dek/eta. Dek/eta, k/ b/ se voz//a z nj/m, še n/ /ska/.
,,/Ve morem s/ ga pr/voš-č/t/.'" nam pr/povedu/e o ponede//k/h, kadar ga zbodemo tam, kjer je najbo// občut//7v. Zadostuje mu, da s/ /abko pr/vošč/ enkrat v tednu vožnjo z ve//k/m/. Za to vožnjo ž/v/.	(J<Jjt' pr//u7 J/ij/čj
9.05 Sinha Moča; 10.30 Padajoči let iz oblakov; 13.55 Pirati na reki Mis-souri; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme;. 20.00 Šport; 20.15 Derrick; 21.20 Pravnik Kreaz-berg; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Sam - nenavadno bitje s tujega sveta; 0.40 Miami vice; 1.25 Poročila.
15.30 Šport; 16.40 Leksikon umetnikov; 17.30 Živali kot življenjski umetniki; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wurlit-zer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kuiturni zurnal; 20.15 Jeruzalem - glavno mesto sovražnikov; 21.50 Novo v kabaretu; 22.00 Čas v sliki; 22.50 Monty P. Flyngov cirkus; 23.25 Brezdomci; 0.50 Sporočilo drugega življenja.
9.05 Spored za otroke: Prva bojna črta; Divjina pokrajine Mala Kamarga; Tibetanske impresije; Paracelsus; 16.30 Dnevnik; 16.50 Mozaik; Tednik; 18.15 Spored za otroke: Ku-ku: potovanje v Joj; Primeri inšpektorja Potice; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Tajna služba; 21.15 Kotlar, krojač, vojak vohun.
9.05 Sinha Moča; 11.00 Dediščina Guldenburgovih; 14.35 Uax, vrtoglavi pilot; 16.00 Otroški VVurlitzer; 16.55 Spored za otroke; 18.00 Snidenje; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Rudi Carell-shovv; 21.50 Milijoni preganjanca; 23.30 Aktuatno; 23.35 Labirint groze; 0.50 Šport; Poročila.
11.55 Šport, smučanje; 15.10 Leksikon umetnikov; 15.15 Vaša gtasbena želja; 16.00 Moja najljubša viža; 17.00 Draga družina; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kuiturni žurnal; 20.15 Smrtonosni paradiž otokov; 21.50 Športna reportaža; 23.45 Srce je adut; 0.50 Ex!ibris.
9.05	Spored za otroke: Radovedni Taček; Lonček kuhaj; Čarodejev klobuk; Ciciban, dober dan; Miti in legende; Mladi Sherlock; 13.10 Ogenj in led; 14.00 Čudež; Žarišče; 16.45 Spored za otroke; 16.55 Športni dogodek; 18.35 Poslednja oaza; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik;
22.05	Dnevnik; 22.25 Lepi upi; 23.15 Pisma od Franka.
9.05 Avstrija il; 10.35 Obzornik;
11.00	Tiskovna ura; 14.05 Prišel je kot tujec; 15.30 Spored za otroke;
17.00	X-Large; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 O sebi; 21.20 Othelto, opera; 23.35 Aktualno; 23.40 Dolgo slovo Rolfa Lieber-manna; 0.40 Poročila.
9.05 Kuiturni obzornik; 9.35 Človeški faktor; 11.40 Ljubite gledališče?
13.00	Dober dan, Koroška; 13.30 Siike iz Avstrije; 15.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev;
18.00	Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Airport 75 - giganti na nebu; Aktualno.
8.50 Otroška matineja; Živ žav; Primeri inšpektorja Potice; Lepi upi; 11.00 Alo, alo; 11.30 Ansambel: Gorenjci; 14.10 Dediščina Guldenburgovih; 16.30 Dnevnik; 16.50 Zabava vas Doris Dragovič; 17.30 Nočni jezdec; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Brata po materi; 21.10 Zdravo; 22.30 Dnevnik; 22.50 Sova; Magnum.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Pravnik Kreuzberg; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Dvojno življenje bratov George; 0.25 Aktualno; 0.30 Miami vice; 1.10 Poročila.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Made in Austria; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavarna Central; Poročila.
9.05 Spored za otroke: 1000 idej za naravoslovce; Utrip; Zrcalo tedna; 15.35 Sova; Magnum; 16.30 Dnevnik; 16.50 Mozaik; 18.15 Spored za otroke: Radovedni taček; Miti in legende; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Kandidati se predstavijo; 21.50 Osmi dan; 22.30 Dnevnik; 22.50 „!ch, Hugo Wolf"; 23.35 Sova; Magnum; Poročila.
ŠKA
8.10-19-00
Petek, 9.3. Ustvarjalne rojakinje: Maja Haderlap -pesnica; Zorka VVeis -slikarka; Marija Jurič-Pahor-znanstvenica
Nedelja, 11.3. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (p. Jože Kokalj) 18.10-18.30: Dogodki in odmevi
Sobota, 10.3.
Od pesmi do pesmi -od srca do srca
Ponedeljek, 12.3.
Cvetlice v Sahari-potopis, M. Bogataj
Do&er (/žMi, Koroma
Spored za 11.3.1990, ob 13.00, TV A2
#	..Koroška poje" - utrinki
#	Pohod na Arihovo peč
#	Zemljiške knjige
#	Dan žena
#	Dvojezičnost: osrednji organizaciji koroških Slovencev
#	Črne kuhinje na Zilji
#	Najmlajšim: Škrat in čevljar
#	Šport
#	Video-klip
O sebi — kardina! Konig
Nedelja, 11. 3. 1990, TV Al, 20.15 - V nizu oddaj „0 sebi" bo tokrat spregovorit kardinat dr. Franz Konig, ki je žeto spoštovan v Avstriji in širšem svetu, ztasti zaradi njegove odprtosti do drugih retigij in kot navezovatec stikov z vzhodnimi državami. Kardinat Konig bo govorit o svojem živtjenju oz. mejnikih njegove razburkane živtjenjske poti od njegovega otroštva do pozicije v cerkvi in o čestokrat netahkem položaju zaradi njegovih razhajanj s konservativnim kritom katotiške cerkve. Spregovorit bo tudi o današnji cerkvi in njenem mestu v širši čtoveški družbi. Oddaja je posvečena njegovi 85-tetnici.
Resna g!asba
Ponedeljek, 12.30, 12. 3. 1990, TV LJ1, 22.50 - Ta večer je namenjen sktadatetju Hugu Wo)fu. ki je, kot je znano, stovenskega porekta. V oddaji bomo ob 130-)etnici rojstva stišati Wotfovo gtasbo, ztasti njegove samospeve, ki jih gtasbena kritika uvršča v svetovni vrh.
Jeruzaiem — mesto sovražnikov
Petek, 9. 3. 1990, TV A2, 20.15 - Oddaja je dokumentacija o sovraštvu, ki vtada v Jeruzatemu, centru judovske retigije, za kristjane romarsko mesto, kar vetja tudi za mustimane. Oddajo je pripravita Antonija Rados.
Mi!an Kučan tudi prvi kandidat sodaiistov
TRIBUNA BRALCEV
Do svo/ioJnAAi rAcmoArnvfAčnAA: vo/Afev v .S7ovem;A ;<? /c .še oie.see r/nA. PrerAvoAA/rrA Aro; vse AicA/ zagreva faAro ArancAAr/afc /cof tat/; vo/A/ce. Me J .s/raa^aot/ je pravo fe/twouaaje, Atafera Ato uo/i/cera več ob/jaMa, /cafera Ato Ato/; JeoioAraaefta, Ato; otA/očaa v .stta.s/a .saverao^a ,S7ovca;;c. .SArafAra, .S/oveace da/ca po vo/avaA; ra; aa zeat/;7. ATeJv.seai, de zmaga opozAcA/a, A7 aa;-ved oAr/;aAtA;a.
JOŽE ROVŠEK
Medtem ko je votitni boj za partament, za vse tri zbore republiške skupščine ter občinska vodstva dokaj nejasen in nepregleden, so se za predsedstvo Stovcnije in za njegovega predsednika že povsem jasno izluščili trije kandidati. V imenu Demosa, združene demokratične opozicije nastopa dr. Jože Pučnik, predsednik Socialdemo-kratske zveze Stovenijc, ob njem pa še prvaki ostatih v Demos vključenih strank, med njimi kot najmočnejši predsednik	Slovenske
kmečke zveze Ivan Oman.
Zveza komunistov Stovenijc - Stranka demokratične prenove (ZKS-SDP) je na
nedetjski votitni konvenciji dokončno potrdita svojega gtavnega kandidata za predsednika Slovenije Milana Kučana, ob njem pa še kul-turnika in univerzitetna profesorja dr. Matjaža Kmecta in dr. Boštjana M. Župančiča. Ta trojica, predvsem pa Mitan Kučan, ima precej možnosti za votitni uspeh, saj votitci niso pozabiti njihovega prizadevanja za demokratizacijo, predvsem pa za večjo suverenost Stovcnije v odnosu do federacije in ostatih repubtik v Jugostaviji.
Mitana Kučana pa je v torek uradno postavita za svojega prvega kandidata tudi Socialistična zveza Slovenije. Poteg njega pa je imenovala še dva samo svoja kandidata, in sicer akademika Cirita Ztobca, očeta slovenske samobitnosti, in dr. Petra
Novaka. Na volilnem zborovanju pa so socialisti objavili tudi svoj program, katerega glavni točki sta:
O dosledno uveljavljanje slovenskega naroda in državnosti Slovenije v okviru Jugoslavije, konfederacijski status Slovenije in podpora razpisu referenduma;
O prehod na tržno ekonomijo ne sme ogroziti socialne varnosti ljudi in povzročati brezposelnost.
V Sloveniji pa se pojavlja še en kandidat za predsednika, ki pa ni vezan na nobeno stranko. To je dobrotnik iz Negove na Štajerskem Ivan Kramberger, ki na svojih predvolilnih zborih nastopa z opico na ramenih. Ta je povratnik iz Nemčije, kjer je patentiral svoj aparat za čiščenje ledvic (dializo). Iz tega prejema precejšnje denarje, ki jih namenja za pomoč socialno ogroženim in zdravstvenim ustanovam. Kljub svoji svojskosti je v svojem okolju zelo priljubljen, na zborovanjih po Sloveniji pa pritegne množice ljudi zaradi
svoje humornosti in konkretnih obljub vsakemu sloju prebivalstva posebej. Kakšnih večjih možnosti najbrž nima, je pa prijetna poživitev v predvolilnem obdobju.
Edina stranka, ki še ni predlagala svojega kandidata za predsednika Slovenije, je ZSMS - Liberalna stranka Slovenije. Na predvolilnem zborovanju v Mariboru se je označila za „prvo generacijo pravih politikov", vodilni kandidati so govorili o vprašanju slovenske vojske, o pomenu znanja, dr. Slavoj Žižek je dejal, da Maribor plačuje račun doslejšnje zgrešene politike. Zavzeli so se za slovensko suverenost, dr. Bogdan Oblak pa je zahteval slovensko denarno valuto -lipo.
O politični situaciji pa so izjavili: „Današnja Jugoslavija je postkomunistična, o tem bomo komuniste, če še ne vedo, spomnili na volitvah aprila.
Kot sršeni!
Nekaj mojih misli k nedeljskemu zborovanju ZAL v Celovcu: že v diskusiji sem prišel do zaključka, da se nahajam med ljudmi, ki nimajo niti kančka spoštovanja do drugače mislečih.
No, pa konkretno: ko je eden od diskutantov (prof. Messner) omenil, da smo dobili 7. člen ADP samo po zaslugi partizanov in antifašističnega boja, je bilo, kot bi „bcnu" v sršenje gnezdo, saj so se ..demokrati" kot sršeni zaganjali vanj.
Sedaj pa moje osebno gledanje na delo oz. „našega" slovenskega poslanca v parlamentu. Dro, da je v parlamentu padel vsem poštenjakom v hrbet in s tem napravil to, kar nobenemu VVagnerju in Haiderju ni uspelo.
Za konec pa še to. To, kar imamo, so samo drobtinice, ki so padle z bogato obložene mize republike Avstrije. S tem pa hočem povedati, da ima „naš Smoli" s tem toliko opraviti kot pa jaz, Kristi, s Kristusovim rojstvom.
Lajčahar Kristi - Marinjak, Kotmara vas
Siovenski vestnik dvakrat tedensko!

^SpOVSO&
t
Muzej viskija
Za Irce je viski že več kot tisoč let „voda živ-ijenja". Okoii ieta 600 so umetnost pripravljanja te pijače na zeleni otok prinesli menihi -misionarji. Pijačo iz ječmena so poimenovali uische beatha, kar v keltščini pomeni voda življenja. Angleški vojaki, ki so prišli na Irsko v 12. stoletju, so bili nad žgano pijačo navdušeni. Njeno ime so spremenili v anglizirano obliko whisky in dragocene izkušnje pri njenem pridobivanju razširili ne le po Angliji, ampak po vsem svetu. Danes pa se vsi, ki obiščejo Dublin, lahko seznanijo z zgodovino viskija v posebnem muzeju, ki je nameščen v nekdanjem skladišču te pijače v Bow Streetu. Tam si lahko ogledate film, dobite strokovnega vodiča, v posebnem „Innu" pa se ga lahko še ..nažgete"...
Tretjina okuženih
Tanzanijske oblasti so uradno sporočile, da je tretjina od 47.000 prebivalcev mesta Bukobe, ki leži na severozahodu države, na zahodni strani Viktorijinega jezera, okužena z virusom aidsa. V zadnjih treh letih je za to boleznijo umrlo 1272 prebivalcev, 7000 otrok pa je ostalo brez staršev.
Samo za petične
V samem središču Pariza, blizu stare opere, bodo odprli novo trgovsko središče, tako imenovano Peto avenijo, kjer bodo najslavnejši francoski izdelovalci ponujali svoje razkošno blago. Častilci Car-tiera, Duponta, Chanela in visoke mode bodo lahko tukaj izbirali blago po svojem okusu. Gradnja centra bo stala več kot tri milijone frankov, turisti, ki iščejo cenene spominke, pa v njem vsekakor ne bodo dobrodošli.
Novinafje ubijajo
Polvojaške organizacije v Kolumbiji so od začetka vojne z mamilsko mafijo ubile 57 novinarjev. Več sto pa jih živi pod pretnjo groženj s smrtjo, ki jim jih pošiljajo polvojaške skupine. Te v Kolumbiji še naprej delujejo nekaznovano in so povezane z mamilsko mafijo.
Cenik zasebnih turističnih sob za tuje goste v ietu 1990
Turistični zvezi Jugosiavije in Hrvaške sta izdaii cenik zasebnih turističnih sob za tuje goste za leto 199(1.
Cenik vsebuje naslove in telefonske številke društev, zvez ali drugih asociacij, ki skrbijo za oddajanje zasebnih turističnih sob. Legenda znakov je napisana v angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku, cene pa so navedene v nemških markah ali v US dolarjih. Na zadnji strani cenika pa so navedeni naslovi turističnih predstavništevvtujini.
Cenik v formatu 21x21 cm lahko naročite v skladišču Centra za turistično in ekonomsko propagando v Ljubljani, Streliška l/a, tel. 061/324 216.
„ Vaščan' pojo" pod vodstvom prof. Jožka Kovač/ča so navduši// v Bi/čovsu.	s;,*,. Mo/iar
Podoknice iz Zgornje vesce
„ Vasovat' ali na okno trkat' so hodih primerno stari fantje. Tako vsaj pravi Sram-sičnikova mama v brošuri k drugi kaseti zgornjeveške pevske skupine „Vaščan' pojo". Pri drugi kaseti te skupine gre dejansko za zbirko podoknic, katerih nekaj so Vaščan' tudi po tej poti rešili pozabe.
To pa Vaščanom uspeva predvsem tudi zaradi njihovega preprostega, a prikupnega načina predstavljanja pesmi. Dokaz za njihov uspeh ni le druga kaseta v drugem letu obstoja, temveč so to predvsem polne dvorane, polna dvorišča, torej polni prireditveni prostori, v katerih „Vaščan'" nastopajo.
Malo za šalo, malo za res, malo v zabavo, malo v resnejši pretres-tako nekako bi lahko opisali to, kar pevci te skupine posredujejo pri svojih nastopih, osvežilna je
njihova razgibanost, ki tako hvalevredno prebija tudi statiko, ki smo jo vajeni pri marsikaterem pevskem zboru. Seveda pa dodatno popestri tudi kaka šala, dodatno pa še vključitev publike, ljudskih pevcev ali pa - kot v primeru predstavitve kasete - vključitev kakega ansambla (tokrat je v Bilčovsu gostoval ansam-
bel Korenika, ki spremlja tudi nekaj pesmi Vaščanov)...
Tako je po Bilčovskem koncertu ostala v zraku tudi šala, ki je bila povezana s ponujeno domačnostjo: „Va-ščan' zvo lepo pojo, še boljša pa sta potem zaseka in mošt". - Ob tem pa so se zabavali še pozno v jutro. Andrej Mohar
..Podoknice" postajajo nova izkaznica pnj/ob/jene pevske skup/ne.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT	SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Užnik m Jamnig žrtvi ugodnih pogojev!
Na avstrijskem prvenstvu šolarjev so bili koroški smučarji po številu osvojenih kolajn sicer na uspešnem tretjem mestu, samo za sovrstnike iz Štajerske in Tirolske, a za tekmovalca športnega društva Šentjanž se je prvenstvo končalo neugodno.
Danijel Užnik je bil dvakrat šest) (v slalomu in superveleslalomu), v veleslalomu pa je po izvrstnemu prvem teku izpadel. Dunja Jamnig
Trener /n oče Frid Užnik
pa ni prišla niti blizu kakemu vidnemu rezultatu.
Trener Erih Užnik je našel vzrok za neuspeh: pogoji za smučanje so bili v Hofga-steinu na Salzburškem izredno dobri (!), tam imajo čez meter naravnega snega. Smučarji Šentjanža pa že skoraj dve leti vozijo na trdem umetnem snegu, ki seveda
zahteva ostro robljenje s smučmi.
Danijela Užnika so že pred teki preveč hvalili trenerji drugih deželnih ekip in ga s tem še dodatno psihično obremenili. Kljub vsemu pa minimalni Danijelovi zaostanki kažejo, da se lahko hitro prilagodi drugačnim razmeram in da kljub letoš-
njemu neuspehu šteje v sam avstrijski vrh.
Franci Wicgcic je na veli kanki v Ironwoodu (ZDA) polete) na 145 m in osvojil tretje mesto. Lani je na tej letalnici zmagal, letos pa sta letela dalje od njega Avstrijec Hor-ngacher (2.) in Čeh Vas-ko(l).
Ani Muilcr-Klcmcnjak jc
na progi čez drn in strn v Ško-fičah osvojila naslov koroške prvakinje v kros teku, čeprav sojo mučile bolečine v nogah.
ŠPORTN) TERMIN!
ŠAH
Sobota. [0.3. tW():SŠZl
Carimpcx - Velikovec t (pri Korenu. 15.00), SŠK ..Obir" H - Eitwcg [[ (espreso Piroutz. )5.00).
ODBOJKA
Sobota, tt). 3.: $K Dob tt-ATSC Celovec (Scntpctcr, 14.00).ŠK Dob žcnskc-ATSC ženske (glavna Kola Pliberk. 18.30), SK Dob t - Fcistritz/ Drau (glavna (šola Pliberk. 20.15).
PRED SEZONO
V Šmihelu so vsi prepričani, da bodo nogometaši v vigrednem delu prvenstva igrali znatno bolje kot v jesenskem. Vzdušje na treningu je dobro in udeležba visoka.
K temu in tudi k mnenju, da bo moštvo igralo bolj solidno, prispevajo predvsem štirje igralci, ki so „novi", oziroma se vračajo po daljšem odmoru: mladi napadalec Andi Gros iz zmogljivostnega
centra (LZ) v Celovcu, ki je po mnenju soigralca Ivana Ramšaka zelo talentiran nogometaš in nevaren pred golom; jugoslovanski legionar Bojan Gabrič iz Velenja: Mihael Šumnik, ki je bil dalj časa poškodovan; in Robert Jurij, ki bo na poziciji ljbera okrepil šmihelsko obrambo.
V pripravljalni tekmi proti SAK je Gros že pokazal svoje kvalitete in dosegel edini gol Šmihelčanov.