Ljudje okrog nas
MARTIN DAROVAL KRI STOTIČ!
Foto: Arhiv KO RK Cirkovce
Martin Golenko je januarja 2008 stotič daroval kri. Prvič jo je daroval v vojski leta 1976, od naslednjega leta pa vse do danes pa v bolnišnici Ptuj.
Ob tej priložnosti smo ga krvodajalci, odborniki KORK in otroci krožka Rdečega križa OŠ Cirkovce s torto pričakali na poakcijskem druženju. Od presenečenja je ostal brez besed, posebno vesel pa je bil spominske knjige, ki so mu jo za to priložnost izdelali šolarji.
Razen da je krvodajalec, je tudi njihov predsednik v krajevni organizaciji RK Cirkovce. Delo opravlja zavzeto in s srcem, zato se
tudi število krvodajalcev v naši KO veča, prihajajo predvsem mladi.
Martinov slogan - Smo najboljši! - drži.
Na seznamu naše organizacije je 434 krvodajalcev, med njimi je 38 žensk. Kar trije so darovali kri stokrat in več. To sta še Franc Trčko in Oskar Šturm.
Vsak, ki prvič daruje kri, dobi majhno darilo kot pozornost. Po akcijah se zberejo in v prijetnem druženju končajo dan. Vsako drugo leto imamo letni sestanek.Takrat povabimo vse krvodajalce, ki so kadarkoli darovali kri, razdelimo priznanja za odvzeme, tistim, ki so kri darovali 50-krat zlati obesek, za stokrat pa zlato zapestnico.Vča-sih pa nam tudi uspe kakšen izlet. Najbolj nam je ostal v spominu obisk Primorcev, zato gremo letos ponovno tja, in sicer 24. maja na ribji piknik. Krvodajalci, prisrčno vabljeni.
Naš Martin pa rad pomaga vsem, starejšim in najmlajšim. Otroci krožka Rdečega križa si ne morejo zamisliti desetdnevnega počitnikovanja v Punatu brez veselega, za igro vedno pripravljenega Tinča.Tako je njegova beseda zakon. Že vrsto let je tudi aktiven član odbora. S humanim delom je okužil tudi ženo Marinko in sina Damjana.
Hvala ti, Martin, da si z nami, zato smo tudi mi boljši!
Predsednica KO RK Cirkovce Pavla Ve/er
Martin, si zvezda,
ki svetiš noč in dan, si darovalec, ki ga rabimo vsak dan.
Odlično tudi plavaš, nas potapljati učiš, školjke z nami nabiraš in se z nami veseliš.
Sašo Gerečnik, krožek RK OŠ Cirkovce
Dragi Martin!
Zdaj stotič dal si kri in rešil mnogo si ljudi.
Hvaležni smo ti vsi za tvojo podarjeno kri.
Bodi še naprej tako zvest darovalec, da boš ostal v spominu kot krvodajalec.
Vemo, da dober prijatelj si, ki nam v srcih kotTinč živi.
Kristijan Podgoršek in Luka Veler, krožek RK OŠ Cirkovce
Foto:Arhiv KO RK Cirkovce
ZLATA POROKA MARIJE IN ALOJZA JEVŠEVARJA
V začetku februarja je minilo natanko pol stoletja, kar sta si večno ljubezen in zvestobo obljubila zakonca Marija in Alojz Je-vševar iz Pongrc 32 b.
Ob tej priložnosti sta ponovno dahnila usodni »da« ter zlati jubilej proslavila med sorodniki, znanci in prijatelji.
Zlati ženin Alojz se je rodil 28. maja 1932 v Cirkovcah, zlata nevesta Marija pa 19. junija 1932 v Jablanah. Spoznala sta se na vaškem plesu in začetna simpatija je prerasla v ljubezen, ki sta jo okronala s poroko. Alojz je bil po poklicu zidar in zaposlen na Slovenskih železnicah, Marija pa je skrbela za gospodinjstvo, obdelovala še vrt in majhno njivo ter vzrejala prašiče.
V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Dušan in Danilo ter hčerka Marta, danes pa ju razveseljujejo dva vnuka in tri vnukinje.
Ob častitljivem jubileju sta v krogu najbližjih obnovila poročno zaobljubo - v nedeljo, 10. februarja 2008, ju je na kmečkem turizmu Medved civilno poročil župan občine Kidričevo Jože Murko, cerkveni obred pa je opravil župnik Janko Strašek. Zlatoporočencema ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Ravnega polja!
Saša Peršoh
Foto: Saša Peršoh
Uvodnik
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Čeprav spomini na prednovoletni praznični čas niso več čisto sveži, je vseeno težko verjeti, da je pred vrati že pomlad.Toda če se ozremo na prehojeno pot v letošnjem letu, se vas bo najverjetneje večina strinjala z ugotovitvijo, da je za nami že kar zajeten zalogaj opravljenega dela in obilica novih doživetij.
Tako smo tudi na občinskem svetu v želji, da vsi akterji družbenega ustvarjanja v naši občini, katerih delovanje je močno odvisno od prispevka občine, kar najhitreje začnejo z uresničevanjem začrtanih programov, poleg ostalih obveznosti, pomembnih za uspešno delovanje občine, pod streho spravili najpomembnejši občinski akt - proračun za leto 2008. Ker je letošnji proračun naravnan izrazito investicijsko, mi dovolite, da vas v sledečih vrsticah seznanim z največjimi investicijami v občini Kidričevo v letu 2008, od katerih s predvidenimi 2.207.6 19,00 evri po vrednosti gotovo najbolj izstopa dokončanje otroškega vrtca v Kidričevem.
Gradnja Vrtca Kidričevo, v sklopu katerega bo svoje prostore dobila tudi sodobno opremljena kuhinja in jedilnica za potrebe osnovnošolskih otrok, po zagotovilih članov pristojnega gradbenega odbora poteka skladno z zastavljenim terminskim planom. Sedaj se izvajajo strojne, elektro in vodovodne inštalacije ter vgradnja oken, ki se bliža koncu. Pripravlja se že montaža opreme kuhinje in ureditev fasade, ki bi se naj pričela izvajati predvidoma konec meseca marca. Celotna investicija je vredna 3,6 milijone evrov, od tega je sofinanciranje države
850.000.	00 evrov. Po pogodbi je predviden zaključek 31. 10. 2008, vendar pa bo po dosedanjih ocenah dejanski rok izgradnje 31.8. 2008, dva meseca pred iztekom pogodbenega roka. Naslednja večja investicija, ki bo občutno obremenila občinski proračun, je nadaljnja izgradnja sistema za odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda na celotnem področju občine Kidričevo, v okviru katere je v letošnjem letu iz naslova zaščite kakovosti podtalnice Dravsko-ptuj-skega polja namenjenih 395.000,00 evrov, za nadaljevanje kanalizacije v Kungoti
180.000.	00 evrov ter za sekundarno kanalizacijsko omrežje 434.798,00 evrov. Med večjimi investicijami v letošnjem letu pa bi veljalo omeniti še pridobivanje oziroma izdelavo projektno-tehnične dokumentacije za športno dvorano v Kidričevem, za kar je v želji, da se še letos pridobi gradbeno dovoljenje, predvidenih 72.000,00 evrov proračunskih sredstev.
Glede na to, da se je v zadnjem času name obrnilo mnogo občank in občanov z vprašanjem, kaj se gradi na zemljišču v delu Parka mladosti, med otroškim vrtcem in poletnim kopališčem v Kidričevem, naj vse, ki tega še ne veste, obvestim, da na tej lokaciji poteka izgradnja doma za starejše občane, katere investitor je Dom upokojencev Ptuj. Na ta način bodo poleg prej omenjenega prizadevanja za izboljšanje bivalnih razmer našim malčkom tudi našim starejšim občankam in občanom zagotovljeni boljši pogoji za preživljanje jeseni njihovega življenja.
No, če pa smo že usmerjeni k doseganju nekega naravnega ravnovesja, je prav, da ob tem pomislimo tudi na usmerjenost v nadaljnji enakomerni razvoj vseh krajev in vasi v naši občini, za kar so tudi v letošnjem proračunu kljub višini zgoraj navedenih investicij predvidena dodatna sredstva. V kolikšni meri bodo ta sredstva izkoriščena v posamezni sredini še v letošnjem letu, pa bo odvisno tudi od pripravljenosti dotičnih občank in občanov k vodenju konstruktivnega dialoga in iskanju objektivnih rešitev.
In če sem svoj tokratni uvodnik začel z mislijo na praznični čas, mi dovolite, da v takšnem razpoloženju tudi končam. Pred nami so namreč velikonočni prazniki. Zato vam želim, da jih polni notranjega miru in osebnega zadovoljstva preživite v krogu svojih najdražjih.
Vaš župan Jože Murko
IZDAJATELJ:
Občina Kidričevo Naslov uredništva:
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Saša Peršoh, elektronski naslov: sasa.persoh@gmail.com Tajnica uredništva: Zdenka Bek Uredniški odbor:
Zvonko Milošič (LDS), Andrej Napast (SLS), mag. Silvestra Klemenčič (Zares),
Martin Krajnc (DeSUS), Ivanka Korez (SDS) in Vinko Mlakar (NSi)
Lektoriranje:
Vesna Voglar
Tisk:
Ekart design d.o.o Naklada:
2.400 izvodov
Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članek o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnost/, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila.
Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Naslovnica: Velikonočna Foto: Saša Peršoh
Občinski svet
DEVETA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Na 9. redni seji občinskega sveta, ki je bila 18. decembra 2007 v sejni sobi Občine Kidričevo, so svetniki po potrditvi zapisnika osme redne, tretje izredne in druge korespondenčne seje občinskega sveta razpravljali o trinajstih točkah dnevnega reda. Gospod Zelenko je predstavil sistem prezračevanja ter spremembe in dopolnitve projekta strojnih inštalacij za novi vrtec v Kidričevem, ki pa bi sam projekt izgradnje vrtca podražile za 224.000 evrov. Po krajši razpravi je bil sprejet sklep, da občinski svet Občine Kidričevo zadolži gradbeni odbor in nadzornika, da skupaj s strokovnimi službami občine ter gospodom Zelenkom ugotovi in primerja projekte strojnih instalacij med seboj ter cene med ponudbama in ugotovi, kje prihaja do podražitev.
Zupan Jože Murko in Tatjana Kačičnik sta podala obrazložitev rebalansa proračuna za leto 2007. Po daljši razpravi je občinski svet Občine Kidričevo sprejel sklep, da se zmanjšajo proračunske postavke:
-	0413 »sredstva za samozaposlitev« za
2.200.00	evrov,
-	0415 »sredstva za prvič zaposlene delavce« za 1.800,00 evrov,
-	0416 »nastop na sejmih in razstavah« za
2.500.00	evrov.
Poveča pa se postavka 0419 »naložbe v podjetništvo in obrt« za 6.500,00 evrov. Občinski svet Občine Kidričevo je sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Kidričevo za
leto 2007. Občinski svet je sklenil tudi, da se pogodba za nakup Tovarniške ceste na sklene.
Občinski svet je sprejel sklep, da se delovni osnutek proračuna za leto 2008 da v 15-dnevno javno razpravo. Javna obravnava osnutka proračuna za leto 2008 traja od 21. decembra do 5. januarja 2008. Osnutek proračuna za leto 2008 bo razgrnjen v sejni sobi Občine Kidričevo. V času javne obravnave lahko zainteresirana javnost poda pripombe na osnutek proračuna za leto 2008.
Sledila je druga obravnava odloka o podelitvi koncesije za lokalno gospodarsko javno službo opravljanja pogrebnih storitev ter vzdrževanja pokopališč v Občini Kidričevo. Po sprejetih merilih za izbiro koncesionarja (ponudbena cena pokopaliških storitev 40 točk, ponudbena cena urejanja pokopališč 40 točk, dosedanje izkušnje 20 točk) je bil sprejet tudi omenjeni odlok.
Občinski svet je sprejel sklep za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča pare. št. 73 l/l k.o. Gerečja vas, stavbnega zemljišča pare. št. 860/1 I k. o. Šikole in nestanovanj-skega objekta št. podložka 643/1 k. o. Šikole - pisarna, lokal, skladišče 2, pokrita razkla-dalna rampa, 233 I Pragersko.
Egon Repnik je podal obrazložitev predloga za potrditev dveh kupoprodajnih pogodb. Po razpravi so se svetniki soglasno odločili, da se predlog sklepa za nakup stavbnega zemljišča, pare. št. 797/4 k.o. Gerečja vas iz-
vzame iz načrta nabav za leto 2007, kupi pa se stavbno zemljišče, pare. št. 769/14, k.o. Gerečja vas (zemljišče za parkirni prostor ob mrliški vežici v Kidričevem).
V nadaljevanju seje so svetniki razpravljali o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2008 in sprejeli 4,3-odsto-tno povišanje vrednosti točke. Povišana je tudi vrednost točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo v letu 2008. Občinski svet Občine Kidričevo je sprejel Dokument identifikacije investicijskega projekta Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki ga je izdelal Projekta inženiring Ptuj v maju 2007, pod pogojem, da se delež Občine Kidričevo za sofinanciranje izgradnje zagotovi iz sredstev prodaje zemljišč v Bi-ogradu.
Svet je obravnaval odstopno izjavo gospoda Janka Baštevca, ki odstopa kot predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo. Občinski svet Občine Kidričevo je odstopno izjavo sprejel in Janka Baštevca na njegovo lastno željo razrešil s funkcije predsednika omenjenega odbora. Po razpravi, ki je sledila, je bil za novega predsednika odbora imenovan Anton Habjanič, za člana odbora pa Janko Baštevc.
Pred koncem seje pa je bil sprejet še nov cenik reklamnih oglasov v glasilu Ravno polje.
Saša Peršoh
DESETA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Skupaj z vabilom na januarsko redno sejo občinskega sveta, ki je bila 3 I .januarja 2008, so svetniki prejeli vabilo z osmimi točkami dnevnega reda, kateri je bila naknadno dodana še ena.
Na začetku seje so svetniki razpravljali o povišanju cene storitev ravnanja z odpadki. Predlog odbora za varstvo okolja in požarno varnost, po katerem naj bi se cena storitve ravnanja z odpadki povišala za 5-6 %, ni bil potrjen in po daljši razpravi so svetniki dali soglasje (8 glasov za, 7 proti in I vzdržan) k I 2,33-odstotnemu zvišanju cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Kidričevo družbi Cisto mesto Ptuj d. o. o.
Svetniki so v združeni obravnavi sprejeli občinski proračun za leto 2008, čeprav se vsi s tem niso strinjali in je bilo predlagano, da se opravi le prva obravnava.
Po obravnavi delovnega gradiva so k predlaganemu proračunu občine Kidričevo za leto 2008 prejeli le dva svetniška amandmaja. Vsi so soglašali z amandmajem, ki ga je podal Milan Fideršek (prerazporeditev 2.500 evrov sredstev v korist izgradnje ograje ob igrišču v Spodnjih Jablanah), amandma, ki ga je predlagal Anton Leskovar (prerazporeditev 8.000 evrov sredstev za nakup gasilskega avtomobila za PGD Apače), pa so zavrnili.
Proračun za leto 2008 je naravnan investicijsko, preko 60 odstotkov sredstev je namenjenih za investicije. Na račun investicije za Vrtec Kidričevo in kanalizacijo bo
občina Kidričevo poslovala s finančnim primanjkljajem. Primanjkljaj 800.000 evrov bo pokrit z zadolževanjem.
Svetniki so razpravljali o predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Suzan Koderman je bila imenovana v komisijo za predstavnika javnosti v senat za reševanje pritožb zoper policiste. Svet pa je dal soglasje tudi k imenovanju Darje Potočnik Benčič, mag.farm.spec., za direktorico Javnega zavoda Lekarne Ptuj.
V nadaljevanju je svet soglasno sprejel sklep, da Občina Kidričevo soglaša, da Občina Starše pristopi k Skupni občinski upravi za opravljanje upravnih nalog na delovnem področju varstva okolja, in sicer za vodenje izvedbe projekta »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza«.
Svetniki so soglasno potrdili pismo o nameri med Občino Kidričevo in Gradbenim podjetjem Ptuj o adaptaciji Zdravstvenega doma Kidričevo in izgradnji novega poslovno-stanovanjskega objekta ob njem. Adaptirani zdravstveni dom in na novo izgrajeni poslovno-stanovanjski objekt bosta med sabo povezana v en objekt, ki bo imel v pritličju prostore za nov zdravstveni dom in fizioterapijo, v ostalem delu pa bo GR za lastne potrebe izgradilo stanovanja.V izgradnjo tega objekta pa se vključi gradbeni odbor, ki vodi izgradnjo vrtca.
Pri reviziji projektov strojnih instalacij za izgradnjo Vrtca Kidričevo so bile ugoto-
vljene nekatere pomanjkljivosti pri izvedbi strojnih instalacij, njihova odprava pa bo investicijo podražila le za II 2.418 evrov (več lahko preberete v članku Antona Leskovarja Obrtniška dela so v polnem teku).
Pred koncem seje pa so svetniki razpravljali še o prireditvah ob občinskem prazniku in o stroških za izvedbo le-teh. Občinski praznik ostane, s prireditvijo kot kulturnim dogodkom, s spremljajočimi prireditvami, ki morajo biti racionalne. Če se bo potreboval šotor za »veselico«, se društvu, ki bi to organiziralo, omogoči brezplačni najem šotora.
Saša Peršoh
Občinski svet/obvestila
ENAJSTA REDNA SEJA
O enajsti redni seji, ki je bila v sejni sobi Občine Kidričevo v četrtek, 13. marca 2008, bomo poročali v naslednji številki Ravnega polja.
Saša Peršoh
SEŽIGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
JE PREPOVEDANO
Temeljno načelo varovanja okolja je usklajevanje vseh dejavnosti na sonaravnih in v prihodnost obrnjenih osnovah.
Pred nami je pomlad, čas čiščenja zelenic, okolice hiš in vrtov.To skrbno delo nekatere spremlja tudi škodljiva razvada - sežiganje na prostem.
Dolžnost lokalnega komunalnega inšpektorja je, da javnost v smislu osveščanja preko medijev opozarja na določila predpisov ter jih seznanja s preventivnimi ukrepi in posledicami kršitev predpisov. Tokrat gre za globalni ekološki problem, v katerega spada tudi sežiganje.
Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov (papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo ...), ki zajemajo tudi zeleni vrtni odpad z zelenic (odpadne veje, trava, listje), je po občinskem predpisu popolnoma prepovedano. Nadzor izvaja občinska komunalna inšpekcija. Prav tako pa je v skladu z republiško zakonodajo prepovedano sežiganje ostankov s kmetijskih površin in gozdov oziroma je dopustno samo izjemoma pod strogimi, natančno določenimi pogoji, in sicer:
-	kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom;
-	v prostoru okrog kurišča ne sme biti gorljivih snovi;
-	kurišče mora biti vsaj 50 m oddaljeno od gozda in vsaj 100 m od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi;
-	kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja ali sežiganja;
-	po končanem kurjenju ali sežiganju se mora ogenj pogasiti ter pokriti kurišče z negorljivim materialom;
-	kurjenje, sežiganje ali uporabo odprtega ognja je potrebno prekiniti v primeru, ko je povprečna hitrost vetra večja od 6 m/s, ali ob sunkih vetra, ki so močnejši od 10 m/s;
-	ne sme se uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri go-renju razvijejo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Izvajanje slednjega neposredno nadzoruje Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če pa komunalni inšpektor ugotovi nespoštovanje zgoraj navedenih določil, je
dolžan narediti zapisnik in zadevo odstopiti pristojnemu republiškemu inšpektorju.
Z odlokom so za nepravilno ravnanje predpisane tudi globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika
400,00	evrov ter za pravno osebo 1.400,00 evrov.
Globo je mogoče izreči le v prekrškovnem postopku, ki ga izvede komunalna inšpektorica. Postopek se lahko uvede na podlagi ugotovitev inšpektorice, lahko pa tudi na podlagi obvestil občanov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več potrebno bati, da so bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Občani občine Kidričevo, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, lahko komunalne odpadke brezplačno oddajo v ZBIRNEM CENTRU Kidričevo v torek in četrtek od 10. do 18. ure in v soboto od 8. do 13. ure.
Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani sežigajo komunalne odpadke na prostem, in če ugotovi prekršek, takoj na kraju prekrška izda in vroči kršitelju plačilni nalog z globo.
Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih sežiganja odpadkov na prostem. Prijavo lahko sporoči vsakdo komunalni inšpekciji na Skupno občinsko upravo, Mestni trg I, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 96.
V kolikor želimo našim otrokom in vnukom omogočiti nadaljnje življenje na Zemlji vsaj v enaki ali celo boljši kvaliteti od današnje, moramo spremeniti naš odnos do narave predvsem s spremembo miselnosti in posledično temu spremeniti način ravnanja in na(raz)vade.
Februar 2008 Mag. Olga FEKONJA, komunalna inšpektorica
VRAČILO VLAGANJ V
TELEKOMUNIKACIJSKO
OMREŽJE
Občina Kidričevo je v mesecu septembru podpisala poravnave za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
Podpisane so bile tri poravnave, in sicer za območje bivše krajevne skupnosti Kidričevo, za območje bivše krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. polju in za območje bivše krajevne skupnosti Cirkovce.
Glede na to, da je bila višina vlaganj v posameznem območju različna, so bila tudi različna vračila. Le-ta so bila odvisna izključno od višine vloženih sredstev za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja.
Za območje bivše Krajevne skupnosti Kidričevo je bilo upravičencev 494, vsakemu pa se je vrnilo 419,41 evrov.
Za območje bivše Krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. polju je bilo 21 I upravičencev, vsakemu pa se je vrnilo 199,59 evrov.
Za območje bivše Krajevne skupnosti Cirkovce sta bila vložena dva zahtevka, saj se je telekomunikacijsko omrežje gradilo v letih 1977 in 1987.
Za vložena sredstva v letu 1977 je bilo 144 upravičencev, vsakemu pa se je vrnilo 9,94 evrov.
V letu 1987 pa je sodelovalo 292 upravičencev, vsakemu pa se je vrnilo 796,3 I evrov.
Razlike v višini vračil izhajajo izključno iz različnih vlaganj upravičencev v posameznem območju izgradnje in letih investiranja.
Sredstva, ki so bila vložena iz sredstev samoprispevka, se v skladu z zakonom namenijo za izgradnjo infrastrukture na tistem območju, kjer so se sredstva zbirala. To pomeni, da sredstva samoprispevka za območje bivše Krajevne skupnosti Lovrenc ostajajo za izgradnjo infrastrukture na tem območju, za območje bivše krajevne skupnosti Kidričevo za izgradnjo infrastrukture na tem območju in za območje bivše krajevne skupnosti Cirkovce za izgradnjo infrastrukture na tem območju.
Komisija za vračilo vlaganj
Odbor za varstvo okolja in požarno varnost
AKCIJA ČIŠČENJA OKOLJA
29. marec 2008 ob 9.00
Vse občane, društva, ustanove in druge posameznike pozivamo, da se v soboto, 29. marca, ob 9.00 vključijo v mednarodne aktivnosti v okviru Organizacije Združenih narodov na temo »Uredimo, očistimo svet« ob svetovnem dnevu Zemlje 22. aprila in se udeležijo tradicionalnega spomladanskega varovanja in urejanja okolja v naši občini.
Zborna mesta za udeležence akcije so:
-	v Kungoti pred domom krajanov,
-	v Njivercah pri avtobusni postaji,
-	v Apačah pred gasilskim domom,
-	v Lovrencu pred gasilskim domom,
-	v Pleterjah pred gasilskim domom,
-	v Dragonji vasi pred gasilskim domom,
-	v Cirkovcah pri gostilni Korže,
-	v Jablanah pred gasilskim domom,
-	v Šikolah pred gasilskim domom,
-	v Stražgonjci v športnem parku,
-	v Starošincah pred lovskim domom,
-	v Strnišču v športnem parku.
Zaključek akcije (malica) bo ob 12. uri pred Lovskim domom LD Cirkovce v Starošincah in Lovskim domom LD Boris Kidrič na Hajdini.
Za vse udeležence bo Občina Kidričevo zagotovila zaščitne rokavice in vreče za
odpadke. Če želi katero društvo organizirati akcijo samostojno, naj se za informacije obrne na občinsko upravo Občine Kidričevo (tel. 799 06 16, Igor Premužič). Prav tako bomo v soboto, 29. marca, od 9. ure do I 1.30 brezplačno delili sadike drevja (lipa, javor ...) v Kidričevem pred trgovino Mercator, v Lovrencu pred trgo-
-'i;
Foto: Radovan P.
vino Sloga, v Cirkovcah pa pred trgovino Mercator.
Očistimo naš življenjski prostor in naravo.
Vljudno vabljeni!
Anton Leskovar, predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost
'Okraski” na drevesih povedo marsikaj - o nas vseh!
Foto: Radovan P
SDS
www.kidricevo.sds.si
Spoštovani!
Mesec februar je v SDS najbolj zaznamovala naša 19. obletnica, ki smo jo s slavnostno akademijo 16. februarja 2008 praznovali v nabito polni veliki dvorani SNG Maribor. Ob tej priložnosti je predsednik vlade in SDS podelil zlate znake kot najvišje priznanje SDS. Sestal se je tudi Svet SDS, ki je obravnaval aktualne politične zadeve.
Naš podmladek SDM v Kidričevem se je okrepil z novim vodstvom.
SDM je bila ustanovljena 31. oktobra 1989 kot prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji. Slovenska demokratska mladina (SDM) je samostojna organizacija, ki v okviru SDS združuje več kot 5000 članov v starosti od 15 do 33 let.
Na redni letni konferenci SDM Kidričevo smo 22. februarja v lovrenških prostorih SDS-a za predsednico soglasno izvolili Majo Tominc. Po razpravi o dosedanjem delu podmladka smo se dogovorili o izpeljavi projektov, skladnih s središčnim ciljem slovenske demokratske mladine: vključiti in navdušiti čim več mladih za dejavno delo v družbi. V SDM se zavzemamo za to, da bi v skupnosti uveljavili svoje vrednote in vrednote SDS ter jih s svojim delovanjem širili med mlado populacijo. Naše delovanje razumemo kot sodelovanje svobodnih posameznikov v dobro skupnosti, končni cilj česar je dobro življenje sokrajanov in blagostanje širše družbe.
Bogdan Škafar, 00 SDS Kidričevo Maja Tominc in Barbara Zafošnik
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
V	NSi TUDI ČEZ ZIMO AKTIVNI
Pa smo spet dočakali pomlad, čeprav že drugo leto zapored nismo imeli prave zime. Tudi v naši občini si letošnjo zimo nismo privoščili nobenega počitka, saj smo pridno delali cel december in januar, da smo uskladili in pripravili vse večje in manjše projekte, letošnji proračun pa smo sprejeli že ob koncu januarja.
V	Novi Sloveniji smo pri teh aktivnostih, predvsem preko našega podžupana, aktivno sodelovali in moram reči, da če je bila občina
kdaj razvojno naravnana, je to zagotovo v letošnjem letu. Seveda se vsem potrebam tudi letos ni dalo ustreči, ker je občinski proračun omejen, pa vendar bo v letošnjem letu na območju naše občine odprtih toliko gradbišč, kot že dolgo ne, da o gradnji kanalizacije, ki bo v naslednjih treh letih zajela vso našo občino, ne govorim.
V Novi Sloveniji smo in bomo vedno podpirali projekte, ki so v korist razvoju naše občine, ne glede nato, kdo jih predlaga.
Istočasno se v OO NSi Kidričevo že pripravljamo na jesenske volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Iščemo ustreznega kandidata, ki bo sposoben in bo imel kar največ možnosti, da bo v DZ zastopal naš volilni okraj, kamor spada tudi naša občina. Upam, da bomo pri tej kandidaturi imeli kar se da srečno roko.
Vse simpatizerje tudi obveščamo, da v začetku junija pripravljamo tradicionalni izlet v obalni del naše države, in vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite.
Na koncu pa želimo vsem občankam in občanom Občine Kidričevo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter »veselo pisanko«.
Občinski odbor NSi Kidričevo, predsednik Jože Medved
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ZBOGOM, GOSPOD PREDSEDNIK!
Če na začetku na kratko povzamemo letošnje aktivnosti OO LDS Kidričevo, bi ob dejavnosti naših članov v delovnih telesih občinskega sveta veljalo izpostaviti še prvo redno sejo novega izvršnega odbora OO LDS Kidričevo, na kateri smo določili kandidata OO LDS Kidričevo za uvrstitev na kandidatno listo I I. volilnega okraja 8. volilne enote za volitve v državni zbor Republike Slovenije v letu 2008. Kdo je ta kandidat, naj zaenkrat ostane še skrivnost, saj v stranki ravnokar potekajo postopki iskanja najprimernejših kandidatov LDS za uvrstitev na kandidatne liste posameznih okrajev po vsej Sloveniji.
Dogodek brez primere, ki je v zadnjem obdobju zaznamoval politično dogajanje v Sloveniji, pa je gotovo smrt dr. Janeza Drnovška. Kot je za medije povedala predsednica LDS Katarina Kresal, nas je novica o smrti dr. Janeza Drnovška globoko pretresla. Ne le zato, ker je umrl veliki državnik samostojne Slovenije, temveč tudi zato, ker je s svojim dolgoletnim vodenjem Liberalne demokracije Slovenije
temeljno zaznamoval tudi njeno zgodovino. Njegove zasluge za politični, gospodarski in zunanjepolitični razvoj Slovenije so neprecenljive in šele sčasoma jih bo mogoče v celoti ovrednotiti. Da ga bo zgodovina zagotovo postavila ob bok najuspešnejšim in najzaslužnejšim Slovencem, ne pričajo samo njegova plemenita dejanja, ampak tudi dolge vrste čakajočih ljudi, ki so z vpisom v žalno knjigo želeli izraziti mišljenje o človeku, katerega delo je neizbrisno vgrajeno v temelje samostojne Slovenije.Vsi državljani in državljanke Slovenije smo lahko ponosni dediči te velike zapuščine, pa če se nekateri s tem želijo sprijazniti ali ne. Slava njegovemu spominu!
00	LDS Kidričevo
	nova
	politika
Ustanovitev OBČINSKEGA ODBORA Zares - nova politika KIDRIČEVO
V petek, 22. 2. 2008, smo ustanovili OO Zares - nova politika Kidričevo. Na neposrednih volitvah smo izvolili vodstvo: predsednico Neži ko Sešo, podpredsednika Jožeta Perkoviča in sekretarko mag. Silvestra Klemenčič. Ustanovitvenega zbora so se udeležili tudi vabljeni gostje, župan Občine Kidričevo Jožef Murko, podpredsednika stranke Zares Peter Cesnik in dr. Branko Lobnikar ter predsednik Podravskega pokrajinskega odbora dr. Jčzsef Gyorkos in podpredsednik Sveta stranke Tadej Slapnik.
Vsi so nam zaželeli uspešno delo in izrazili upanje na čim bolj konstruktivno sodelovanje ter dosego cilja, ki je vsekakor skrb za optimalen razvoj na lokalni, regijski in državni ravni. Sami smo sklenili, da bomo pri svojih političnih aktivnostih skušali upoštevati vsa dejstva, realnost in nenazadnje skrb za ljudi, s katerimi živimo in bivamo.
Vsi, ki se nam v tem pomembnem - volilnem - letu želite pridružiti (tudi kot simpatizerji), vljudno vabljeni.
Za našo boljšo skupno prihodnost je izrednega pomena, da izpostavimo vrednote, ki so skoraj zamrle, a so ključne za novo, drugačno, odprto politiko Zares.
Naše vodilo pri vsem, kar bomo počeli, je misel dr.Janeza Drnovška:
»Človek se ne rodiš, temveč postaneš.«
Mag. Silvestra Klemenčič, vodja IS za 00 Zares - nova politika Kidričevo
Poslanski kotiček
POSLANSKI KOTIČEK Z BRANKOM MARINIČEM
Tokrat bo »poslanski kotiček« zajemal dve temi, in sicer Zakon o vrtcih in Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane.
Zakon o vrtcih je bil sprejet leta 1996 in ureja področje dejavnosti predšolske vzgoje. Razne javnomnenjske ankete kažejo na določene pomanjkljivosti na tem področju. Za kakšne pomanjkljivosti gre in kakšne spremembe predvideva novi zakon?
Poslanec Branko Marinič »V času izvajanja zakona so se pokazale določene pomanjkljivosti, na katere opozarjajo ne le razne javnomnenjske ankete, temveč tudi občine kot ustanoviteljice vrtcev, še posebno težo ugotovljenemu dejanskemu stanju pa daje opravljena Revizija o zagotavljanju predšolske vzgoje v letih od 2004 do 2006, ki jo je opravilo Računsko sodišče RS. Delež vključenosti predšolskih otrok v naši državi je bil v letu 2006/07 64,8 odstotkov.Vrtci so prevladujoča oblika institucionalne vzgoje. Številke kažejo, da imamo 105 javnih samostojnih vrtcev, 183 vrtcev pri osnovnih šolah, 23 zasebnih vrtcev - vanje je vključenih cca I % otrok in v okviru javnih vrtcev še 14 vzgojno-varstvenih družin — vanje je vključenih 106 otrok. Obstoječe zakonske rešitve sicer predvidevajo več oblik predšolske vzgoje, ki pa v praksi dejansko niso zaživele. Zato je potrebno pripraviti takšne spremembe zakona, ki bodo omogočile, da se bodo že predvidene oblike, npr. vzgojno-varstvena družina, zasebni vzgojitelj, tudi dejansko pojavile, s tem pa bi se povečala dostopnost predšolske vzgoje.«
Dotaknili ste se nekaterih sprememb. Nam lahko o slednjih poveste kaj več?
Poslanec Branko Marinič »V analizi Kakovost pedagoškega dela v vrtcih je bilo ugotovljeno, da so urniki vzgojiteljic in pomočnic tradicionalni ter da bi bilo potrebno predrugačiti delovni čas v vrtcih zato, da bi se zagotovili pogoji za kakovostno delo.
Kot je ugotovilo Računsko sodišče RS, sta pomanjkljiva tudi spremljanje in javna dostopnost podatkov o kapacitetah in stanju razpoložljivih mest v vrtcih in v različnih programih predšolske vzgoje, kar pa onemogoča izvajanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje dostopnosti vrtca. Ravno zaradi tega je treba v zakon vključiti podlage, ki bodo omogočale celovito in sprotno spremljanje dostopnosti vrtcev, se pravi vodenje evidenc o potrebah in dejanskih kapacitetah vrtcev v posamezni občini ter vzpostavitev javno dostopne evidence, ki bi bila na voljo uporabnikom tudi na spletnem naslovu ministrstva. Potrebne so spremembe
zakona, ki bodo odpravile pomanjkljivosti na področju sistema plačila za vrtce in omogočile nadaljnji razvoj dejavnosti predšolske vzgoje v naši državi.«
Kakšni so poglavitni cilji zakona?
Poslanec Branko Marinič »Poglavitni cilji zakona so doseči 90% delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja, zagotavljati kakovost predšolske vzgoje ( vrtci in varstvo otrok na domu) v RS, sprostiti oblike predšolske vzgoje, ki do sedaj niso zaživele v praksi in s tem povečati dostopnost predšolske vzgoje, zagotoviti primerljive cenovne pogoje predšolske vzgoje v RS, informacijska dostopnost-starši morajo imeti možnost pregleda stanja prostih mest v slovenskem prostoru ter razbremenitev družin s plačili za vrtec, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka. Z zakonom bi zagotovili večjo dostopnost, pestrost predšolske vzgoje. S sofinancerskimi vložki bi pripomogli k večjemu zagotavljanju prostorskih zmogljivosti. Vzpostavili bi informacijske sisteme, s katerimi bi povečali informiranost staršev o možnostih vključitve. Uvedli bi tudi ukrep razbremenitve družin z več predšolskimi otroki s plačili za vrtec.« Prinaša nov zakon še kakšne novosti? Poslanec Branko Marinič »Kot novost prinaša zakon možnost, da se osebe, ki želijo opravljati varstvo otrok oziroma, ki že sedaj opravljajo varstvo otrok »nelegalno«, registrirajo pri ministrstvu kot varuhi otrok. Zakon določa, da morajo imeti ustrezno izobrazbo, najmanj srednjo, s poklicnim standardom Varuh predšolskih otrok, sprejetim na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje, in da morajo biti nekaznovani. Tako bi vzpostavili pregled nad osebami, ki opravljajo varstvo otrok, obenem pa bi zagotovili tudi večjo kakovost s stališča zdravja in varovanja otrok.« Nekateri poslanci ste v parlamentarni postopek vložili predlog Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Iz česa ste izhajali pri predlogu omenjenega zakona?
Poslanec Branko Marinič »Glede na hiter utrip življenja, so tudi otroci in mladostniki vedno bolj obremenjeni, saj v šoli preživijo velik del svojega časa.Vsi vemo, da je hrana osnovni vir pridobivanja energije, ki je potrebna za naše normalno delovanje. Veliko otrok ima slabe prehranjevalne navade, ne poslužujejo se zdravih obrokov, ali jih sploh nimajo, veliko jih je, ki zdrave obroke izpuščajo in jih nadomestijo z raznimi nezdravimi prigrizki. Posledica tega so utrujenost, preobremenjenost in razne bolezni, na drugi strani pa pomanjkanje energije, izguba motivacije, ipd.
Kaj je tisto bistveno, kar želite s predlogom Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane doseči?
Poslanec Branko Marinič »Želimo, da bi zakon prinesel sistemsko ureditev prehrane dijakov, tako kot jo poznamo pri subvencioniranju študentske prehrane.
Do sedaj je bilo na področju srednješolskega izobraževanja urejeno subvencioniranje cenejše prehrane za dijake, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Predlog novega zakona pa bi prinesel en subvencioniran obrok za vsak šolski dan za vse dijake. S tem bi bilo poskrbljeno, da bi se dijaki redno, predvsem pa bolj zdravo prehranjevali, obenem pa bi s predlaganim zakonom razbremenili tako starše kot dijake. Zagotovili bi pravico do subvencioniranega obroka za vse dijake in ne le za socialne šibkejše, kot je bilo to urejeno sedaj.
V predlaganem zakonu je treba dijaško prehrano definirati širše, subvencionirani obrok pa natančneje opredeliti. Šlo naj bi za topel obrok, ki bi ga dijaki praviloma prejemali znotraj šolskega prostora.
Bi ob koncu najinega pogovora dodali še kakšno misel?
Poslanec Branko Marinič »Velikokrat rečemo, da na mladih svet stoji in da so naša prihodnost. Ravno v času izobraževanja in njihovega izoblikovanja v samostojne, odrasle osebe, je treba poskrbeti, da bodo imeli čim boljše pogoje za osebnostni razvoj. Zdrava, primerna in redna prehrana je zagotovo dejavnik, ki vpliva na razvoj posameznika. Zato je treba poskrbeti, da se bodo otroci redno in zdravo prehranjevali.«
Stanka Letonja
Približujejo se prazniki... čas, ko se zberemo v krogu družine in polni upanja zremo v prihodnost. Ob tej priložnosti bi vsem občankam zaželel vse lepo ob dnevu žena. Blagoslovljeni velikonočni prazniki, ki se približujejo, pa naj bodo polni radosti, upanja in družinske sreče.
Branko Marinič, poslanec DZ RS
Obisk v Notranjsko kraški in Osrednje slovenski razvojni regiji Foto:Arhiv PS SDS
"w	v spomin/Odbori
V SPOMIN NEKDANJEMU ŽUPANU OBČINE KIDRIČEVO
ZVONIMIRJU HOLCU
Rodil se je 15. februarja 1959 v Ptuju. Po osnovni šoli v Košnji je obiskoval Srednjo tehnično šolo v Mariboru in kasneje študiral na Višji strojni in tehnični šoli v Mariboru. Leta 1986 se je preselil v Kungoto pri Ptuju.
Od ustanovitve stranke SDS leta 1989 je bil njen aktiven član in tudi večletni predsednik občinskega odbora SDS v občini Kidričevo.V letih 2005-2006 je iz stranke izstopil zaradi osebnih razlogov. Pred nastopom podžupanskega mandata leta 1998 je bil kar nekaj let aktiven občinski svetnik. Leta 2002 pa so mu volivci zaupali mesto župana.
In če smo imeli s kom poseben odnos, smo ga imeli z Zvonimirjem Holcem, z županom velikega in odprtega srca do sočloveka, človekom, ki je s svojimi dejanji, mislimi in novimi potmi, ki jih je odprl občini, spremenil življenje marsikateremu občanu občine Kidričevo. Kot župan je bil vedno pripravljen sprejeti kogarkoli. Predvsem je znal poslušati in slišati ter pomagati, če je le bilo v njegovi moči. Nikoli se ni ukvarjal preveč s seboj, z ambicijami, bogastvom. Skromen in sproščen človek, znan po brezmejni ljubezni do mladih, si je utrl pot v naša srca in v njih zadal neomajen pečat politika, človekoljuba, predvsem pa kot iskrenega in dobrega človeka ...
Kljub mnogim političnim očitkom, viharjem nasprotovanj je vztrajal pri svojih načelih, ohranjal avtentično držo, verjel v dobro,
delal dobro in si tako zagotovil posebno mesto v srcih ljudi, ki jim je pomagal iz stiske, ljudi, s katerimi je delal, in ljudi, ki so ga poznali.
Pa vendar mu dolgoletna bolezen srca, katerega prvo operacijo je imel že leta 1969, ni dala miru. Svoj notranji mir je po odločitvi, da politiko zapusti, našel v družini in v urejeni knjižnici na vikendu v Ločkem vrhu.
V	knjigah o notranjem miru in energijah, ravnovesju in krepitvi zavedanja o sebi in okolici ...
Zvonimir Holc bo v naši zavesti ostal zapisan kot politik z odprtim srcem za ljudi.
V	imenu občank in občanov HVALA Tl.
Odbor za spremljanje in vodenje projekta izgradnje Vrtca Kidričevo
OBRTNIŠKA DELA SO V POLNEM TEKU
Foto:Anton Leskovar
Pri pregledu in seznanitvi z opravljenimi deli na gradbišču smo člani gradbenega odbora zadovoljni s kvaliteto opravljenega dela ter ugotavljamo, da dela potekajo po terminskem planu, sprejetem dne 2.10.2007.
V prejšnji številki časopisa smo že pisali o reviziji projekta strojnih inštalacij (ogrevanje, prezračevanje) in o spremembah ter dopolnitvah projekta, ki bi zagotavljale maksimalno varčevanje energije in upoštevale delovni in mirujoči čas vrtca (sobote, nedelje, prazniki) ter prilagajale temperaturo temu režimu.
Izdelana je sprememba projekta, ki je spremenila tehnologijo prezračevanja - predvidena je rekuperacija. Klimati se uporabijo za ogrevanje in hlajenje prostorov. Toplo-
tna postaja se bo izvedla tako, da bo lahko kasneje delovala tudi na osnovi alternativnih virov energije in bo možna priključitev dodatnih objektov (večnamenska dvorana). Prav tako je dodana digitalna regulacija ogrevanja in prezračevanja ter v kuhinji tri nape, ki so nujno potrebne. Po dodatnih pregledih se je prvotna podražitev v višini 224.876,62 EUR znižala na I 12.418,00 EUR.
V objekt so že vstavljena vsa okna in izvedeni ometi. Izvaja se horizontalna izolacija, na katero se polagajo cevi za talno gretje, nakar se izdelajo estrihi.
Prav tako se izvajajo ele-ktro- in strojne inštalacije (groba montaža). Zunaj na dvorišču je že izdelan prostor za smetnjake in kolesa, v naslednjih dneh se bo pričela urejati okolica objekta in montaža fasade. V teku je tudi izbira dobaviteljev notranje opreme za kuhinjo in učilnice.
Člani odbora smo sprejeli sklep, da se v sklopu zunanje ureditve vrtca
uredi tudi nadomestna avtobusna postaja za šolske otroke na lokaciji nasproti garaž pri zdravstvenem domu.
Gradnja vrtca prehaja v fazo zaključnih del, zato sedaj že lahko občutimo prostornost novega objekta. Prepričan sem, da bomo vsi ponosni na novi vrtec, ki ga bodo najbolj veseli otroci in zaposleni.
Anton Leskovar, predsednik odbora za spremljanje in vodenje projekta izgradnje vrtca Kidričevo
Foto:Anton Leskovar
Odbor za gospodarstvo Občine Kidričevo
NE DAMO SE
Leto 2008 je že veselo zakorakalo v svoje tire, z njim pa tudi mi, ki si naš, vsak dan dražji kruh služimo kot obrtniki in podjetniki. Ja, lepo so nas prizadele podražitve velikih trgovskih podjetij, kaj pa mi, a smo lahko dvignili cene? Mislim, da si je malokdo od nas to lahko privoščil, še več, cene smo celo znižali.To nam pač prinaša globalizacija,. Veliki cene sproti višajo bolj, kot bi lahko, mi, manjši, pa jih vsako leto nižamo. Pa vendar se ne damo.
Tudi v naši občini smo se letos potrudili in že v začetku februarja sprejeli proračun za leto 2008. Ta je rekordno velik, pa vendar zelo »šparovno« in razvojno naravnan. Zaradi projektov, ki se že vršijo ali so pred
nami, smo vsi odbori »zategnili pas«, da smo lahko zaprli proračun.
Tako smo se tudi v našem odboru vsi člani strinjali, da bomo letos preživeli s skupnim zneskom 25.000,00 eur. Sprejeli smo tudi sklep, da bomo del sredstev namenili za subvencije, in sicer:
-	za samozaposlitev v višini 5.200,00 evrov,
-	za prvič zaposlene delavce iz naše občine v višini 2.520,00 evrov,
-	za izobraževanje v višini 500,00 evrov,
-	za nastope na sejmih in razstavah v višini 4.000,00 evrov.
Zal zaradi varčevanja letos niso bila potrjena sredstva za naložbe. Bomo pa letos organizirali še predavanja iz nove zakonodaje, izpite
iz varstva pri delu ter požarno varnost in pa že tradicionalno srečanje, ki bo tudi letos, v kolikor bo dovolj prijav, organizirano kot dvodnevna strokovna ekskurzija. Skupaj s turističnim društvom pa želimo postaviti tudi tako imenovane info table, za kar smo tudi namenili del sredstev.
O vsem vas bomo sproti obveščali, kot do sedaj, zapisnike sej odbora za gospodarstvo pa si lahko ogledate tudi na spletni strani občine pod rubriko Odbor za gospodarstvo. Sedaj pa veselo na delo, saj se pomlad že bliža.
Zoran Žunko, predsednik odbora za gospodarstvo Občine Kidričevo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
NAŠE (NE)VARNE POTI!
Smo že globoko v letu 2008, bliža se nam čas spomladanskega prebujanja in s tem tudi kar nekaj več aktivnosti, predvsem prometa, na naših že tako obremenjenih cestah. Upamo, da bomo preteklo leto 2007 kar hitro pozabili, tako glede stanja prometne varnosti na območju naše občine, kot tudi na območju celotne države. Preteklo leto je bilo preveč črno oziroma tragično glede same prometne varnosti, saj se je na območju občine Kidričevo pripetilo 165 prometnih nesreč, kar je sicer za 13 nesreč manj kot v letu 2006, vendar pa so bile posledice le-teh mnogo bolj tragične.V letu 2007 se je pripetilo 5 (v letu 2006 ena) prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, v katerih je umrlo 7 udeležencev (leta 2006 dva), prav tako se je pripetilo 72 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami (v letu 2006 82), od tega je bilo 129 udeležencev lažje telesno poškodovanih, v letu 2006 pa je bilo 6 udeležencev huje, 121 pa lažje poškodovanih. Glede na to, da je bilo sicer manj prometnih nesreče, upamo, da jih bo v tem letu še manj, predvsem pa, da na naših cestah ne bi bilo smrtnih žrtev. To ni le naša pobožna želja, ampak tudi aktivno sodelujemo z raznimi drugimi organi, ki so odgovorni za izboljšanje prometne varnosti. Ob pogledu na statistične podatke, kjer so zabeleženi tudi sami vzroki prometni nesreč, pa se še vedno ugotavlja, da je v največji meri prisoten človeški faktor. To pomeni, da smo mi, udeleženci v cestnem prometu, sami v največji meri odgovorni za varno
udeležbo v cestnem prometu. Ob tem velja opozoriti, da niso samo mlajši vozniki hitrih osebnih avtomobilov krivi za divjanje po naših cestah in s tem posledično za žrtve na cestah, ampak lahko k večji prometni varnosti pripomoremo vsi udeleženci v cestnem prometu z vzornim obnašanjem.To velja za pešce, kolesarje, voznike koles z motorjem, motoriste, voznike delovnih strojev in traktorjev, voznike tovornih vozil itd.. Mnogokrat je slišati pripombe pešcev ali kolesarjev, kako divjajo vozniki osebnih avtomobilov, jih preblizu prehitevajo ali ob dežju celo poškropijo ter jim ob prečkanju ne odstopijo prednosti. Ob tem pa pozabijo, da tudi sami niso kaj prida dodali k lastni varnosti, oziroma, da bi zavarovali sebe, saj smo v prvi vrsti mi sami odgovorni za svojo varnost. Na primer pešci ob zmanjšani vidljivost ne nosijo predpisanih odsevnih teles (kresničk), ko hočejo prečkati cesto, kar stopijo na vozišče z mislijo, da mora voznik ustaviti, kolesarji ne uporabljajo luči na kolesu ali jih celo nimajo nameščenih.Vse lepo in prav, ampak ob tem velikokrat pozabijo, da jih mogoče voznik zaradi slabe vidljivosti ni niti opazil, ko pa jih je opazil, pa je kar težko ustaviti avtomobil, ki tehta okoli 1000 kg in vozi z dovoljeno hitrostjo v naselju 50 km/h. Člani sveta smo, tako kot že vrsto let pred tem, na šolah in s pomočjo policije razdelili že ne vem koliko kresničk in vedno znova opozarjali na uporabo le teh, vendar se še vedno opaža, da so le-te verjetno spravljene nekje v predalu.
Vsem pešcem in kolesarjem pa velja opozorilo Bodi Viden — Bodi PREviden.
Ob zaključku bi še vsem skupaj zaželel čim manj pomladanske utrujenosti in čim več zbranosti in strpnosti ob udeležbi v cestnem prometu.
SREČNO IN VARNO!
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kidričevo Davorin VALENTAN
TISKARSKI ŠKRAT
V prejšnji številki smo pod članek Akcije sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letu 2007 namesto Suzane Habjanič podpisali Marka Baumana. Avtorici članka se za napako iskreno opravičujemo.
Saša Peršoh, odgovorna urednica
PONGRCE
No, pa smo tam. To, kar sem v prejšnjem sestavku o Pongrcah povedal, da bo še vroče, ko bomo prišli do železnice, se je zgodilo. Ni še pozabljena komasacija, že imamo problem železniški prehodi, posebej še prehod Pongrce-Sikole na cesti Šikole-Lovrenc.Vse bi bilo lepo in prav, če bi načrtovalci ne delali po SVOJE in bi poslušali nasvete strokovnjakov/iz ozadja/.V idejnem načrtu rekonstrukcije železnice je namreč med mnogimi drugimi ukinitvami predviden za ukinitev prej omenjeni prehod. Sama ukinitev ni najbolj problematična, problem je, kako speljati obvoznico od železniškega prehoda Šikole—Šikole pa do obstoječe ceste, ki je prekinjena na prehodu Pongrce-Šikole. Študija projektantov je namreč ugotovila, da je povezava ob železnici tako rekoč težje izvedljiva, predvsem za vključevanje obvoznice v obstoječo cesto Šikole-Lovrenc, saj bi v tem primeru posegala v stavbni objekt prve hiše ob železnici. Projektanti so se odločili, da je ugodnejša izvedba obvoznice tako, da od prehoda v Šikolah cesta poteka odmaknjeno od železnice do potoka, tam pa zavije ob potoku in se nato pri mostu v
Pongrcah zopet povrne na staro cesto. Tu že obstaja sedaj vzdrževalna oziroma poljska cesta.
Ta rešitev je neprimerno boljša z več vidikov. Predvsem je planirano, da se cesta lahko eventualno širi in tudi podaljšuje ob potoku vse do ceste Lovrenc-Ptujska Gora. Nadalje za udeležence v prometu ta izvedba zagotavlja neprimerno večjo varnost, saj se izogne vožnji ob stanovanjskih hišah in s tem možnosti naleta stanovalcev, otrok ali živali na cesto.
Prav posebej pa pomeni večjo varnost za prebivalce tega dela obvoznice. Ker pa vemo, da je varnost v prometu na prvem mestu, mi ni treba več pojasnjevati, zakaj to varianto močno podpiramo vsaj prebivalci tega dela vasi.To varianto podpira tudi velik del ostalih udeležencev v prometu, ki to cesto občasno ali pa redno uporabljajo, med drugimi vaščani Zg. in Sp. Jablan, kar so na zboru vaščanov tudi potrdili. Žal pa ugotavljamo, da so največji nasprotniki takšne izvedbe naši sovaščani, ki pa žal ne povedo niti enega tehtnega razloga, zakaj nasprotujejo. Najbolj verjeten je edino ta, da zakaj vam boljše, če nam ne
gre. Prav tako me čudi nasprotovanje vaščanov Stražgonjce in Šikol, saj ti popolnoma nič ne izgubijo. So bili zavedeni??? Zanimivo je to, da so I 0. 9. 2007 na skupnem sestanku vaških odborov in predstavnikov občine to predlagano varianto vsi potrdili. /Šikole, Stražgonjca, Gaj in Pongrce/ In še to: povsod se trudijo, da se promet čim bolj preusmeri iz naselij na obvoznice, pri nas pa je to obratno. Čigava logika je to? »Kmečka« gotovo ne, kajti tista je neprimerno bolj pametna in razsodna, gledajoča tudi vnaprej.
Sicer pa - videli bomo, kaj bo čas prinesel, pri nas v Pongrcah namreč deluje vse normalno, le nasmeh ni več ta prav, kot pravi neka pevka.
Bi pa svetoval vsem krajanom, ki jih mučijo železniški prehodi na poti na polje, da tu usmerijo vse sile in si izborijo čim boljše rešitve za te poti, ki jih dejansko potrebujejo in so neprimerno bolj pomembne za njihovo dejavnost, jaz bom podprl vsekakor vsako rešitev, ki bo za njih najboljša.
Franc Lah
URBANISTIČNA ARHITEKTURNA UREDITEV NASELJA CIRKOVC Z NOVIM OSREDNJIM TRGOM
Foto: Saša Peršoh
V mesecu februarju je potekala že druga predstavitev arhitekturnih delavnic »Urbanistična arhitekturna ureditev naselja Cirkovc z novim osrednjim trgom«, ki jih pripravljajo študentje arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pod vodstvom prof. Gabrijelčiča. Študentje
so v svojih predstavitvah nakazali možne rešitve bodoče ureditve samega centra Cirkovc. Predlagali so umestitev novega krožnega križišča, ki bi umiril in hkrati povečal pretočnost skozi Cirkovce. Prav tako so predlagali ohranitev dveh starejših stavb, ki bi kraju ohranili identiteto.To sta »brigada« in bivša osnovna šola, v kateri sedaj obratuje picerija. Ohranitev teh stavb bi za la-
stnike pomenil velik finančni vložek v obnovo, sploh v primeru »brigade«, ki je popolnoma dotrajana in je primerna samo še za rušitev. Na zadnji predstavitvi je bilo večino razprave govora o prihodnosti stavbe, v ka-
teri je sedaj picerija in je v zasebni lasti.V primeru ohranitve te stavbe, bi se morala temeljito obnoviti in dodati bi ji morali novo vsebino. V tem primeru bi se novo krožišče minimalnih gabaritov postavilo na zahodni strani stavbe med cerkvijo in zbirno-odkupnim centrom živine v lasti Sloge Kranj, z.o.o. Druga možnost pa je odstranitev stavbe in postavitev krožišča v osrednji prostor. S tem bi pridobili veliko preglednost v samem centru Cirkovc na vse tri strani, kar bi še lahko bilo posebej poudarjeno z drevoredi v vsako smer.
Takšne delavnice so zelo dobrodošle, saj ti strokovnjaki s področja arhitekture pokažejo določene možnosti, ki jih sam sprva ne vidiš, vendar je te rešitve gotovo potrebno prilagoditi specifiki lokalnega okolja, v katerega bi se vnesle.
Andrej Napast
%f.
•V-
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA REKONSTRUKCIJO IN ELEKTRIFIKACIJO ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO-HODOŠ
Foto: Saša Peršoh
Od 31. I. do 3.3. 2008 je v sejni sobi Občine Kidričevo potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš (v nadaljevanju DPN), okoljskega poročila in njegove revizije. Javna obravnava omenjenega dokumenta pa je bila v ponedeljek, 19. 2. 2008, v prostorih Osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem. Predmet omenjenega DPN v naši občini je elektrifikacija železniške proge; ureditev prečkanj železniške proge z ureditvijo nivojskih in izvenni-vojskih križanj ali ukinitvijo prehodov; območja prestavitev, rekonstrukcije, gradnje povezovalnih cest in območja ukrepov za preprečevanje prekomernih vpliv na okolje (aktivna in pasivna protihrupna zaščita).
V DPN so bile predlagane naslednje aktivnosti na železniški progi, ki poteka skozi našo občino. Za potrebe elektrifikacije se bodo na južni strani železnice na razdalji 25 m postavili električni drogovi, ki bodo od železniške proge oddaljeni 2,5 m. Na področju križanj železniške proge s cesto pa so predlagane rešitve naslednje: na železniškem prehodu Stražgonjca, ki sicer spada v občino Slovenska Bistrica, bi se zgradil podvoz, prehod Sikole bi ostal zavarovan s polzapornicami, prehod Pongrce I bi se ukinil po izgradnji povezovalne ceste ob Framskem potoku.Tukaj je komisija podala pripombo na ureditev povezovalne ceste, ki bi morala imeti javno razsvetljavo, kolesarsko stezo in poljsko cesto za dostop na kmetijska zemljišča ob tej cesti.
Prav tako bi bila smiselna izgradnja podvoza za pešce in kolesarje na obstoječem prehodu. Prehod Pongrce 2 se ukine, prehod Jablane
1	se zavaruje s polzaporni-cama, na katerem pa smo zahtevali izgradnjo izven-nivojskega prehoda ustreznih gabaritov. Na prehodu Cirkovce I je predvidena ukinitev prehoda in prestavitev železniške postaje na južno stran pri železniškem prehodu pri RTP.Tukaj smo popolnoma podprli zahtevo krajevnih odborov Jablane, Starošince in Cirkovce, ki so bili podkrepljeni z več kot 400 podpisi krajanov, da železniški prehod in lokacija železniške postaje ostaneta nespremenjena. Na železniškem prehodu pri RTP je predvidena izgradnja izvennivojske-ga križanja (podvoz) in postavitev nove železniške postaje na južni strani železnice, ki pa bo nepotrebna ob ohranitvi železniškega prehoda pri obstoječi železniški postaji v Cirkovcah. Prehod Mihovce I se ukine, prav tako je v DPN predvidena ukinitev železniškega prehoda Mihovce 2, kjer pa smo zahtevali izgradnjo podvoza, ker gradnja nivojskega križanja ni mogoča zaradi izo-gibališča. Na železniškem prehodu Strnišče
2	smo zahtevali izgradnjo izvennivojskega prehoda za pešče in kolesarje in izgradnjo pešpoti od zahtevanega podvoza za pešce do železniške postaje. Prav tako smo zaradi
zagotovitve popolne varnosti zahtevali izgradnjo podvoza na območju železniškega prehoda Njiverce.
V DPN je predvidena tudi izgradnja treh protihrupnih ograj, in sicer na območju Pongrc na južni strani železnice in na območju Cirkovc na severni in južni strani. Tukaj smo zahtevali preučitev možnosti za postavitev protihrupne ograje še na območju Sikol in obojestranske protihrupne ograje na območju naselja Strnišča. Prav tako pa se morajo urediti in izgraditi povezovalne ceste ustreznih dimenzij na območju ukinitve železniških prehodov.
Andrej Napast,
predsednik komisije za spremljanje in reševanje železniških prehodov v Občini Kidričevo
SILVESTRSKI TEK V OBČINI KIDRIČEVO IN SILVESTROVANJE NA PROSTEM
Zadnji dan v letu 2007 smo v občini Kidričevo ob 18. uri organizirali tradicionalni, letos že 9. silvestrski tek, od 22.00 do
02.00	zjutraj pa silvestrovanje na prostem, s poslanico župana občine Kidričevo Jožefa Murka in veličastnim ognjemetom.
Ker izvedbe teka ni bilo pripravljeno prevzeti nobeno športno društvo v Kidričevem, smo se uspeli dogovoriti, da ga ponovno izvede Društvo za medgeneracijsko sodelovanje (DMS Kidričevo).
Kljub naporom s številnimi predhodnimi aktivnostmi ter pridobivanji dovoljenj, sodelavcev in izvajalcev, predvsem pa odgovornostim z organiziranjem teka in prazno-
vanja na prostem na samo silvestrsko noč (še posebej v času ognjemeta, ko je bilo tudi letos med 300 do 400 udeležencev), lahko rečem, da je prireditev popolnoma uspela. Po analizi lanskega dogajanja smo pripravili strategijo, vključno z nakazanimi potrebnimi spremembami, da bi bilo letošnje praznovanje boljše, lepše, zanimivejše in še bolj obiskano. In obrestovalo se je. Izkazalo se je, da se teka udeleži vedno večje število otrok, zato smo nagradili prav vse udeležence v tej kategoriji. Nagrade in priznanja jim je podelil sam dedek Mraz, kar je bilo presenečenje tudi za vse obiskovalce in udeležence. In zmagovalci?V bistvu so
zmagovalci vsi, ki so se teka v tako hladni in v tako »pomembni« noči udeležili, le da so po trije najboljši v posamezni kategoriji prejeli zraven lepih priznanj Občine Kidričevo še bogate praktične nagrade.
Tokrat je bila največja zasedba v kategoriji moških (14 udeležencev), kar nakazuje na dejstvo, da morajo biti organizatorji vsako leto pripravljeni na zelo različno število udeležencev v posamezni kategoriji. Prav tako tudi letošnja novost pri teku - tekmovanje družin - ni zadostila pričakovanjem organizatorja, a se je kljub temu ena družina odločila za tek, in to tik pred zdajci, saj so nameravali prijaviti le otroka.
Vsekakor velja posebej čestitati najstarejšemu udeležencu teka. To je 68-letni Miha Kornet, ki je pokazal in dokazal, da je na tovrstnih tekmovanjih pomembno sodelovanje, da šteje le to, da v občini Kidričevo vzdržujemo tradicijo, da smo občani rekreacije ter da nam je še kako mar za šport in zdravje.
Če pogledamo še z druge plati, je tek, katerega namen je predvsem sproščeno druženje in pri katerem gre bolj za simbolično dejanje kot tekmovanje, uspel. Vsi udeleženci so, kot že rečeno prejeli, zelo lepa priznanja, najboljši trije iz kategorije otroci, moški in ženske ter najstarejši udeleženec in najboljša družina pa tudi bogate praktič-
ne nagrade.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli nesebično pomagali tako pri izvedbi silvestrskega teka kot silvestrovanja samega, predvsem pa trem ključnim akterjem: županu Jožefu Murku, ki je ne samo omogočil tek in praznovanje, ampak tudi aktivno sodeloval pri startih in podelitvah nagrad, Igorju Premužiču, ki je poskrbel za tehnično izvedbo obeh prireditev, ter Mežiki Sešo, predsednici Društva za medgeneracijsko sodelovanje (DMS Kidričevo), kateremu je uspelo realizirati vse potrebno za odlično organizacijo in varno izvedbo prireditev. Prav tako velja zahvala PGD Talum Kidričevo, članom TD Kidričevo,
Andreji Emeršič in Zdravki Kermat, družini Krneža ter Janu Emeršiču in vsem ostalim, ki so neumorno bdeli nad vsem dogajanjem ob prireditvi vse do jutranjih ur.
Še posebej se zahvaljujem dedku Mrazu, ki je po teku poskrbel za prav prijetno presenečenje vseh.
To pa je hkrati tudi povabilo, da tisti, ki želite, da bo v naši občini, karkoli se bo dogajalo, najlepše, najboljše, največje in sploh naj naj, z nami sodelujete, nam pomagate z idejami in se nam pri tovrstnih projektih in prireditvah pridružite!
Mag. Silvestra Klemenčič, vodja prireditve
PUST, MASTNIH UST
Na Ptuju so letos že deveto leto zapored ob martinovem ustoličili princa karnevala, ki v času kurentovanja prevzame oblast nad mestom Ptuj. Častni naziv je letos pripadel Miranu Urihu, Majerju Cirkovškemu.V okviru Evropskega združenja karnevalskih mest, ki združuje več kot 350 mest in organizatorjev karnevalov v 46 nacionalnih združenjih, predvsem zahodne Evrope, je lik “PRINC KARNEVALA” pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja in protokola.
Lokalna turistična organizacija Ptuj je za letošnjega princa izbrala predstavnika iz Cirkovc. Čast je pripadla g. Miranu Urihu, poslovnežu s področja financ in glasbenih storitev. Naziv princa vsako leto na Ptuju podelijo tistemu, ki je v bogati tradiciji deloval na področju kulture, se izkazal s svojim osebnim prispevkom pri ohranjanju kulturne tradicije svojega kraja in širše okolice, predvsem pa sodeloval pri pustnih prireditvah in ptujskem karnevalu.
Tudi letošnjemu princu so v Zgodovinskem arhivu poiskali primerno zgodovinsko osebnost, ki jo predstavlja. Gospa Marija Hernja Masten je izbrskala lik Majerja, upravnika posestev, ki so pripadala redovnicam iz Studenic. Majer je bil hkrati pisar, upravitelj in gospodar pristave. Majerji so se menjavali v skladu s tem, koliko so bili uspešni pri svojem gospodarjenju. Majer je vodil finančne in gospodarske posle, vodil je pristavo ter pobiral dajatve za svojo gospoščino.
»Moje naloge in obveznosti princa karnevala so, da sem oblečen v oblačilo zgodovinske osebnosti svojega kraja, da predstavljam svoje mesto Ptuj, poleg tega pa sem tudi protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah. Res je, da bom dobil ključ Mestne občine Ptuj in opravljal dela namesto župana dr. Štefana Čelana, vendar vseh poslov ne
bom mogel opravljati, ker za to enostavno ne bo časa,« je na vprašanje, ali prevzem mestne oblasti dejansko pomeni, da bo ptujski župan 72 ur brez obveznosti, odgovoril letošnji princ karnevala Miran Urih.
In potem je šlo zares.
Točno ob polnoči, ko se je v nov dan prevesila svečniška noč, se je na domačiji 2. princa ptujskega karnevala Matevža Zokija razlegel zvok korantovih zvoncev. Koranti od blizu in daleč so namreč že osmič uprizorili koran-tov skok in tako oznanili pričetek letošnjega pustnega časa.
Korante je tako ob prvih poskokih pozdravil 9. princ karnevala Miran Urih, Majer Cirkov-ški, garda - glasbeniki Pepi krulet - pa je poskrbela, da je bilo veselje še večje.
Nekaj minut čez eno zjutraj je v karnevalski dvorani na Vičavi potekala predaja oblasti med županom Mestne občine Ptuj in princem letošnjega karnevala. S simboličnim prevzemom ključa mestne hiše, je tako princ Miran Urih, Majer Cirkovški, za 72 ur, kolikor je pust letos trajal, prevzel oblast v najstarejšem slovenskem mestu.
Vsakih toliko let se namreč gregorijanski in lunin koledar tako tesno prekrivata, da se pust konča že 5. februarja.
Prvi dan vladavine Princa Majerja. Princ in župan (v mirovanju) sta na jutro pred veliko karnevalsko povorko povabila na sprejem predstavnike tujih sodelujočih skupin, mišice, veleposlanike, pomembneže iz političnega prostora, župane slovenskih mest in seveda tudi letošnjega častnega pokrovitelja karnevala, predsednika RS dr. Da-nilaTurka. Zbranim je princ podelil košarico dobrot z Dravskega polja. Te se je najbolj razveselila naša prva dama, ga. Turk, češ da je sedaj z ozimnico preskrbljena.
Foto:Arhiv PD Cirkovce
Sledila je povorka, na kateri je sodelovalo dva tisoč petsto ljudi, vsega skupaj 80 karnevalskih skupin, od tega jih je 10 iz tujine. Na čelu povorke je iz kočije množicam mahal princ Majer, s svojima groficama Zofijo Rogaško in Rikardo Kunšpersko.
Drugi dan vladavine se je princ s spremljevalci - godbeniki Pepi krulet, cirkovški-mi folkloristi ter kurenti podal v Ljubljano, prestolnico Slovenije in Evropske unije. Bil je namreč dan obiska parlamenta in sprejema pri g. Cukjatiju.
Predsednik državnega zbora je ob pustnem obisku dejal, da lahko gostje, glede na vremenske spremembe, preganjajo le politično zimo. Ob tej priložnosti je g. Cukjati iz prinčevih rok prejel šibovo metlo, da bo lažje pometel s tegobami v parlamentu, ter značko z grbom 48. kurentovanja.
Foto:Arhiv PD Cirkovce
Če je prvih 24 ur vladavine princ Majer preživel na Ptuju, drugih 24 v prestolnici, je tretji dan nastopil čas, ki ga je princ z
vsemi svojimi spremljevalci in podaniki preživel v svojem domačem kraju. Bil je namreč pustni torek, čas za 16. cirkovški fašenk. Dan, ko se zberejo ploharji.črne babe, prinesejo slamnatega deda, naredijo ploh in ga cirkovške folkoristke vlečejo po vaseh. Sledilo je tradicionalno kronanje fašenskega carja - letos carice Valentine. Zbrane pa je pozdravili predsednik karnevalskih mest Slovenije Branko Brumen ter predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon, ki je ob tej priložnosti podelil zlati medalji g.Antonu Brglezu in g. Miranu Urihu, za dolgoletno prizadevanje in udejstvovanje na kulturnem področju.
Verjetno bi se morali vprašati, kako zna tuji človek spoštovati in ceniti prizadevanja za ohranjanje tradicije in pusta v Cirkovcah , medtem ko se zdi, da je nekaterim domačinom ta veseli pustni duh .prepleten s tradicijo, odveč, ne pa v ponos.
Ko je na pustni torek ura odbila 24.00, je bil čas, da se Majerjeva zastava na balkonu Ptujske mestne hiše spusti, sam princ pa je v Karnevalski dvorani na Vičavi, vrnil ključ mestnih vrat dr. Stefanu Čelanu.
Tako se je zaključilo 48. kurentovanje in vladavina princa Mirana Uriha, Majerja Cirkov-škega Ptuju in okolici, ki je preko ohranjanja kulturne dediščine skozi tisočletja na originalen in izviren način zaznamovala narodovo samobitnost.
Tina Urih
16. CIRKOVŠKI FAŠENK
Foto: Saša Peršoh
Letošnja, že 16. pustna povorka, je krenila na pot na pustni torek izpred kidričevske osnovne šole. V pustni povorki so sodelovale pustne in etnografske skupine na čelu s princem karnevala Miranom Uri-hom, Majerjem Cirkovškim, in godbo Pepi krulet.
Kronanja se je udeležil župan Jože Murko in carica Valentina ga je obdarila z vozom semenskega krompirja in z brezovo metlo, s katero bo lahko pometel politične zdrahe. Cirkovškega fašenka se je udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan,
predsednik karnevalskih mest Slovenije Branko Brumen, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon in vsi princi ptujskega karnevala iz prejšnjih let.
ključila pred osnovno šolo v Cirkovcah, kjer je bil osrednji predstavitveni del za vse udeležence.
Po predstavitvi je sledilo kronanje fašenskega carja oz. letos smo dobili carico Valentino. Vloga je bila zaupana Zdravki Kermat, ki je dala zaobljubo in sprejela krono od prejšnjega carja Milana Podgornika.
Foto: Saša Peršoh
Povorka je krenila proti centru Kidričevega (do platoja pred Mercatorjevo samopostrežno trgovino), kjer se je predstavila Kidričanom. Nato je povorka nadaljevala pot do Lovrenca, kjer se je predstavila na nogometnem igrišču, svojo pot pa je za-
Foto: Saša Peršoh
Foto: Saša Peršoh
OBČINA KIDRIČEVO
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo
RAVNO POLJE
URADNE OBJAVE
marec 2008
1.
OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25,2325 Kidričevo, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. I. RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/07) ter Odloku o proračunu Občine Kidričevo za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.4/08)
RAZPIS
o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Kidričevo, po pravilih za »skupinske izjeme«:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo,
2.	Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij,
3.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu.
II.VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Kidričevo za leto 2008 v okvirni višini 28.000,00 EUR.
Dodelitev pomoči - skupinske izjeme:
I.	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo v okvirni višini 18.000,00 EUR,
2.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij v okvirni višini 7.000,00 EUR,
3.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju v okvirni višini 3.000,00 EUR.
Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine.
III.	DODELITEV POMOČI- SKUPINSKE IZJEME
I.NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo.
Upravičeni stroški za primarno kmetijsko proizvodnjo:
1.	Obresti kredita:
-	stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu (sofinanciranje maržnega dela obrestne mere do Euribor+2%). Vloge za sofinanciranje maržnega dela obrestne mere, se bodo obravnavale prioritetno.
2.	Posodabljanje, adaptacija, gradnja zmogljivosti:
-	stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov,
-	stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije,
-	stroški razširitve, posodobitve ter pri-
dobivanje novih zmogljivosti v primarni kmetijski dejavnosti,
-	stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva«).
3.	Oprema:
-	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije,
-	stroški za nakup opreme hlevov,
-	stroški naprave skladišč za krmo s pripadajočo opremo,
-	stroški nakupa in montaže rastlinjaka in opreme.
4.	Dokumentacija:
-	stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij, zaradi prilagajanja novim uvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji skupnosti,
-	splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc).
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2007 ali 2008 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
-	ustrezna dovoljenja/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, vsa dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo,
-	predračun,-i, račun,-i z dokazilom o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do
31.10.2008,
Sp
-	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
-	v primeru nakupa rabljene kmetijske mehanizacije je potrebno predložiti overjeno kupoprodajno pogodbo in dokazilo o plačilu (virman),
-	investicija ne sme biti pričeta pred izdajo sklepa,
-	investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev,
-	drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
V primeru sofinanciranja obrestne mere kreditov za zgoraj navedene namene posodabljanja kmetijskih gospodarstev (posodabljanje, adaptacija, gradnja, nakup zemljišča v sklopu naložbe oziroma izgradnje, opreme) je potrebno poleg zahtevanih dokazil predložiti tudi kreditno pogodbo, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt (sofinancira se maržni del obrestne mere do (Euribor+2%).
Upravičenci do pomoči:
-	fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, imajo svojo KMG -MID in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % stroškov na območjih z omejenimi dejavniki,
-	do 40% upravičenih stroškov,
-	do 50% upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu,
-	do 100 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40% vrednosti celotne naložbe oziroma do 50 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi,
-	najvišji skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo znaša do 2.000 €.
2.POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov ter živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Upravičeni stroški:
Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročijo vremenske razmere in izgube, ki jih povzročijo bolezni
živali, s katerim se zagotavlja in ohranja dohodek lastnikom trajnih nasadov in poljščin v primeru trajnih nasadov in zaščiti pred izgubami v primeru bolezni živali:
-	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni,
-	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub na posevkih in plodovih, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2007 ali 2008 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
-	veljavna zavarovalna polica za tekoče leto 2008 z dokazilom o plačilu (sklenjena v letu 2008).
Upravičenci do pomoči:
-	kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju občine Kidričevo.
Bruto intenzivnost pomoči:
-	podpora občine, z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, znaša do 10% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije za kritje izgub na posevkih in plodovih,
-	podpora občine za kritje izgub pri živalih, znaša razliko do 50% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije,
-	skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani države, nobena od obeh pomoči, ne sme preseči 50% stroškov zavarovalne premije.
3.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU
V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči za:
-	Organiziranje in izvedbo izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva,
-	Svetovalne storitve, ki jih opravijo tretje strafni,
-	Organizacija forumov, tekmovanj, razstav in sejmov,
-	Sirjenje znanstvenih dogajanj,
-	Izdelava publikacij, katalogov, spletišč.
Upravičeni stroški:
I.	Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva.
Upravičeni stroški so stroški organiziranja programov usposabljanja, po predhodni
odobritvi programa na Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo občine.
2.	Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:
Upravičeni stroški so honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
3.	Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:
-	stroški udeležbe,
-	potni stroški,
-	stroški izdaje publikacij,
-	najemnine,
-	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 50 € na nagrado in zmagovalca.
4.	Na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št.510/2006), niso imenovani.
5.	Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani ...).
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	potrdilo in seznam udeležencev izobraževanja, tečaja,
-	dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore,
-	dokazila o plačilu stroškov, dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Kidričevo.
Upravičenci do pomoči:
-	registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva,organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Kidričevo ali regije, ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev,
1
-	nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine Kidričevo.
Bruto intenzivnost pomoči:
-	pomoč lahko krije do 50 % upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
IV.	ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog za NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO je v
ponedeljek, 30.06.2008. O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep.V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški za katere so bila sredstva namenjena. K vlogi na javni razpis predložite predračune. Dokazila o plačilu oziroma plačane račune za izvedene aktivnosti boste upravičenci, po izdanem sklepu o odobritvi sredstev, predložili najkasneje do 31.1 0.2008. Upravičena sredstva bodo izplačana v 30 dneh po predložitvi vseh dokazil o plačilu oziroma po podpisu pogodbe.
Rok za oddajo vlog za POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
je vsak zadnji dan v mesecu za vlagatelje (velja poštni žig).Vloge se bodo odpirale vsak prvi torek v mesecu, in sicer (1.04.,6.05.,3.06., 1.07.,5.08.,2.09 .,7.10,4.1 I.) oziroma do porabe sredstev. V primeru porabe oziroma pomanjkanja sredstev za zadnje prispele vloge, se sredstva razdelijo v sorazmernem deležu glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. Upravičena sredstva bodo izplačana v 30 dneh po predložitvi vseh dokazil o plačilu oziroma po podpisu pogodbe.
Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA«, na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
Vloge bo obravnaval odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo.
Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja, 2325 Kidričevo. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Kidričevo www.kidricevo.si, rubrika javni razpisi.Vse ostale informacije dobite na tel: 799-06-21 pri Matevžu Avšiču.
Številka: 430-2/2008-1 Datum: 03.03. 2008
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
2.
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Občinska uprava Občine Kidričevo na podlagi 48. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) objavlja
JAVNI RAZPIS
za rezervacijo montažnega prireditvenega šotora v letu 2008
PREDMET RAZPISA: rezervacija prireditvenega šotora v skupni izmeri 600 m2. Šotor je sestavljen iz 8 komponent dolžine 5 m in širine 15 m.
VSEBINA PRIJAVE: v prijavi mora biti navedeno: podatki o najemniku, datum predvidenega najema, namen najema oz. opis prireditve, kraj postavitve in odgovorna oseba z navedbo telefonske številke.
VIŠINA NAJEMNINE: po veljavnem ceniku (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2006).
OSTALI POGOJI: po veljavnem sklepu o višini najemnine in postopku najema morajo najemniki najemnino in stroške nadzora nad postavitvijo in podiranjem, ki poleg najemnine znašajo 248,29 EUR, poravnati pred predajo šotora v uporabo.
OBVEZNE PRILOGE: priglasitveni list za s. p., izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oziroma odločbo o vpisu društva v register pri pristojni upravni enoti.
Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za rezervacijo najpozneje do 4. aprila 2008 na naslov OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »razpis za šotor«.
OSTALA PRAVILA: Ta prijava se šteje samo kot prednostna rezervacija. Kljub tej rezervaciji bodo morali najemniki poslati še pisno vlogo ali potrditev termina najpozneje 3
(tri) tedne pred samo prireditvijo ter predhodno podpisati najemno pogodbo. Interesenti, ki ne bodo poslali prijave, bodo lahko šotor najeli samo v primeru, da bo ta v želenem terminu še prost. Prednost pri najemu imajo društva s sedežem v občini Kidričevo.V primeru zainteresiranosti več društev iz občine Kidričevo v istem terminu bo najemnika izbral odbor za gospodarjenje z občinskim stvarnim premoženjem, ki bo pri izboru upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene prireditve, tradicija prireditve, javni pomen prireditve, čas delovanja društva v občini Kidričevo in število članov društva.
Občinska uprava Občine Kidričevo
3.
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Na podlagi I I. člena Pravnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, št. 57/03 in 17/04) objavljam
RAZPIS
o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo v letu 2008
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa so nepovratna sredstva za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo za leto 2008 v višini 12.220,00 evrov, za te namene:
1.	Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas
7.720.00	evrov
2.	Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah	4.000,00 evrov
3.	Sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih
500.00	evrov
II.	UPRAVIČENCI
Upravičenci do sredstev so:
- vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednje velika podjetja:


Majhno podjetje:
-	ima manj kot 50 zaposlenih in
-	ima letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR, ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje.
Srednje veliko podjetje:
-	ima manj kot 250 zaposlenih in
-	ima letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR, ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR,
-	je neodvisno podjetje.
Neodvisno podjetje je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25 %. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike.
Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nanašajo na gospodarske družbe oz. podjetja, smiselno upoštevajo, razen če je zanj določena drugačna ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na območju občine Kidričevo. Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega člena in imajo sedež dejavnosti izven območja občine Kidričevo ter imajo poslovno enoto na območju občine Kidričevo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz območja občine Kidričevo (stalno prebivališče), in sicer za nedoločen čas.
Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kidričevo. Do finančnih intervencij niso upravičene gospodarske družbe v težavah.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da podajo izjavo o kunulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli.
III.	UKREPI
I.	Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	originalno potrdilo zavoda za zaposlovanje, da je bila oseba brezposelna (navedeno tudi obdobje statusa brezposelnosti),
-	kopijo M-2 obrazca ZZZS, iz katere je razvidna prijava za nedoločen čas,
-	v primeru samozaposlitve mora oseba priložiti potrdilo o vpisu v register
samostojnih podjetnikov oz. o vpisu v sodni register, če je oseba zaposlena v gospodarski družbi.
Višina sofinanciranja:
1.	I Zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas:
-	oseba mora biti registrirana na zavodu za zaposlovanje na Ptuju najmanj 3 mesece pred to zaposlitvijo;
-	oseba mora biti zaposlena v podjetju oz. pri samostojnem podjetniku, ki je prejel/ o subvencijo, najmanj 2 leti po prejetju subvencije;
-	oseba mora imeti stalno prebivališče v Občini Kidričevo;
-	subvencija znaša največ 625,00 evrov na novozaposleno osebo.
1.2 Samozaposlitev osebe:
-	oseba lahko zaprosi za subvencijo šele 3 mesece po registraciji svoje dejavnosti (vpis v register podjetnikov ali v sodni register gospodarskih družb);
-	oseba mora biti registrirana najmanj 2 leti;
-	oseba mora imeti stalno prebivališče v občini Kidričevo;
-	subvencija znaša največ 1.250,00 evrov na osebo.
2.	Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	malo podjetje ali samostojni podjetnik se je vključil/o v sejemsko prireditev ali razstavo v Sloveniji ali tujini. Sofinancira se le prva udeležba na določenem sejmu ali razstavi.
Prosilec odda vlogo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priložitvijo ustrezne dokumentacije (računi in dokazila o plačanih računih).
Višina sofinanciranja:
do 50 % upravičenih stroškov. Upravičeni stroški:
-	najetje sejemskega ali razstavnega prostora (najem prostora, priključkov, vitrin, obvezni vpis v katalog).
3.	Sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih:
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	podjetniki in njihovi zaposleni v malih podjetjih oz. pri samostojnih podjetnikih s sedežem dejavnosti na območju občine Kidričevo;
-	za zaposlene v poslovnih enotah, ki delujejo na območju občine Kidričevo, sedež dejavnosti (mala podjetja oz. samostojni
podjetniki) pa imajo izven tega območja;
-	dodatna izobraževanja so lahko: seminarji, posveti, tečaji, demonstracijske predstavitve, določeni preizkusi znanja (po sekcijah), potrdila oz. dovoljenja za pridobitev posebnih dovoljenj in odločb (na podlagi izvedenega izobraževanja);
-	da se izobraževanje izvaja na ozemlju Re-
publike Slovenije.
Vloge se oddajajo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo zahtevano dokumentacijo (račun, potrdilo o plačanem računu, potrdilo o opravljenem izobraževanju oz. vabilo in program izobraževanja, v kolikor za izvedeno izobraževanje ne izdajajo potrdil). Upravičenec lahko prijavi večje število izobraževanj na leto.
Višina sofinanciranja:
-	do 50 % upravičenih stroškov splošnih izobraževanj,
-	do 25 % upravičenih stroškov posebnih izobraževanj.
Upravičeni stroški:
-	za podjetnike in njihove zaposlene: storitev izobraževanja pooblaščene institucije (izločeni potni stroški, prenočišče) ter stroški izobraževanja (predavanje - kotizacija ipd.).
Splošna izobraževanja:
-	tečaji računalništva,
-	tečaji tujih jezikov.
Posebna izobraževanja so:
-	seminarji, posveti in druga izobraževanja o zakonodaji (razlaga zakonov, strokovne delavnice ipd.);
-	specialistična izobraževanja in izpiti pri inženirski zbornici (orodjarska, gradbeniška ipd.);
-	specialistična izobraževanja in izpiti (za borzne posrednike, cenilce nepremičnin, računovodje, managerje, poslovodje ipd.);
-	tečaji uporabe nove tehnologije, orodij, strojev ipd.
IV.	ROK ZA ODDAJO VLOG IN OBRAVNAVAVLOG
-	Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev za posamezne namene, vendar najpozneje do 15.11.2008.Vloge se oddajo na obrazcih, ki jih prosilci dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank ali na spletni strani občine: www.kidricevo. si.
-	Prosilci lahko oddajo vloge osebno na Občinski upravi Občine Kidričevo ali jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov:
w
Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »razpis-gospodarstvo 2008, ne odpiraj«.
- Odbor za gospodarstvo bo vloge, oddane do 14. avgusta 2008, obravnaval do 3 I. avgusta 2008 in vloge, oddane do 15. novembra 2008, do 30. novembra 2008, razen subvencije »Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah«, katerih vloge bo obravnaval do 30. novembra 2008. Odbor pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan Občine Kidričevo.
V.	NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV
Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za gospodarstvo Občine Kidričevo ali od njega pooblaščena druga institucija ter člani Občinske uprave Občine Kidričevo, ki so pristojni za proračun in finance, ki enkrat letno poročajo občinskemu svetu.
Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev.
Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto.
Pogoji, ki niso navedeni v razpisu.se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije. Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom prosilci dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank.
Številka: 430-5/2008
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
4.
OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje letnih programov humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih organizacij in društvev za leto 2008
1.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je sofinanciranje letnih programov humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih organizacij in društev v višini 8.300 evrov.
Na podlagi tega razpisa lahko kandidirajo prostovoljne in neprofitne organizacije in društva, in sicer:
-	humanitarna, invalidska in zdravstvena društva in organizacije,
-	društva, in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih dejavnosti.
2.	POGOJI SOFINANCIRANJA
Pravico do sofinanciranja na podlagi tega razpisa imajo
-	humanitarne, invalidske in zdravstvene organizacije in društva, ki imajo sedež v občini Kidričevo, ali imajo sedež izven občine Kidričevo, vendar imajo člane iz občine Kidričevo
-	imajo materialne, kadrovske in organiz-cijske pogoje za uresničitev programov
-	dejavnost opravljajo kot prostovoljno in neprofitno dejavnost
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in pla-
čani članarini.
Prednost pri sofinanciranju programom imajo društva.
Izvajalci humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih organizacij in društev, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na ta razpis ne prijavijo, v letu 2008 ne bodo upravičeni do sredstev proračuna občine Kidričevo.
3.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Kandidati prijavo lahko pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis »RAZPIS - humanitarne dejavnosti 2008«, na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu.
Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 15.
04.	2008.
Po tem datumu prejetih prijav ne bomo upoštevali v postopku točkovanja in razdelitve sredstev.
4.INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatno potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslednjem naslovu:
-OBČINA KIDRIČEVO, pri gospe Zdenki Frank tel. 02/799-06-13
Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju programa v letu 2008. Po podpisu pogodbe bodo izvajalcem nakazana sredstva skladno s pogodbo.
Številka: 410-14/2008
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
5.
OBČINA KIDRIČEVO Komisija za prireditve Občine Kidričevo
RAZPIS
Komisija za pripravo občinskih prireditev Občine Kidričevo (v nadaljevanju: komisija)
poziva društva v občini Kidričevo, ki načrtujejo organizacijo spremljajoče prireditve v počastitev občinskega praznika v letu 2008, da podajo pisne vloge.
Vloga za organizacijo spremljajoče prireditve v počastitev občinskega praznika mora vsebovati;
-	organizatorja prireditve in odgovorno osebo s tel. številko, na kateri je dose-gljiv
-	kraj in čas prireditve
-	vrsta prireditve
-	predvideno število udeležencev
-	finančno konstrukcijo (predvideni stroški in opis predvidenih stroškov)
Komisija bo na podlagi prispelih prijav izbrala največ deset prireditev, ki jih bo tudi sofinancirala.
Pri izboru prireditev bo komisija upoštevala merila;
-	da bodo prireditve zajele vsa področja delovanja društev,
-	množičnost,
-	enakomerno organizacijo prireditev na območju celotne občine,
-	da bodo zajete vse populacije prebivalstva (od otrok, mladine, odraslih).
Prireditve morajo predstavljati promocijo občine Kidričevo. Pri izboru spremljajočih prireditev bo komisija upoštevala tradicionalne prireditve in prireditve, ki prinašajo nove vsebine.V primeru, da bo prijavljenih več prireditev z isto vsebino, bo komisija dala prednost organizatorju, ki je prireditev organiziral že v preteklih letih. Rekreativnih prireditev ne bomo sofinancirali.
Odločitev komisije bo dokončna.
Prireditve, ki se ne bodo sofinancirale iz občinskega proračuna, bodo na željo organizatorja vključene na plakat.
Spremljajoče prireditve, katere se bodo sofinancirale, se začno s 6. 6. 2008 in se zaključijo z 21.6.2008.
Komisija si pridržuje pravico predlagati organizatorju spremembo datuma in časa prireditve, če se bi le-te medsebojno časovno in datumsko prekrivale.
Občina Kidričevo bo izbrane spremljajoče prireditve sofinancirala v določeni višini na podlagi priloženih dokazil o nastalih stroških prireditve, pri čemer se bodo upoštevali le dejansko nastali upravičeni stroški v vezi organizacije prireditve. O upravičenosti stroškov bo odločila komisija s sklepom.
Rok za prijavo na razpis je 25. 4. 2008. Vloge je potrebno poslati v zaprti kuverti na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom
»ne odpiraj - prijava za prireditev ob občinskem prazniku 2008«.
Vloge, ki ne bodo vsebovale zahtevanih podatkov iz tega razpisa, ali bodo prispele prepozno, se ne bodo obravnavale.
Vse dodatne informacije so organizatorjem na voljo na občinski upravi pri gospe Zdenki Frank ali tel. št. 799 06 13.
Številka: 030-1/2008
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
6.
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Na podlagi 7. člena Pravilnika o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin I 1/2005) objavljamo
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo v letu 2008
1.	IZVAJALCI PROGRAMA
Na podlagi tega razpisa lahko za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo kandidirajo
-	kulturna in prosvetna društva
-	druga društva, če imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost
2.	VRSTA PROGRAMOV
Občina Kidričevo bo na podlagi tega razpisa sofinancirala te programe:
1.	dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij
2.	udeležbo na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah
Za kulturne programe štejemo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju:
-	glasbene
-	pevske
-	plesne
-	gledališke
-	lutkovne
-	likovne
-	literarne in recitacijske
-	knjižnične
-	kreativnih delavnic, ki predstavljajo dejavnost na področju ohranjanja kulturne dediščine
3.	POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI
Izvajalci programov morajo za sofinanciranje izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v občini Kidričevo,
-	da so registrirani za izvajanje kulturne dejavnosti,
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničevanje načrtovanih kulturnih dejavnosti,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	da izvajajo dejavnost na neprofitni osnovni,
-	da imajo organizirano kulturno dejavnost kot redno dejavnost z rednimi vajami,
-	da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov,
-	da za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem razpisu v občini Kidričevo ali donatorskih sredstvih iz občinskega proračuna.
4.	VIŠINA SREDSTEV IN PORABA SREDSTEV
Za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo po tem razpisu se v letu 2008 nameni
30.400,00	EUR.
Izvajalci kulturnih programov, kateri bodo izbrani na podlagi tega razpisa bodo sredstva nakazana na podlagi sklenjene pogodbe, v letu 2008. Način in rok nakazila sredstev se določi v pogodbi.
5.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Izvajalci na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije s vsemi potrebnimi prilogami.
Izvajalci lahko prijavo dostavijo osebno ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Kidričevo Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 KIDRIČEVO
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na spodnji strani kuverte mora biti razviden pripis » RAZPIS - SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV 2008«, na hrbtni strani pa naslov izvajalca, ki kandidira na razpisu.
Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 15. aprila 2008. Prijave, ki bodo prispele po tem datumu, bodo s sklepom zavržene.
Vsaka prijava mora vsebovati obrazec »I« razpisne dokumentacije z vsemi zahtevanimi prilogami.
Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Izvajalec izpolni glede na vsebino programa ustrezni obrazec za vsak posamezni program. Če izvajalec izvaja več programov pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezni program. Obrazce za vsebine, na katere ne kandidirate s svojim programov, ne izpolnjujete in jih tudi v prijavi ne prilagajte.
JV 6
Razpisno dokumentacijo izvajalci lahko prejmejo naslednji dan po objavi tega razpisa oziroma najpozneje do 10. aprila 2008.
6.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatne informacije v vezi tega razpisa izvajalci dobijo v času uradnih ur na naslovu:
Občina Kidričevo, pri gospe Zdenki Frank tel. 02/799 06 13
7.	ROK O OBVEŠČENOSTI O IZIDU JAVNEGA RAZPISA
Izvajalci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje do 25. maja 2008.
Številka: 610-1/2008
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
7.
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 KIDRIČEVO
RAZPIS
za organizacijo prireditve »Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi«
Občina Kidričevo je tudi letos podpisala pismo o nameri, s katerim je pristopila k organizaciji in izvedbi vseslovenske prireditve »Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi«.
Športna društva zato pozivamo, da se prijavijo na razpis za organizacijo te prireditve. Vloga za izvajalca prireditve »Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi« mora vsebovati:
-	naziv izvajalca prireditve in odgovorno osebo s tel. številko, na katero je dosegljiv,
-	kraj in čas prireditve (prireditev mora biti izvedena najpozneje v mesecu maju 2008),
-	prostor, kjer se bo prireditev izvajala,
-	vsebino prireditve (ponujene športne pa-
noge in druge dejavnosti),
-	predvidno število udeležencev,
-	finančno konstrukcijo prireditve. Izvajalec mora imeti za prijavljene vsebine objekte in športno opreme ter kadrovske pogoje za izvedbo.
Občina Kidričevo bo izvajalcu povrnila upravičene in v naprej dogovorjene stroške za izvedbo prireditve.
Rok za prijavo na razpis je 4. april 2008. Vloge se oddajo na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25,2325 Kidričevo ali v sprejemni pisarni Občine Kidričevo, v zaprti kuverti s pripisom »ne odpiraj,Veter v laseh«.
Vlog, ki bodo prispele prepozno ali bodo nepopolne, odbor za družbene dejavnosti ne bo obravnaval.
Odločitev odbora za družbene dejavnosti pri izboru izvajalca je dokončna.
Ključni kriterij izbora bo večje število udeležencev, predvsem otrok in mladine iz cele občine ter čim širša ponudba različnih vsebin.
Vse dodatne informacije so vam na voljo pri gospe Zdenki Frank ali na tel. 799 06 13.
Številka: 671-2/2008
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
8.
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 KIDRIČEVO
Na osnovi Pravilnika o financiranju športa v občini Kidričevo (Uradni list RS, št.40/02) objavljamo
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje športnih programov iz proračuna občine Kidričevo za leto 2008
I.PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je sofinanciranje športnih programov v občini Kidričevo z naslednjimi vsebinami:
-	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok v višini 1. 100,00 evrov
-	Interesna športa vzgoja šoloobveznih otrok zunaj obveznega izobraževalnega programa v višini 6.000,00 evrov
-	Interesna športa vzgoja mladine v višini
700.00	evrov.
-	Športna vzgoja otrok, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport, v višini
14.500.00	evrov
-	Športna vzgoja mladine, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport, v višini
17.300,00	evrov
-	Športna rekreacija v višini 2.100,00 evrov
-	Kakovostni šport v višini 7.200,00 evrov
-	Vrhunski šport v višini 1.200,00 evrov
Zupan ima pravico znotraj vsebin razpisanih sredstev le te prerazporediti v višini do največ 20 %.
2.	POGOJI SOFINANCIRANJA
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Kidričevo
-	imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti
-	imajo organizirano redno dejavnost in vadbo
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in plačano članarino
Kot kandidati za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko, ob izpolnjevanju zgornjih pogojev, nastopajo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva s sedežem v Občini Kidričevo
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa
-	zavodi za področja vzgoje in izobraževanja
Prednost pri sofinanciranju programom športa imajo športna društva.
Izvajalci športnih programov, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na ta razpis ne prijavijo ali pa se ne prijavijo skladno z razpisno dokumentacijo, v letu 2008 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev proračuna občine Kidričevo.
3.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Kandidati na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije in z vsemi potrebnimi prilogami. Prijavo lahko pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis »RAZPIS - ŠPORT 2008«, na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu.
7
w
Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 18. 04.2008.
Po tem datumu prejetih prijav komisija ne bo upoštevala v postopku točkovanja in razdelitve sredstev.
4.	VSEBINA PRIJAVE
Kandidat za sredstva tega razpisa se prijavi na razpis z izpolnjenimi obrazci razpisne dokumentacije in zahtevanimi prilogami.
Vsaka prijava mora vsebovati najmanj OBRAZEC I razpisne dokumentacije, z vsemi zahtevanimi prilogami.
Kandidati lahko razpisno dokumentacijo prejmejo, v času od 25. 03. 2008 do I 1.04. 2008 v sprejemni pisarni Občine Kidričevo.
Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Kandidat izpolni glede na vsebino programa ustrezen obrazec za vsak posamezen program in priloži zahtevane priloge. Če kandidira z več programi pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezen program in vsakemu programu priloži zahtevane priloge. Če kandidat opravlja en program z več skupinami, izpolni ustrezen obrazec za vsako posamezno skupino in za vsako skupino priloži zahtevane priloge. Obrazcev za vsebine, na katere ne kandidira s svojim programom, ne izpolnjuje in jih tudi ne prilaga prijavi.
5.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatno potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslednjem naslovu:
OBČINA KIDRIČEVO, pri gospe Zdenki Frank tel. 02/799-06-13
Z izvajalci programov športa, bo sklenjena pogodba o sofinanciranju programa športa v letu 2008. Po podpisu pogodbe bodo izvajalcem nakazana sredstva skladno s pogodbo.
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
9.
OBČINA KIDRIČEVO Komisija za priznanja in odlikovanja
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 49/00) komisija za priznanja in odlikovanja objavlja
JU 8
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj Plaketa Občine Kidričevo
1.	Plaketa Občine Kidričevo se podeli posameznikom, delovnim skupinam, družbam, zavodom, organom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja.
2.	Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 2 (dve) plaketi.
3.	Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev plakete.
4.	Pobude za podelitev plakete Občine Kidričevo lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe.
5.	Predlog za podelitev plakete Občine Kidričevo je potrebno poslati komisiji za priznanja in odlikovanja, na naslov Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom »ne odpiraj - pobuda na razpis za podelitev plakete Občine Kidričevo«. Rok za oddajo predlogov je 4. april 2008.
Številka: 094-1/2008 Datum: 17. 3. 2008
Marija Bauman, predsednica komisije za priznanja in odlikovanja
10.
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju letovanja otrok iz občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 44/04) objavljamo
RAZPIS
za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin iz občine Kidričevo
Na razpisu lahko sodelujejo starši predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki imajo stalno prebivališče v občini Kidričevo in katerih otroci letujejo na morju v »koloniji«, katerih organizator je uspel na razpisu zavoda za zdravstveno zavarovanje.
K pisni vlogi za letovanje otrok je potrebno priložiti:
-	Potrdilo o skupnem gospodinjstvu
-	Potrdilo o zaposlitvi v preteklem letu
-	Kopijo odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto ali potrjeno vlogo o napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto
-	Vsi, ki opravljajo samostojno dejavnost (s.p.), priložijo še Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in Potrdilo o višini zavarovalne osnove, za preteklo leto
V primeru, da starši v preteklem letu niso bili zaposleni ali niso bili zaposleni celo leto, potrdilo o bruto plači v zadnjih treh mesecih
-	Brezposelne osebe, potrdilo Urada za delo RS
-	Starši, ki so prejemniki denarne pomoči pri centru za socialno delo, odločbo o prejemu denarne pomoči
V primeru večjega števila prijav, kot je na razpolago finančnih sredstev, imajo prednost pri sofinanciranju starši otrok, ki jim v preteklem letu sofinanciranje ni bilo odobreno. V primeru, da teh otrok ni, imajo prednost starši, ki so uvrščeni v nižji razred.
Vloge z vsemi prilogami je potrebno poslati na Občino Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, do 30. maja 2008.Vloge, ki bodo prispele po tem datumu, bodo obravnavane le v primeru, da bodo na razpolago še sredstva.
Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank.
Odobrena sredstva bodo nakazana organizatorju letovanja.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene.
Številka: 122-4/2008
Jožef Murko, župan Občine Kidričevo
Foto: Saša Peršoh
Za dolgoletno prizadevanje in udejstvovanje na kulturnem področju je Henry van der Kroon nagradil Antona Brgleza in Mirana Uriha, občinska komisija pa je podelila nagradi edinima pustnima skupinama, ki sta se odzvali povabilu in se udeležili povorke - mafiji iz Apač in društvu podeželskih žena.
Prireditev se je zaključila s kloniranjem boba in žabe - letos bo bob kar sam skakal v košare.
Pustne povorke v Kidričevem in v Lovrencu so se udeležili tudi učenci 2., 3. in
4.	razreda oddelkov podaljšanega bivanja skupaj s svojimi učiteljicami.
Želeli so opozoriti na problematiko prometne varnosti v okolici šole, zato so se odločili, da se bodo maskirali kot prometni znaki, semaforji, avtobus in policistke. Po besedah učiteljic so se na povorko pripravljali 14 dni v času podaljšanega bivanja. Učenci so iz kartona izdelali avtobus in ga pobarvali. S pomočjo učiteljic so izdelali prometne znake in semaforje.
»Po končanem rajanju na pustni torek v šoli smo se maskirali in opremili s parolami (Naše igrišče ni cesta! V naši bližini vozite previdno! Želimo si varno avtobusno postajališče.). Zbrali smo se pred zdravstvenim domom in se vključili v povorko po Kidričevem. Po predstavitvi pred Mercatorjem nas je avtobus odpeljal še na povorko v Lovrenc. Upamo, da bo v prihodnjem letu sodelovalo več pustnih skupin,« so povedale učiteljice, ki smo jih lahko na pustni torek občudovali v vlogi policistk.
Saša Peršoh
PUST
Pust je, pust, veselih ust.
Vsi smo našemljeni, da zimo bi odganjali.
Pomagajo nam kurenti.
Klovn, klovnesa, žabica, muca, miška, čarovnica v krogu plešejo ča-ča.
V posteljah veliko bolnih otrok leži in vsi so nenašemljeni.
A pust nas je zapustil in maske vse ulovil.
Obljubil je, da vrne se čez leto ali dve.
Tina Kozoderc, 5. c OŠ Lovrenc na Drav. polju
Foto:Arhiv OŠ Kidričevo
MAMA UMRLA DVAKRAT
V	sklopu Prosvetnega društva Cirkovce deluje tudi dramska sekcija, ki za ljubitelje gledališča od blizu in daleč že nekaj let zelo uspešno organizira abonma, vsako leto pa se predstavijo z lastno predstavo.
V	nedeljo, 26. januarja 2008, so se člani in članice dramske sekcije premierno predstavili s črno komedijo Mama umrla dvakrat, ki jo je režiral Jože Mohorko.
Črno komedijo je napisal Vinko Moeden-dorfer: Na zadnji obisk k ljubi mami, sestri in tašči se zvrstijo noseča hči Rozalija in sin Ingo, oba s svojima zakonskima partnerjem Pero m in Marjano, pokojničina sestra Klara in noseča finska bejbisiterka Uta.
Le kaj roji po glavi morebitnim dedičem velikega bogastva, ki ga bo zapustila Amalija Draksler?
Vršilec oporoke, medicinski brat Vili skrbi za dobro počutje zbranih in branje oporoke, ki pa ni ravno po okusu vseh »žalujočih«, pojavi pa se tudi inšpektor Stefan Holmčič ...
Zaigrali so Dragica Medved, Leopold Medved, Zvonka Klajnšek, Mojca Metličar, Jožef Klajnšek, Irena Toš Koren, Mirjana Gavrilovič, Lara Brglez, Gregor Medved in Jožef Goričan.
Igra ima dve dejanji, kostumi so delo dramske sekcije, pri sceni so pomagali še Metod Sklamlič, Marija in Jurij Jurtela, Bogomir Jurtela,
Jože Mohorko in Pogrebno podjetje MIR Videm pri Ptuju. V vlogi šepetalke sta se preizkusili Janja Metličar in Lara Brglez, za ton je skrbel Vlado Brglez, za luč Branko Medved, masko Sonja Veler, igro pa je glasbeno opremil Jože Mohorko.
Po uspešni premierni predstavitvi so igro zaigrali še dvakrat - 10. februarja, ko so predstavo podarili občanom občine Kidričevo ob kulturnem prazniku in je gledalce nagovoril tudi podžupan občine Kidričevo Jože Medved, in 2. marca.
Saša Peršoh
TETICA, TU SN TE ZAJ PRIŠLA
Kot smo lahko slišali tudi na proslavi ob dnevu žena, ki je bila na dan praznika v restavraciji Pan v Kidričevem, je dan žena mednarodni praznik žensk, ki ga od leta 1917 praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na
Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910.
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje.
Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.
Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno od-
Foto: Saša Peršoh
PODEŽELSKE DOBROTE
Od 14. do 16. marca 2008 je v Lovrencu na Dravskem polju potekalo že 7. ocenjevanje podeželskih dobrot - kruha, suhomesnatih izdelkov in brajdovščine.
V	nedeljo, 16. marca 2008, na zaključni prireditvi so lahko obiskovalci na podelitvi priznanj prisluhnili ljudskemu petju in zvokom frajtonaric, občudovali razstavo domačih dobrot in velikonočnih izdelkov ter se na lastne oči oz. na želodec prepričali, če se je komisija odločila prav.
Po strogih kriterijih je vzorce, ki so jih prinesli v ocenjevanje, ocenjevala komisija Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.
V	kategoriji kruha je komisija ocenila 7 vzorcev in v krušni peči je najboljši kruh spekla Marija Žitnik iz Starošinc.
Komisija je ocenila 23 vzorcev salam, mesnate slanine, mesa iz tunke, barjene klobase, sušenega želodca in mesa iz tunke. Prvi mesti za salamo sta si delila Andrej Voga iz Sikol in Anton Bauman iz Dragonje vasi, Zvonko Babič iz Župečje vasi se lahko po-
hvali z najboljšo mesnato slanino, mesom iz tunke in barjeno klobaso, Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan pa z najboljšim sušenim želodcem in mesom iz tunke.
V kategoriji trt samorodnic je vzorce prineslo 33 ljudi. Dobili smo dva prvaka in obe nagradi sta šli v Strnišče - Zvonko Pre-dikaka je bil nagrajen za sorto gemaj, Beno Ivančič pa za kvinton.
Ker je prireditev potekala na cvetno nedeljo, so izbrali tudi naj presmec. Najlepši je nastal izpod rok Zdravke Kermat in tako je tudi ta nagrada šla v Strnišče.
Prireditev, ki jo je organiziralo Turistično društvo Kidričevo ob pomoči Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju, Društva žensk iz Kidričevega in Prosvetnega društva Cirkovce z ljudskimi pevci, je dobro uspela, nasveti, ki s(m)o jih dobili od strokovnjakov, pa bodo pripomogli k še kakovostnejšim izdelkom v naslednjem letu.
Saša Peršoh
Foto: Saša Peršoh
ločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.
Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
O pomenu enakopravnosti in dosežkov žensk sta na občinski proslavi spregovorila tudi župan občine Kidričevo Jože Murko in pisatelj Tone Partljič, ki je v svoj nagovor vključil zgodbo iz težkega mladosti svoje matere.
V programu so sodelovali tudi Moški pevski zbor Talum Kidričevo, Tamburaški orkester PD Cirkovce in Foklorna skupina Vinko Korže Cirkovce.
Saša Peršoh
Župečja vas na spletu
Vse, kar vas zanima o Župečji vasi, njeni zgodovini in dogajanju v vasi, lahko po novem preberete tudi na svetovnem spletu. Stran, ki jo najdete na http://zupe-cjavas.net/ in jo ureja Marjan Bezjak, vas bo obveščala o vseh župečkih dogodkih. Tudi o že tradicionalnem žegnanju konj, ki bo letos 20. aprila ob 14. uri. Upamo, da stran kmalu najde posnemovalce in da bomo lahko na internetu brali tudi o drugih vaseh in krajih občine Kidričevo.
Saša Peršoh
-----------------1 —
MEDNARODNO SODELOVANJE
27. aprila 2007 sta OŠ Cirkovce obiskala dr. Ljubče Kevereski, svetovalni delavec na OŠ Grigor Prličev iz Ohrida, tudi priznan strokovnjak s področja nadarjenosti, in konzul Republike Makedonije v Sloveniji, Blagoje Kr-stanoski.
Na našem skupnem srečanju smo ugotovili, da nas združujejo podobni nazori in dejavnosti, ki jih prenašamo v šolski prostor. Ugotovili smo, da sta obe šoli zelo dejavni na kulturnem področju (folklora, tamburaši, pevski zbor), obenem pa zaradi različnosti kultur zelo različne.
Zato smo se dogovorili, da bomo vzpostavili medsebojno sodelovanje in našim učencem približali kulturo Makedonije, makedonskim pa kulturo Slovenije. Prvi začetki sodelovanja so bili v mesecu novembru, ko sva ravnatelja obeh šol podpisala Pismo o nameri, v katerem so opredeljeni elementi in cilji medsebojnega sodelovanja.
Naš skupni cilj je spodbujanje medkulturnega dialoga kot procesa, ki krepi sposobnost vseh, da živimo in delujemo v odprtem prostoru, kjer obstajajo različne kulturne identitete in prepričanja. Posebno pozornost bomo namenili razumevanju manj privilegiranih kultur ter s tem vzpodbujali k strpnosti in razumevanju do jugovzhodnih narodov ter ljudi, s katerimi se srečujemo tudi v našem okolju. Pri
tem nam bo pomagala tudi zunanja sodelavka, ki je nekaj let živela v Skopju in dobro pozna Makedonijo, njene običaje in navade.
Z OŠ Grigor Prličev bomo sodelovali na področju vodstva šol, šolske svetovalne službe in strokovnih delavcev z izmenjavo izkušenj na področju dela z nadarjenimi učenci in vzgojnim delovanjem šol.
Vsi učenci na šoli bodo spoznavali kulturno in jezikovno drugačnost Makedonije. Učenci se bodo v okviru šolskih predmetov in učnih vsebin podrobneje seznanili z jezikom, pisavo, glasbo, ljudsko kulturo, kulinariko, floro in favno ter zgodovino Makedonije.
Navezali smo stike z učiteljem makedonščine, ki je zaposlen na veleposlaništvu Republike Makedonije v Ljubljani in bo imel na kulturnem dnevu naše šole delavnice in predavanja.
OŠ Grigor Prličev bodo naši učenci predstavili ekošolo kot način življenja, katere glavne ideje bodo skušali prenesti v prakso v Makedoniji.
V nedeljo, 24. 2. 2008, je našo šolo ponovno obiskal g. Ljubče Kevereski, s katerim smo se pogovarjali o skupnih aktivnostih medsebojnega sodelovanja.
Cilji tega sodelovanja pa so povezani s cilji Evropskega leta medkulturnega dialoga in s cilji Unesco šole, v katero smo tudi aktivno vključeni. Tako smo se na naši šoli že v septembru odločili, da bomo v šolskem letu 2007/2008 tej temi posvetili večjo pozornost in v ta namen izpeljali projekt vseh učencev na šoli s temo Druge kulture nas bogatijo, kar bomo zaključili z javno zaključno prireditvijo v mesecu aprilu. Svojo udeležbo so že potrdili gostje iz Ohrida.
Ivanka Korez, ravnateljica
OBISKALI SO NAS DEDKI IN BABICE
V šoli smo se ves teden pogovarjali, kako so ljudje živeli nekoč. Ogledali smo si fotografije, ki pripovedujejo to zgodbo. Prebrali smo zgodbico o tem, kako in s čim so se otroci takrat igrali, pomagali staršem, hodili v šolo, si služili denar. Učiteljica je prinesla veliko
starih predmetov, ki so ljudem pomagali pri gospodinjstvu. Likalnike, tolkač, petrolejko, kavne mlinčke. O njih smo se pogovorili in ugotavljali, kako so jih uporabljali. Spoznali smo, da je bilo življenje takrat sicer lepo, ampak mnogo težje. Videli smo šolske potrebščine, ki so jih otroci uporabljali v šoli - peresnice, peresnike, tablice za pisanje, čitanko in učbenik. Sedaj vemo, da so bile tudi šole drugačne.
Med nas smo povabili tri babice in dedka naših sošolcev Jaše in Andraža, z namenom, da bi nam pripovedovali o svojem otroštvu. Vse to, kar smo spoznali
iz učbenikov, knjig in kar so nam povedali predmeti, smo želeli izvedeti še od njih. Bili so zelo prijazni in našemu povabilu so se odzvali. Od njih smo izvedeli mnogo več kot iz knjig.
Ves dopoldan smo bili nestrpni. Sestavili smo vprašanja za njih. Končno je ura kazala 10 in gostje so prišli. Sedli so med nas in mi smo jim za dobrodošlico povedali pesmico o Pedenjpedu, sošolka Tjaša pa jih je pozdravila v imenu vseh. Nato so začeli pripovedovati, mi pa smo pozorno poslušali. Bilo je zelo zanimivo. Izvedeli smo veliko o njihovem otroštvu, igrah, šoli, delu doma, praznikih, oblačilih. Časa je bilo skoraj premalo. Ob vseh naših vprašanjih je hitro mineval. Ob koncu smo se gostom zahvalili in Jašine-mu dedku zapeli pesmico »Vse najboljše«. Jaša nam je zjutraj namreč zaupal, da ima dedek rojstni dan.
Preživeli smo krasen in zanimiv dopoldan.
Učenci in učiteljica 2. a, OS Cirkovce
KULTURNA URA OB KULTURNEM PRAZNIKU NA OŠ CIRKOVCE
Kot vsako leto smo tudi letos slovenski kulturni praznik obeležili s kulturno uro. Uvodno napoved in kratek življenjepis našega največjega pesnika Franceta Prešerna je imel šolski radio Čvekač. Nato smo se zbrali v šolski avli, kjer je bila otvoritev razstavljenih del šolskega natečaja Pišem in rišem ter razglasitev najboljših del. Učenci so namreč likovno in literarno ustvarjali, žirija pa je izbrala po tri najboljša dela v vsaki triadi.
Vsi skupaj smo nato odšli v dvorano, kjer se je s premiero Kaditi ali ne? To je tu vprašanje predstavila šolska gledališka skupina. Dogajanje predstave je postavljeno na dve lokaciji - v nebesa in na zemljo. Na zemlji mladostniki posegajo po cigaretah, v nebesih pa se pred cigaretnim bogom znajdejo tri cigarete. Seveda so za svoje grehe tako mladostniki kot tudi cigarete kaznovani. Da
pa po cigaretah res ne bi posegali, je sledila še zaobljuba v obliki nekadilske himne.
Ta dan pa je bil poseben tudi za prvo- in drugošolce. Sprejeti so bili v skupnost bralcev, slednji pa so v dar prejeli knjige. Upamo, da jim bodo vedno zveste prijateljice. Ker pa še ne znajo brati, jim bodo pri tem pomagali starši.
Prireditev so popestrili še recitali Prešernove poezije. In sklepna misel - kulturo ustvarjamo ljudje, zato naj nas spremlja vsak dan.
Jerneja Kuraj
Foto:Arhiv OŠ Cirkovce
OČISTIMO SLOVENIJO NEVARNIH ODPADKOV
Velik problem za okolje in zdravje ljudi so še vedno številna črna odlagališča odpadkov.
Izredno nevarne odpadke predstavljajo azbestne plošče, ki jih ljudje zamenjujejo z drugimi vrstami kritine. Tako je širom Slovenije vse več črnih odlagališč nevarnih odpadkov.
Nacionalna koordinacija ekošole je razpisala projekt Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov.
Ker na OŠ Cirkovce že nekaj let delamo skladno z vrednotami ekošole in se zavedamo pereče problematike, smo se takoj vključili v projekt, v katerem sodeluje le 32 slovenskih ekošol.
I. Namen projekta je bil:
-poiskati črna odlagališča in ostalih nevarnih odpadkov in jih evidentirati;
Foto:Arhiv OŠ Cirkovce Na črnih odlagališčih so tudi nevarni azbestni odpadki
-dobiti okvirno število, velikost in lokacije črnih odlagališč;
-vzpodbuditi mišljenje pri ljudeh, da je potrebno proizvesti čim manjšo količino odpadkov, kajti le tako in s pravilnim ločevanjem in odlaganjem se bo količina odpadkov zmanjšala.
2.	Potek projekta:
-anketirali smo krajane v zvezi z nevarnimi azbestnimi odpadki, drugimi odpadki ter črnimi odlagališči;
-učenci 9. razreda so popisali črna odlagališča, količino in vrsto odpadkov, določili so njihovo natančno lokacijo ter jih poslikali.
3.	Ugotovitve:
1.	Z obdelavo rezultatov ankete je bilo ugotovljeno, da ima približno polovica gospodinjstev na strehah še azbestno kritino. Večina jo namerava zamenjati, ko bodo imeli dovolj denarja.
Krajani poznajo nevarnosti azbestnih bolezni in se zavedajo problematike črnih odlagališč. Večina je prepričanih, da črnih odlagališč ne bi bilo, če bi bili ljudje bolj ozaveščeni in če bi bile kazni za odlaganje odpadkov višje.
2.	Pri popisu je bilo odkritih kar nekaj črnih odlagališč, tudi takšna z nevarnimi odpadki.
3.	Ugotovljeno je bilo, da velik problem predstavljajo popolnoma neurejeni ekološki otoki, na katerih krajani sploh ne ločujejo odpadkov.
4.	Nadaljevanje projekta:
-	z rezultati želimo seznaniti javnost in lokalno skupnost;
-	čez nekaj časa bomo popis ponovili in primerjali rezultate;
-	po potrebi bomo ukrepali naprej.
Z izvedbo projekta Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov in drugih aktivnosti v okviru ekošole želimo doseči zmanjšanje števila črnih odlagališč, saniranje odlagališč nevarnih odpadkov ter ureditev ekoloških otokov.
Vsak posameznik lahko pripomore veliko k našemu skupnemu cilju!
Upamo, da nam bo uspelo!
Koordinatorka ekošole: Ivanka Čeh
Foto:Arhiv OŠ Cirkovce Ali ekološki otok služi svojemu namenu?
Literarni in likovni natečaj Pišem in rišem na temo
MEDKULTURNI DIALOG - DRUGE KULTURE ME BOGATIJO
Medkulturni dialog pomeni odprto, spoštljivo in enakopravno izmenjavo mnenj med posamezniki oziroma skupinami različnih kultur: nacionalne kulture, kulture manjših narodov, etničnih skupin, verskih skupnosti, jezikov manjših narodov.
To je bila tema letošnjega literarnega in likovnega natečaja OS Cirkovce.
V natečaju je sodelovalo 55 učencev z literarnimi in likovnimi prispevki, ki so jih ustvarili v svojem prostem času.
7. februarja, dan pred kulturnim praznikom, smo zaključili natečaj z razstavo nagrajenih izdelkov v avli OŠ in podelitvijo nagrad.
Foto:Arhiv OŠ Cirkovce
Kristina Bauman
JORDANIJA - DEŽELA V AZIJI
SPOZNAVANJE OKOLJA, 3. razred Tema: OKROG SVETA
V razred je prišel gospod MAHMOUD AL KHATIB, ki prihaja iz Jordanije, a že devet let živi in dela v Sloveniji. Zelo dobro govori slovensko.
Najprej nam je na zemljevidu pokazal Jordanijo. Povedal je, koliko je oddaljena od Slovenije in kako se lahko tja potuje. Zanimivo nam je približal življenje v tej državi, mi pa smo ga primerjali z našim. Na tablo je napisal svoje ime po arabsko in po naše. Zna tudi bobnati in igrati na piščalko.
Kaj smo se naučili?
•	Jordanija je od Slovenije oddaljena 4000 km. Govorijo arabsko, skupaj ta jezik govorijo v 23 državah.
•	Država je razdeljena na mesta, vasi in veliko puščavo. Glavno mesto Aman ima toliko ljudi kot cela Slovenija.
•	Živijo bolj revno kot pri nas; kosilo stane en evro. Jedo zelo sladke jedi.
•	Pesti jih pomanjkanje vode, zlasti poleti, ko imajo vodo v stanovanju le tri dni.
•	Pišejo od desne proti levi in berejo tudi tako.
•	V šoli je bilo v prvem razredu 45 otrok.
•	V Jordaniji je Mrtvo morje, ki je zelo slano in te drži na površini.
•	Kjer je puščava, ne morejo voziti avtomobili, ampak potujejo s kamelami. Kamele vzdržijo tri tedne brez vode in hrane.
•	Naučil nas je pisati številke od I do 20.
•	Življenje se ponoči v glavnem mestu ne ustavi.
•	Rastline rastejo samo ob rekah.
Na koncu smo z njim zaplesali ob zvokih
arabske glasbe in se mu zahvalili za prijetno
druženje.
Učiteljica in učenci 3. razreda OS Cirkovce
Foto:Arhiv OŠ Cirkovce
NARAVOSLOVNI DAN ASTRONOMIJA
V	četrtek, 31.1.2008, smo imeli učenci 9. razredov in učenci izbirnega predmeta Sonce, Luna,Zemlja naravoslovni dan-astronomija. Veselili smo se ga, saj smo k pouku prišli šele ob 17. uri. Pri tem naravoslovnem dnevu so se nam pridružili učenci OŠ Destrnik. Predavala sta nam mag. Vladimir Grubelnik in g. Jože Breči, astronoma iz Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru, ki sta predavala na zelo zanimiv način. Delo sta si porazdelila na dva dela. V prvem delu je bil poudarek na zvezdah, našem vesolju in stvareh, ki jih najdemo v vesolju.V tem delu smo si ogledali tudi precej posnetkov iz vesolja, ogledali pa smo si tudi, kakšno je nebo v različnih krajih, tudi nad Cirkovcami. Eden izmed astronomov nam je povedal in na sliki tudi pokazal, kakšne stvari najdemo na nebu. To so bila predvsem znamenja iz horoskopa.
V	drugem delu pa je bil poudarek na planetih. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari o planetih, veliko stvari pa smo tudi videli preko filmov. Ena izmed najzanimivejših stvari je bil posnetek o tem, kako kroži Sonce, kdaj vzide, kdaj se pojavi na nebu in kdaj zaide. Ob tem delu smo se velikokrat nasmejali, saj so bile pripovedi astronomov zelo zanimive. Naš astronomski večer se je končal veliko prezgodaj, saj zaradi oblačnega neba nismo mogli opazovati zvezd in planetov.
Sara Žumer, 9. r. OS Cirkovce
Foto:Arhiv OŠ Cirkovce
PRIJATELJ
Sam nisi kriv, da si drugačen. Vendar vedi, meni čisto všeč, si tak,
ker si zelo dober.
Pridi in z mano se igraj!
Vsi se ti smejijo, jaz pa ne.
Liza Klajnšek, 3. razred OS Cirkovce 19
SHU
Zaslišala sem mamin nervozen glas: »Shu, kolikokrat še ti moram reči, da vstaneš?« Nikakor se nisem sprijaznila z dejstvom, da je že jutro.Vendar nisem mogla vstati. Moje noge so bile pretežke,veke so mi lezle skupaj ... in nato sem se spet pogreznila v spanec.
Ne vem, koliko časa je minilo od takrat, ko me je mama nazadnje poklicala, a zdaj je bila v sobi. Dobesedno zvlekla je odejo z mene in me vrgla s postelje.
»Shu, se zavedaš, koliko je ura? Čez pet minut se začne pouk, pa še v službo bom zamudila!« je tečnarila mama.Jaz pa sem samo nekaj zamrmrala in odšla v kopalnico.
Čez deset minut sem bila kot rožica. Mama je tako divjala z avtomobilom, da je skoraj povzročila nesrečo. Odložila me je na parkirišču in že oddrvela proti službi, še preden sem se zavedla, da moram pohiteti. Konec koncev sploh nisem vedela, ali bi vstopila skozi šolska vrata ali ne. Problem je bil v tem, da so me sošolci zafrkavali zaradi moje polti, zavihanih oči, pa tudi zaradi moje polomljene slovenščine. Rodila sem se sicer na Kitajskem, vendar smo se pred štirinajstimi leti preselili v Slovenijo, saj je mama Slovenka, oče pa Kitajec. Spoznala sta se na potovanju po Irski. Oče se je v teh petnajstih letih trudil naučiti slovensko. Moram priznati, da mu gre kar dobro, čeprav se ne more primerjati z mano. Sicer pa tudi jaz ne govorim briljantno slovensko. Sem odličnjakinja in tudi to je še en razlog za mojo nepriljubljenost.
Stopila sem skozi šolska vrata, se hitro preo-bula ter slekla jakno. Stekla sem proti učilnici, a sem se zaletela v tajnico, ki je imela v rokah cel kup papirjev. In kot zakleto so ji vsi papirji padli iz rok. Hitro sva jih pobrali, nakar sem stekla v učilnico.V hipu, ko sem vstopila, me je učiteljica začela spraševati: »Shu, kje pa hodiš? Spet kakšne težave doma?« Jaz pa sem ji hotela razložiti:»Ga. učiteljica ... jaz ... jaz sem zaspala ... potem pa tajnica ..!« » Ja, ja ... kar usedi se na svoje mesto,« je rekla.
Na hrbtu sem začutila zasmehujoče poglede sošolcev. Ko je zazvonilo konec prve ure, so me že obrekovali: »Zagotovo jim je stara katrca crknila ... Mogoče so starše klicali iz socialne službe,« ipd. Na robu solz sem odhitela na stranišče, se zaklenila v kabino in razmišljala, kaj sem jim storila žalega, da me tako zaničujejo. Ko sem zaslišala šolski zvonec, sem zajela sapo in zbrala pogum za naslednjih nekaj trpečih ur.
Po koncu pouka sem odšla na šolsko dvorišče, kjer sem ponavadi čakala mamo, da pride pome. Upala sem, da bo prišla pravočasno, vendar so jo sošolci prehiteli. »Glej,
on
/<p% /u
Alex, tista kitajska piflarka že spet stoji na našem območju.« Pospešila sem korak, vendar so bili prehitri. Najprej so mi govorili razne žaljivke, kmalu pa so žaljivke prešle k suvanju in boksanju.
Naslednje, česar sem se zavedala, je bila soba z belimi stenami. Ležala sem v mehki postelji. Najprej se mi je zazdelo, da sem v svoji sobi. Vendar sem v naslednjem hipu zagledala žensko v svetlomodri opravi.Tedaj sem ugotovila, da ležim v bolniški sobi. Sestra se mi je predstavila kot Ana, potem pa me je povprašala po počutju. »Vse me boli,« sem rekla, nato pa se mi je pogled ustavil na mojih modrikastih rokah.V naslednjem trenutku je v sobo planila mama in že sem jo slišala: »Ljubica, kako si?!« Nisem ji odgovorila, le gledala sem jo s solznimi očmi. Nekje globoko v njenih sem videla bolečino. Nisem vedela, zakaj. » Samo, da je s tabo vse v redu.Tisti, ki so ti to naredili, pa bodo že dobili, kar jim gre.« Nekaj dni sem ostala v bolnišnici na okrevanju. Oče in mama sta me vsak dan obiskovala. Zatrdila sta mi, da bosta poskrbela, da bodo kaznovani vsi, ki so me prizadeli. Le nekaj se mi je zdelo sila čudno. Mamine ustnice so bile polne smeha. »Mama, zakaj si tako vesela?« Povedala mi je, da lahko grem v ponedeljek v šolo, ampak v drugo gimnazijo.
V	bistvu se obeta nov začetek v novi šoli.
V	ponedeljek zjutraj sem čudežno hitro vstala. Danes je pomemben dan, saj grem v novo šolo.
Ob pol osmih z mamo kreneva proti šoli. Ko prispeva, mi zaželi vso srečo. Imam občutek, da je bolj vznemirjena kot jaz. Počasi stopam in razmišljam, kako me bodo sprejeli novi sošolci.
Vsi sošolci so me prijazno pozdravili in kar kamen se mi je odvalil od srca. Iskala sem prost sedež. Zagledala sem ga zraven punce, ki je bila nekaj posebnega že na prvi pogled. Bila je temne polti. »Ali je tukaj še prosto?« sem jo vprašala. »Seveda, kar prisedi!« mi je odgovorila in se mi nasmehnila.
Hitro sva se spoprijateljili. Ime ji je bilo Alaya in pred kratkim se je preselila iz Angole v Slovenijo. Imela je velike težave s slovenščino in razveselila se je moje odlične angleščine. Veliko časa sva prebili skupaj in vedno več slovenskih besed je prišlo iz njenih ust. Sošolci so se nama včasih nasmejali, a so nama radi pomagali, ko sva začeli mahati z rokami in iskati tisto pravo slovensko besedo. Tako je ostal le spomin na grenko izkušnjo iz prejšnje šole.
Tjaša Draškovič,
8.	a, OŠ Cirkovce
PODALA SEM JI ROKO
Ko sem pri dedku in babici na Bohovi, pride k meni Viktorija. Skupaj se igrava. Njena starša ne živita skupaj, zato je njeni sestrični ne marata. Z njo se nočeta igrati. Meni se smili in jo imam rada.Vem, da ni ona kriva, saj je samo otrok. Sprejela sem jo takšno, kot je. Postali sva dobri prijateljici, ki proste vikende preživiva skupaj.
Karin Kureš, 2. a
PODALA SEM ROKO
Nekega lepega dne sem vstala zgodaj zjutraj. Oblekla in najedla sem se ter se šla rolat na igrišče. Kar naenkrat sem pred sabo zagledala deklico, ki je začela nekaj govoriti. Nisem vedela, kaj govori. Hotela sem jo razumeti, a nisem vedela kako.Vprašala sem jo, od kod je in kako ji je ime. Ni me razumela, samo pogledala me je. Nato sem se spomnila, kako se je očka v Tuniziji sporazumeval s tujci. V pozdrav sem ji podala roko. Nato sem ji pokazala z rokami, kaj bi jo rada vprašala. Takoj sem opazila, da me je razumela, saj se mi je nasmehnila. Spoprijateljili sva se. Povedala mi je, da ji je ime Lina in da imajo počitniško hišico tukaj v Sloveniji. Dogovorili sva se, da se drugi dan spet vidiva na igrišču.
Zvečerilo se je že in po Lino so prišli starši. Samo nasmehnila se mi je še in pomahala za slovo.Tudi jaz sem odhitela domov. Doma sem mamo in očeta vprašala, kakšen jezik je sploh to in iz katere države prihaja.
Eva Frangež, 3. razred
BODIMO PRIJATELJI
Če grem na zabavo in srečam tujca,
ga ne zaničujem,
ampak z njim prijateljujem.
Če je Nemec ali Slovenec, je moj prijatelj,
saj smo vsi kot ena družina.
Vseeno jim predstavim svojega brata, pa tudi če sta to dva Hrvata.
Ko zabava je končana, tujcu pogledam v oči in želim mu več veselja kot pa kreganja z ljudmi.
Julija Kancler, 5. a
-----------------1
V PRAVLJIČNEM GOZDU
Nekoč je živela za devetimi gorami in za devetimi vodami revna vdova s svojim sinom. Mož ji je umrl, ko je bila srednjih let. Še zdaj žaluje za njim.Tudi njen sin pogreša očeta.Včasih je vesel in nagajiv, a včasih je žalosten. Ko je vesel, teka po trati in se igra, ko pa je žalosten, sedi v izbi in nič ne reče. Nekega dne mu je mama naročila, naj gre v gozd po jagode, da bo spekla pito, ker dobita obisk. Deček jo je ubogal, vzel je košarico ter odhitel v gozd. Ni našel veliko jagod, a nekaj jih je vseeno bilo. Zazdelo se mu je, da se tam v bližini nekaj premika. Prestrašil se je, že se je pripravljal, da pobegne, ko je zagledal veveričko. Nasmehnil se je in se ji približal. Mislil je, da mu bo pobegnila, a veverica mu je skočila v dlani in se mu pustila božati. Deček je bil začuden. Zaslišal je droben glasek. Ni vedel, od kod prihaja. Ne da bi vedel, komu govori, je glasu rekel, naj govori razločneje. Šele ko je glas začel
govoriti glasneje, je deček izvedel, da govori veverica. Povedala mu je, da je blizu pravljičnemu gozdu, ki mu vlada zmešnjava. Kajti tja se je naselil hudoben čarovnik. Prosila ga je, naj ji pomaga rešiti pravljični gozd. Prosila ga je tako dolgo, da je deček le privolil in šel z njo. Pot je bila dolga. Kmalu sta prispela. Deček je bil ogorčen. Gozd si je predstavljal čisto drugače. Mislil je, da po trati tekajo zajci in srne, na bližnjem pašniku se pasejo ovce, po drevesih gnezdijo ptiči.A ta gozd je bil pravo nasprotje s tem, kar si je predstavljal. Z veverico sta si ogledala ves gozd. Kmalu so se jima pridružile še druge živali. Sklicali so sestanek, na katerem je veverica povedala vse še drugim. Po sestanku so se vsi odpravili spat. Deček se je namestil v drevesni luknji, ki naj bi bila njegovo začasno prebivališče. Pred spanjem je deček premišljeval, kako naj reši gozd, kajti resnično je želel pomagati živa-
PREMAGALA SEM STRAH
Sem Tina Kozoderc in treniram plavanje v termah Ptuj. Bilo je poletje. Ker je bilo vroče, smo plavali zunaj. Po treningu pa smo se lahko šli zabavat na skakalnico. Moja težava pa je bil strah pred višino.
Trening se je končal in vsi razen mene so se odpravili na skakalnico. Ena je bila nižja, druga pa višja.Takrat pa je mene tudi zamikalo, da bi šla k prijateljem in poskusila skočiti z nižje skakalnice. Odšla sem. Ko sem prišla do vrha, se me je začel lotevati strah. Samo pomislila sem, da bi lahko kljub vsemu skočila, pa me je kar zmrazilo od strahu.To se mi je zgodilo še velikokrat. Prijatelji so me
vzpodbujali, a mi še vedno ni uspelo. Naenkrat je pome prišel oče, in ko je videl, kje sem, me je tudi on začel vzpodbujati. Od treninga je takrat minilo že pol ure, a jaz še vedno nisem upala skočiti. Bila sem obupana, ker se mi je zdelo, da tega strahu ne bom nikoli premagala. A kar naenkrat sem se opogumila in skočila. Ko sem letela po zraku, sem spoznala, da to ni tako strašno, kot sem si predstavljala. Ker sem bila tako vesela in navdušena, sem poskusila še enkrat in zopet mi je uspelo.Vsa srečna sem stekla k očetu. On pa mi je rekel, naj se hitro preoblečem, da bom lahko povedala
lim. Kmalu je zaspal.V sanjah je zaslišal glas. Rekel mu je, da mora poljubiti tri čarovnikove hčere, vendar je to zelo težko, saj jih varujejo strašne živali. Prvo, najstarejšo, varuje ogromna kobra, drugo pošasten pajek z devetimi glavami, tretjo pa zmaj, ki bruha ogenj. Deček je vprašal, kako se pride tja. Glas mu je vse povedal. Že naslednje jutro se je deček odpravil na pot. Dolgo je hodil, a na koncu je prispel do neke koče. Potrkal je in odprli so mu. Povedali so mu, da je tukaj doma čarovnik in da se je pokesal ter bo vse spremenil nazaj.Tam ga je čakala tudi mama. Bil je vesel.
Čez nekaj časa sta se čarovnikova mlajša hči in deček zaljubila ter se poročila.Vsi so bili srečni do konca dni.
Lara Petek, 5. c OŠ Lovrenc na Drav. polju
še mamici. Hitro sem se preoblekla. Domov sva se vozila petnajst minut. Ko sem to povedala mamici, mi skoraj ni verjela, a na koncu mi je.
Tako sem premagala svoj strah pred višino. Bila sem neznansko vesela. Zdaj z veseljem skačem z nižje skakalnice. A v meni je še veliko strahu pred višino. Prepričana pa sem, da bom ta strah premagala.
Tina KOZODERC, 5. c OŠ Lovrenc na Drav. polju
NEPOZABNI IZLET
Ko smo s sošolci obiskovali četrti razred, smo nekega dne dobili obvestilo. Na njem je pisalo, da bomo naslednji dan šli k Trem kraljem na Pohorje.Vsi smo bili navdušeni. Ko se je končal pouk, smo odšli domov. Doma sem si pripravila nahrbtnik. Naslednje jutro sem se vesela odpravila v šolo, vso pot sem tekla, da ne bi česa zamudila.V šoli je že bilo nekaj sošolcev, pozdravila sem jih in začeli smo se pogovarjati. Kmalu zatem so prišli še drugi in učiteljica. Šli smo na malico in skozi okno zagledali avtobus. Hitro smo pojedli ter stekli v garderobo. Preobuli smo se in se postavili v kolono po dva in dva. Učiteljica se je pri-
kazala na vratih in odkorakali smo v avtobus. Med vožnjo smo si prepevali. Kmalu so vstopili še učenci iz Kidričevega. Malo smo se že dolgočasili, a so se nam kmalu razjasnili obrazi, saj smo prispeli na Pohorje. Skočili smo iz avtobusa, učiteljica pa nam je sledila. Kmalu smo si spet začeli prepevati in odšli smo v gozd. Nekaj časa smo hodili po gozdu, a smo se kmalu ustrašili, saj so nas obletavale čebele. S prijateljico Tino jih najprej nisva opazili, a zagledali sva dekleta iz sedmega razreda, ki so hitro tekle naprej. Tudi s Tino sva se spustili v dir in ubežali čebelam. Imeli sva veliko srečo, večjo kot nekateri najini sošolci. Šli smo do
jezera, kjer so si lahko tisti, ki so jih opikale čebele, zmočili kožo. Bilo jim je bolje in odpravili smo se do avtobusa. Čakal nas je na robu gozda. Skočili smo noter in se odpeljali. Na avtobusu smo se pogovarjali o čebelah. Kmalu smo se vrnili pred šolo in odšli domov.
Naučila sem se, da moram biti pazljiva, ko bom hodila po gozdu.
LARA PETEK, 5. c OŠ Lovrenc na Drav. polju
PADEC
Ko sem bila še majhna, stara približno šest let, se mi je zgodila nesreča. Poškodovala sem si glavo. Nekega dne sem se zunaj za mizo igrala z igračami, barvala barvanke in podobno. Potem so prišle babica, teta in mami. Pogledale so, kaj počnem, in se pogovarjale. Jaz sem hotela mamici nekaj povedati, a me ni slišala. Zato sem splezala na mizo, da ji povem na uho, da bo slišala. Potem se je zgodilo: padla sem z mize. Ni me bolelo, a kri je lila iz moje glave. Mami mi je
obvezala glavo z brisačo, preoblekli sva se in se odpeljali k zdravniku. Ko sem prišla k svoji zdravnici, mi je obvezala glavo in me poslala v specialistično kirurško ordinacijo, kjer naj bi mi zašili rano.Tja sva se odpeljali in čakali, da me pokličejo. Potem je prišel očka, ker je morala mami domov.Tam sem čakala še skoraj dve uri. Končno sem bila na vrsti. Vstopila sem v ordinacijo, kjer so me pogledali in rekli, naj grem v operacijsko sobo.Tam so mi zašili rano na glavi in jo
trdno obvezali. Nato sem lahko šla domov. Čez nekaj dni sem morala k svoji zdravnici, ki me je na novo obvezala. Čez nekaj časa pa sem šla k zdravnici, da mi je odstranila šive. Končno sem se rešila obvez in šivov. Vesela sem bila, da ni bilo tako hudo in da mi ni bilo treba ostati v bolnišnici. Ampak zdaj vem, da ne smem kar tako plezati po mizah.
Jasmina Topolovec, 5. c OS Lovrenc na Drav. polju
BOLEZEN ME JE POLOŽILA V POSTELJO
Moja sestra, mama, oče in jaz smo si želeli na smučanje. Točno tisti dan sem zbolela. Dobila sem angino.
Ko sem se tisti dan zbudila, mi je bilo zelo slabo. Počasi sem se oblekla. Mama je že pripravljala zajtrk. Ko sem stopila v kuhinjo, mi ni bilo do hrane. Ona je takoj ugotovila, da je z mano nekaj narobe. Nato mi je izmerila vročino. Ko je ugotovila, da imam povišano temperaturo, je povedala očetu, da se naj gredo sami smučat. Oče je hotel biti z mano in sestra tudi. Potem smo se začeli pogovarjati. Sestra je povedala, da je bolje, če ostanemo doma.Vsem se je to zdela dobra zamisel. Ko je minilo nekaj ur,
so me odpeljali k zdravniku. Tam me je zdravnik dobro pregledal. Povedal mi je, da imam angino. Bila sem zelo žalostna, saj je drugi dan že bil pouk. Nato smo se odpeljali domov.
Doma sem morala ležati.
Ker mi je bil dolgčas, sva se s sestro igrali. Zame je bil dan zelo dolg, zato mi je mama dovolila, da gledam televizijo. Ko sem se naveličala gledanja televizije, sem malo zaspala. Zbudila sem se zvečer. Sestra mi je pripravila večerjo. Tako so dnevi zelo hitro minevali.
Bila sem zelo utrujena, zato sem šla hitro v posteljo.
Ugotovila sem, da ni lepo biti bolan, saj nimaš kaj početi.
Tjaša Hazenmali, 5. c OS Lovrenc na Drav. polju
OBISK OTROK IZ VRTCA
UGANKE
Po nebu se podijo in s petjem govorijo.
Foto:Arhiv OŠ Kidričevo
V torek, 12.2.2008, in v sredo, 13.2.2008,so nas v šolski knjižnici OŠ Kidričevo obiskali otroci in vzgojiteljice Vrtca Kidričevo. Pomemben dejavnik pri vzpodbujanju branja
otrok so namreč tudi knjižnice. Otroci so si ogledali knjižnico in se seznanili z njenimi dejavnostmi, brskali so po knjižnem gradivu ter se naučili, kako ravnati s knjigo. Na koncu prijetnega druženja so z zanimanjem prisluhnili še zimski pravljici.
Upam, da bodo otroci obiskali knjižnico še večkrat, tudi s svojimi starši, saj je zelo koristno, če otrok
Tim Šlamberger, 2. a OS Cirkovce
Podnevi spim, ponoči bedim in otrokom zvezde delim.
doživi prvi stik s knjigo že v zgodnjem otroštvu.
Knjižničarka: Jasna Medved, prof.
Tim Šlamberger, 2. a OŠ Cirkovce
Sadje rdeče,
pa niso jagode dišeče.
Jaša Lozinšek, 2. a OŠ Cirkovce
UAU, TO PA JE TISTI OD PIJAMASOV
Jani Lesjak je 17-letni pevec skupine Pija-mas. Obiskuje tretji letnik gimnazije v Mariboru. Janiju pravijo slovenski Jim Carrey, saj ljudi spravlja v smeh, kadar jim začne razlagati svoje prigode. V otroštvu je bil popolno nasprotje: miren, sramežljiv in tih.
Skoraj vsak ve, da pojete v skupini Pijamas in da je ta skupina nastala preko oddaje Super zvezda 2007, ki so jo predvajali na eni od komercialnih televizij. Zanima me, zakaj ste se prijavili na avdicijo.
Ker mi je bil to dodaten izziv v življenju. Vam je žal, da ste se prijavili?
Ne, ni mi žal.
Ste sploh pričakovali, da boste postali član najstniške skupine?
Ja in ne, saj je bila konkurenca izredno močna.
Ste kdaj pomislili, da bi skupino zapustili?
Ne, nikoli.
Pred kratkim je skupino zapustila pevka Natalija. V skupino je prišla
Maja. Se zdaj v skupini razumete boljše ali slabše?
Zdaj se boljše razumemo, ker imava z Majo več skupnih interesov.
S kom v skupini se najbolje razumete in zakaj?
Z vsemi se super razumem, ker je vsakdo izmed njih nekaj posebnega.
Kaj vam pomeni skupina?
Skupina mi pomeni veliko.
Kdo vas je navdušil za petje?
Po pravici povedano: ne vem.
Katera je vaša najljubša skupina in zakaj, če ne štejemo skupine Pijamas?
Cold Play. Ne vem, zakaj mi je ta skupina najljubša.
Katera pesem vam je najljubša?
Happy Ending.
Se vam je kdaj zgodilo, da bi morali nastopiti, vendar ste morali nastop odpovedati, ker je nekomu iz skupine zmanjkalo glasu ali kaj podobnega?
Ne, nam je pa zmanjkalo glasu med nastopom.
Znano mi je, da še obiskujete šolo. Kako potem sploh lahko uskladite urnik?
Težko, vendar z veliko pozitivne energije vse gre.
Kako poteka vaš dan?
Zelo naporno.
Zdaj pa malo k osebnemu življenju. Imate kakšno sestro ali brata?
Ja, imam brata Davida, ki je enajst let starejši od mene.
Kaj pa hišnega ljubljenčka?
Ja, psičko Ajšo.
Kakšen je vaš vzdevek?
Gianni.
Kakšen je odziv ljudi, ko vas vidijo na cesti?
Uau, to pa je tisti od Pijamasov.
Kaj si želite v prihodnosti?
Da bi še naprej živel svoje sanje, ki pa se lahko slej ko prej končajo.
Hvala za odgovore in nasvidenje.
Anita Pulko, 7. a OŠ Kidričevo
JANKO FRANGEŽ IN KAREL PAVLIČ
Za intervju sem izbrala osebi, ki sta verjetno znani v vsej naši okolici in katerima lahko zaupajo svoje težave otroci in odrasli.To sta duhovnik iz Majšperka, Janko Frangež, ki je obenem tudi osebnost leta na Radiu Ptuj, in duhovnik iz Lovrenca na Dr. polju, Karel Pavlič.
Kje sta preživljala svoje otroštvo?
JankoiV Zgornjih Jablanah 23, župnija Cirkovce, kjer sem obiskoval tudi osnovno šolo.Vr-tec sem obiskoval v Zgornjih Jablanah 23, ker na deželi takrat še ni bilo državnih vrtcev. Karel: V kmečki družini na kmetiji »Dacarje-vih« v bližini Slovenskih Konjic. Družbo so mi delali brat in tri sestre, ki so se pridružili kasneje. Osnovno šolo sem obiskoval v Slovenskih Konjicah.
Vsi otroci imajo veliko idej, kaj bodo postali, ko odrastejo. Kaj pa so bile vajine želje?
Janko: Bile so podobne kot pri vseh otrocih, ko se odločajo in sanjajo z odprtimi očmi o življenju, ki je pred njimi.
Karel: V otroštvu o poklicu nisem razmišljal, proti koncu osemletke pa sem si želel mnogo poklicev (živinozdravnik, geometer, častnik).
Vem, da je bila včasih velika čast, če se je v družini kateri izmed sinov odločil postati duhovnik. Kako pa so vajini starši sprejeli, da vaju kliče božji glas?
Janko: Ne samo včasih, še danes je velika čast, če se mlad človek odloči za duhovniški poklic. Starši so verjetno to odločitev sprejeli z veseljem, a obenem s skrbjo.
Karel: To je bila njihova skrita želja, saj je oče bil v malem semenišču, pa mu je 2. svetovna vojna preprečila načrte.
Sta kot otroka rada sodelovala pri svetih mašah? Sta morda tudi ministrirala ali kaj podobnega?
Janko: Da. Kot otrok sem skupaj s starši obiskoval in sodeloval pri mašah. Zadnji dve leti osnovne šole pa sem bil tudi ministrant.
Kore/:Vsa družina je redno obiskovala nedeljsko mašo. Doma smo zvečer v družinskem krogu redno skupaj molili. Molitev je vodil oče. Ministrant sem bil zadnja tri leta osnovne šole.
S sošolci smo sedaj v času prve najstniške zaljubljenosti pa se sprašujemo, če sta vidva bila kdaj zaljubljena.
Janko: Gotovo. Vsaj nekaj 10 let pred vami sem bil zaljubljen.
Karel: Prav nič se nisem razlikoval od vas. Imel sem tudi svoje simpatije in bil zaljubljen.
Včasih so se verjetno morali starši odreči mnogim stvarem, če so njihovi otroci študirali, še posebej, če so študirali za duhovnika, zdravnika, učitelja, saj so ti veljali za zelo učene. Kako dolgo je trajal študij in kje sta študirala?
Janko: Staršem je samoumevno, da se odpovedujejo sebi in svojim željam, da bi omogočili svojim otrokom, da bi lahko postali dobri in koristni ljudje.Taki so bili tudi moji starši. Če seštejem leta v osnovni šoli, gimnaziji in na fakulteti, sem obiskoval šolo 18 let.
Karel: Predvsem smo takrat živeli mnogo skromnejše kot danes. Staršem sta pri študiju pomagali cerkev in domači župnik. Štiri leta sem stanoval v Slomškovem dijaškem semenišču ter obiskoval I. gimnazijo v Mariboru. Tri leta sem stanoval v ljubljanskem bogoslovju ter obiskoval Teološko fakulteto, 4., 5. in 6. letnik pa v Mariboru.
Kako so vaju sprejemali bivši sošolci, prijatelji, vaščani, ko ste se med počitnicami vračali domov?
Janko: Lepo in prijazno, saj smo vendar živeli in odraščali skupaj, dokler nisem šel od doma, tako da me na ta leta vežejo lepi spomini.

Karel: Na dom in v domači kraj sem vedno z veseljem prihajal, saj sem bil s sovaščani močno povezan.Vedno smo se dobro razumeli.
Kje in katerega leta sta bila posvečena in sta imela novo mašo?
Janko: Posvečen sem bil leta 1977 in skoraj en mesec po posvečenju sem imel tudi »novo mašo« v Cirkovcah.
Karel: Posvečen sem bil v Mariboru, kjer me je posvetil mariborski škof Franc Kramberger, in sicer na praznik apostolov Petra in Pavla (29. junij) leta 1985. Istega leta sem imel tudi »novo mašo« v rojstni župniji v Slovenskih Konjicah.
Ali sta se lahko sama odločila, na katero župnijo bosta odšla, ali vama je to določil škof?
Janko: Pri izbiri župnije nisem imel nekih posebnih želja, tako da sem to odločitev prepustil tedanjemu škofu dr. Maksimiljanu Držečniku, ki me je poslal, kamor se mu je zdelo potrebno in pametno. In to je bila Slovenska Bistrica.
Karel: O tem je vedno odločal škof. Moje prvo službeno mesto je bilo Laško (3 leta), nato sem eno leto služboval v Gornji Radgoni, dve leti v Turnišču v Prekmurju, od leta 1991 pa sem v Lovrencu na Dravskem polju.
Vsak poklic ima svoje dobre in slabe lastnosti. Kaj je bilo vama osebno najtežje, ko sta prišla na župnijo kot mlada duhovnika?
Janko: Nič mi ni bilo težko, če pa je mogoče kaj bilo, sem pozabil. Spominjam se predvsem lepih trenutkov.
Karel:Vedno mi je bilo težko, ko sem zapuščal staro delovno mesto. Potreboval sem nekaj časa, da sem se vživel v novo delovno okolje.
Najlepše se vama zahvaljujem za vajin dragoceni čas in vama želim, da sta še naprej duhovnika, ki znata prisluhniti otroku in odraslemu.
Jana Predikaka, 7. a OŠ Kidričevo
Društvo upokojencev Kidričevo
If	v
STAREJŠI ZA STAREJŠE
Foto: Ivan Kosi
O projektu Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše tokrat pišemo tretjič. Cilj projekta je izboljšati kvaliteto življenja prebivalcem, starejšim od 69 let, ki živijo doma.
Namen projekta je spoznati potrebe starejših, ki živijo doma, poiskati tiste, ki si ne znajo ali ne morejo sami iskati pomoči, vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami in jim posredovati podatke o potrebah in organizirati pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
S projektom Starejši za starejše smo pričeli v novembru leta 2006. Kot prostovoljci delamo upokojenci Društva upokojencev Kidričevo: Franc Turk, Ivanka Šalamun, Rozika Premzl, Danica Meško, Slavica Mlakar in Malčka Černezel kot koordinatorka projekta.
Najprej bi navedla nekaj statističnih podatkov. V začetku lanskega leta je bilo na območju samega naselja Kidričevo, Strnišča, Njiverc in Kungote 272 oseb, starejših od 69 let, ki so živele doma.V domovih upokojencev (Ptuj, Maribor in Muretinci) je bilo v decembru lanskega leta 3 I oseb.
Od začetka projekta do konca lanskega leta smo prostovoljci opravili 419 obiskov. Starejše nad 69 let obiskujemo glede na željo posameznika, ki jo izrazi ob prvem obisku in anketi mesečno, na tri mesece, na šest mesecev, enkrat letno, na dve leti ali pa osebe ne obiščemo več, če tega ne želi. Ob prvem obisku in anketi moramo pridobiti soglasje anketirane osebe, da lahko zbrane podatke shranimo v računalnik in da lahko potrebe (tistih, ki izrazijo potrebo po pomoči) posredujemo patronažni službi,
Centru za socialno delo in drugim prostovoljnim organizacijam.
Vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči smo pomagali izpolniti 17 občanom, jim nudili pomoč pri zbiranju potrebne dokumentacije, vloge posredovali Centru za socialno delo in kasneje poskrbeli, da so bila Centru pravočasno predložena dokazila o namenski porabi sredstev.
Patronažni službi JZ ZD Ptuj smo pisno posredovali spiske 53 oseb, ki so izrazile potrebo po določni vrsti pomoči in so na vprašanje »Ali so Vaše potrebe lahko posredujemo zdravstvenemu domu?« odgovorile z DA. Osemindvajsetim starejšim osebam smo prostovoljci odnesli pomoč Rdečega križa ali Karitasa. Za veliko pomoči potrebnih oseb smo posredovali podatke in pri obeh organizacijah naleteli na izjemno sodelovanje. Hvala.
Starejši so (smo) velikokrat osamljeni, zato se prostovoljci projekta Starejši za starejše trudimo, da bi se starejši čimveč družili. V Društvu upokojencev Kidričevo se je v lanskem letu pričelo z določenimi aktivnostmi: kartanje in igranje šaha enkrat tedensko, kolesarjenje enkrat mesečno, kegljanje najmanj enkrat tedensko ali več, odvisno od tekem z drugimi društvi upokojencev. Enkrat mesečno izvajamo tudi merjenja krvnega pritiska.
Vrtno kegljišče je pridobitev lanskega leta. Upokojenci si želimo, da bi kot druga društva upokojencev tudi pri nas imeli pokrito
kegljišče, in ker denarja ni dovolj, smo za pomoč prosili krajane Njiverc. Hlodovino za kegljišče so darovali naslednji krajani iz Njiverc: Jože Škrila,Vinko Pleteršek, Mirko Podgoršek, Silvo Skok, Anton Zupanič, Simon Valentan in Martin Pleteršek. Zahvaljujem se jim v lastnem imenu in imenu Upravnega odbora Društva upokojencev Kidričevo. Prav tako se zahvaljujemo g. Slavku Podgoršku za vsa brezplačno opravljena dela s traktorjem, g. Srečku Svenšku za izkop in ostalo pomoč ter g. Branku Godcu za strojna dela ter vsem ostalim, ki jih nisem navedla in ki so pomagali pri fizičnem delom ali kakor koli drugače.
V mesecu decembru smo člani Društva upokojencev Kidričevo in učenci Osnovne šole Kidričevo ter njihova mentorica Andreja Emeršič čestitali ob novem letu starejšim v Domu upokojencev Ptuj. Učenci so jim popestrili popoldan s kulturnim programom, nastopom dveh harmonikarjev in recitacijo učenke.
Podarili so jim izdelke, ki so jih izdelali sami, in voščilnico, izdelano v šoli ob pomoči mentorice. Prav tako smo skupaj z učenci in njihovo mentorico, z njihovimi izdelki in voščilnicami v mesecu decembru obiskovali starejše, ki bivajo doma. Veliko starejših je bilo zelo ganjenih ob lepi gesti mladih.
zato se vsem učencem, ki so kakorkoli sodelovali, in gospe Andreji Emeršič najlepše zahvaljujem in seveda prosim za sodelovanje tudi v bodoče.Večina starejših je ob anketiranju in kasnejših obiskih izražala željo po Domu za starejše v Kidričevem. Sama želim, da se na občinskem nivoju organizira
lokalna koordinacija strokovnjakov javnih zavodov in nevladnih organizacij, kjer bi se skupaj reševalo zapletene primere potreb starejših.
Malčka Černezel, koordinatorka projekta Starejši za starejše
POROČILO O DELU GASILK V OBDOBJU 2003-2007
Gasilstvo je humanitarna organizacija in je povezano s socialno dejavnostjo, zato smo članice ponosne, da lahko sodelujemo v društvenih aktivnostih. Udeležujemo se tudi regijskih posvetov ter posvetov GZ Slovenije, kjer se vsako leto zbere okoli 150 članic iz 17 regij GZ Slovenije, kjer v prijetnem vzdušju izmenjujemo svoje izkušnje in znanja.
Na nivoju GZ Kidričevo predstavnice članic pripravimo program dela, ki ga tekom leta realiziramo skupaj z gasilci.
V zadnjih štirih letih smo v mesecu marcu pripravile ekskurzije:
-	ogled Ptujske kleti in predstavitev območne GZ Ptuj; predstavljeno nam je bilo delo mariborskih poklicnih gasilcev; ogled Rotovža ter obisk in možnosti nakupa v vrtnariji Revital;
-	leta 2005 smo pripravile obnovitveni tečaj prve pomoči, ki ga je vodila ga. Pavla Veler. Tečaja se je udeležilo 23 članic;
-	udeležile smo se srečanja članic, ki ga organizira Podravska regija:
-	leta 2003 je srečanje pripravila območna GZ Ptuj,
-	leta 2004 GZVidem,
V Društvu upokojencev Lovrenc smo v decembru minulega leta praznovali skupaj s krajani, starimi nad 70 let.
Občina Kidričevo je namenila sredstva za pogostitev starejših z območja, ki ga pokriva DU Lovrenc, in sicer Apač, Zupečje vasi, Pleterij in Lovrenca.
Organizacija srečanja je bila prepuščena Društvu upokojencev Lovrenc, ki je srečanje pripravilo v svojih prostorih.
Zbralo se je 117 krajanov, ki sta jih prijazno nagovorila predsednik DU Lovrenc, g. Martin Krajnc, in podžupan Občine Kidričevo, g. Jože Goričan.
-	leta 2005 GZ Kidričevo,
-	leta 2006 GZ Majšperk,
-	leta 2007 GZ Destrnik.
-	v mesecu maju in juniju so se tekmovalne desetine članic A in članic B po društvih pripravljale na občinsko tekmovanje in se z svojim znanjem uvrščale tudi na regijska in državna tekmovanja;
-	leta 2006 se je na občnem zboru PGD Talum slovesno včlanilo 9 gasilk.To društvo do tedaj ni imelo gasilk;
-	članice se udeležujejo tudi izobraževanj, ki jih pripravi GZ Kidričevo;
-	v mesecu novembru sta se vsako leto dve članici udeležili posveta članic GZ Ptuj, kjer se seznanjamo s spremembami v gasilstvu in spoznavamo dela in aktivnosti članic v drugih regijah;
-	v mesecu septembru pa smo pripravile izlet. Družile in veselile smo se na izletu po Prekmurju, kjer smo si ogledale znamenitosti Prekmurja; železne dveri, Baličev mlin, otok ljubezni, lončarstvo.
Na Koroškem smo se popeljale s splavom po reki Dravi in si ogledale rudnik Mežica. Leta 2005 smo se skupaj z gasilci, ki so pri-
Slednji je najstarejši udeleženki srečanja - ge.Tereziji Pišek iz Lovrenca, ki šteje 88 let, podaril skromno darilo in ji zaželel še na mnoga zdrava leta.
Ob bogato obloženih mizah z jedačo in dobro vinsko kapljico smo kramljali o različnih aktualnih problemih, ki nas starejše obremenjujejo, in se istočasno spominjali lepih dogodkov iz mladih let.
Razšli smo se v poznih večernih urah v upanju, da bo se Občina Kidričevo spomnila na starejše občane tudi v letu 2008.
Anton Planinšek, tajništvo DU
pravili srečanje članic v naši GZ, odpravile naVeliko Planino. Prijeten dan smo preživele tudi na pohodu na Donačko goro.
Če se ob izteku nekega obdobja, teh petih let, ozrem nazaj in če analiziram prehojeno pot, se zavem, da so danes ti dogodki še tako živi, z leti pa tonejo v pozabo. Zato sem se odločila, da uredim in napišem kroniko dela gasilk za obdobje 2003-2007, z željo, da se nadaljuje z novimi idejami, z novimi zamislimi. Želim, da se še naprej družimo, soustvarjamo ter tako gradimo naš lepši jutri.
Z gasilskim pozdravom na pomoč!
Predsednica komisije za delo s članicami Marija Bauman
OBDARILI SMO JIH
V	prazničnem decembru smo člani upravnega odbora Društva upokojencev Lovrenc obiskali in obdarili svoje bolne in starejše člane - v starosti nad 80 let. Skromna darila smo izročili 12 bolnim in 72 starejšim. Enake pozornosti pa je bilo deležnih tudi 5 naših članov v domovih za ostarele v Ptuju, Mariboru in Mure-tincih. Vsem smo zaželeli še na mnoga zdrava leta.
V	letu 2007 sta dve naši članici praznovali prav poseben jubilej. Gospe Katica Moj-zer in Marija Rihter iz Apač sta s šopkom cvetja in skromnim darilcem prejeli tudi najlepše želje za 90. rojstni dan v imenu DU Lovrenc.
Anton Planinšek, tajništvo DU
OBČINA KIDRIČEVO JE GOSTILA
Društva/Šport
122. OBČNI ZBOR PCD LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
122. občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc je potekal v soboto, 16. februarja 2008, ob 19. uri v dvorani Lovrenc. Zbora se je udeležil tudi podžupan Občine Kidričevo g. Jožef Goričan.
Predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovar je na začetku vse prav lepo pozdravil in se zahvalil vsem članom za aktivno sodelovanje v društvu v letu 2007. Podal je kratko poročilo dela v preteklem letu, povzel pa je tudi petletno obdobje, ki se je končalo.
Plan dela PGD Lovrenc je bil v letu 2007 v celoti izpolnjen. V maju smo se začeli pripravljati na gasilska tekmovanja. Na občinskem tekmovanju smo sodelovali z devetimi tekmovalnimi desetinami, na regijskem tekmovanju s petimi. Tekmovalna desetina članice B so dosegle tretje mesto, starejši gasilci pa prvo mesto in tako postali regijski prvaki. Obe desetini sta se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 18. maja 2008 v Ravnah na Koroškem.
Udeležili smo se skupne svete maše na Florjanovo nedeljo v Cirkovcah in organizirali postavitev majskega drevesa na igrišču. Devetnajstega maja smo organizirali izlet za vse člane z ogledom poklicne gasilske brigade v Celju ter obiskom rudnika premogovništva v Velenju. Izlet smo zaključili s piknikom ob Smartinskem jezeru in vožnjo z ladjo po jezeru.V mesecu juniju smo se udeležili parade ob I I. dnevu gasilcev GZ Kidričevo in 60. obletnice PGD Pleterje. Julija smo se aktivno pripravljali na tradicionalno prireditev »Lovrenška nedelja«, ki je zelo dobro uspela. Zadnjo nedeljo v avgustu smo pripravili tradicionalno me-morialno tekmovanje starejših gasilk ter
gasilcev za pokal Franca Dolenca st. in pokalno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal Gasilske zveze Slovenije. Kljub začetni bojazni s strani GZS o izbiri organizatorja zaključnega ligaškega tekmovanja smo le-to izpeljali zelo dobro, saj smo bili ocenjeni kot najboljši organizator v nizu pokalnih tekmovanj starejših gasilk in gasilcev za leto 2007.
V	oktobru, mesecu požarne varnosti, smo organizirali dan odprtih vrat za vse občane ter jih pogostili z moštom in pečenimi kostanji in opravili več aktivnosti na operativnem področju. Obiskale so nas članice Društva žena iz Kidričevega, katere smo seznanili z zgodovino društva in jim pokazali naše prostore in gasilsko opremo. Našim najmlajšim smo organizirali izlet s kopanjem v Ptujskih termah.
V	drugi polovici leta 2007 smo pričeli z urejanjem pisarne na podstrešju gasilske garaže. Dela smo zaključili letos februarja, pisarna pa je na voljo za delo vsem gasilcem. Na operativnem področju smo sodelovali pri sedmih požarih, od tega so bili štirje na našem požarnem območju. Najbolj nam bo ostal v spominu požar odpadnih gum v gramoznici, ki so zagorele 16. avgusta v Lovrencu na Dravskem polju.
Delo petletnega mandata
Tako kot na delo preteklega leta, smo ponosni tudi na delo petletnega mandata. V teh letih smo vgradili nova garažna vrata, predali svojemu namenu novo vozilo za prevoz moštva in gasil-
sko vozilo GVC 16/25.Ob 120-letnici PGD LOVRENC smo izdali barvni zbornik z naslovom 120 let požrtvovalnosti in humanosti uredili pisarno za potrebe društva, kupili veliko opreme za zaščito gasilca.V letu 2007 pa smo včlanili 200-tega člana, danes je v društvu 206 članov.
Za novi petletni mandat (2008-201 3) smo izvolili novo vodstvo PGD Lovrenc.
Za predsednika društva Antona Leskovarja, za poveljnika društva Bojana Pulka. Za člane Upravnega odbora so bili izvoljeni: Karel Pavlič, Jože Smolinger, Franc Pišek, Slavko Krajnc, Mirko Ivančič, Mateja Pišek, Jožef Medved,Aleš Predikaka, Nevenka Pul-ko, Roman Ivanuša, Uroš Leskovar, Branko Ivančič, Mirko Sambolec, Davorin Ivančič, Ivan Ivančič. Za predsednico nadzornega odbora je izvoljena Martina Ivančič ter člana: Ivanka Pšajd in Stanko Križanec. Za predsednika disciplinske komisije je izvoljen Jože Rezar ter člani Mateja Turk, Franc Nadelsberger, Stanko Frangež in Marko Pulko.
PGD Lovrenc
Nova pisarna z informacijsko tehnologijo, urejena za delovanje društva.
Foto: UL
				mm\ ■
K		m		flrV* S
	Jm	m	i J;	
	;	j	RPL§		
KpSn				
Foto:Arhiv ŠD Cirkovce
Športno društvo Cirkovce organizira žensko rekreacijo - vadbo pilatesa in aerobike za vse željne razgibavanja in nabiranja kondicije.
Pridružite se nam na pilatesu (ob torkih ob 20. uri in ob četrtkih ob 19.30) in aerobiki (v četrtek ob 18.15) v mali telovadnici Osnovne šole Cirkovce.
Vabljene!
ŠD Cirkovce
Šport
POZDRAVLJENI, VSI LJUBITELJI ŠPORTA!
Foto: Mirko Draškovič
Počasi prihaja pomlad, pa vendar je rekreacija že v polnem teku. Ne poteka pa samo rekreacija, temveč tudi druga dogajanja, npr. naši člani namiznoteniške sekcije se odlično borijo v 3. SNTK ligi. Prav I. 3. 2008 so na domačem terenu premagali igralce iz NTK Ptuj, in sicer z rezultatom 5 : 2 za ŠD Cirkovce. Istega dne pa je potekal že tradicionalni vaški turnir med vasmi bivše KS Cirkovce. Zbralo se je 7 ekip, in sicer Babšek team Šikole, Stražgojnca, Pongrce, Jablane, Mihovce — Dragonja vas, Picerija KLARA - Cirkovce mlajši in Cirkovce - izkušenejši. Vse tekme so bile zelo zanimive in vzdušje na samem prizorišču je bilo enkratno. Po žrebu so bile ekipe razdeljene v dve skupini, kjer se je igralo po sistemu vsak z vsakim. Najboljša dva iz skupine sta se pomerila v polfinalu z ekipama iz druge skupine. Zmagovalca sta igrala za I. mesto, poraženca pa za tretje mesto.
Najbolj zanimivi so bili seveda zaključni boji, napetost (pa tudi utrujenost) se je že videla v polfinalu. Prvi polfinale sta odigrali ekipi Mihovce - Dragonja vas in Babšek Team. Po napetem boju je zmagala ekipa iz Mihovc. Bilo je vidno, da so ponovno zmagale izkušnje in ne mladost, čeprav so igralci Babšek team zelo dobri, mladi in hitri, jim manjka še nekaj izkušenj in malo več kolektivne igre. Drugi polfinalni obračun je potekal med domačini Picerija Klara in Cirkovce — izkušenejši. Tudi zmagovalca v tej tekmi so prinesle izkušnje.
KONČNI VRSTNI RED:
1.	MESTO CIRKOVCE
2.	MESTO MIHOVCE - DRAGONJA VAS
3.	MESTO CIRKOVCE MLADI - PIZ. KLARA
4.	MESTO ŠIKOLE - BABŠEK TEAM
5.	MESTO STRAŽGOJNCA
6.	MESTO JABLANE
7.	MESTO PONGRCE - AS KRNIČAR
Tako smo dobili finalni dvoboj MIHOVCE - CIRKOVCE (izkušenejši). Ti ekipi sta se srečali že v skupini, kjer prav tako kot tudi v finalu ni bilo zadetkov. Zadetkov ni bilo predvsem po zaslugi Boštjana Baumana - vratarja iz ekipe Mihovc, ki je branil vse mogoče in nemogoče, kar nekajkrat pa ga je rešila vratnica. Vendar je bila tudi ekipa iz Mihovc zelo nevarna predvsem iz protinapadov, pri katerih je bil vedno zraven SREČKO GODEC - sicer tudi I. STRELEC turnirja. Tako da so bile odločilne 6-metrovke. Po zaslugi uspešnih izvajalcev (za Cirkovce so zadeli Uroš Goričan, Grega Medved in Sašo Gajser) ter odličnih obrambah vratarja Matjaža Frangeža ZENGE, ki je ne samo obranil, ampak celo prijel vse žoge igralcev Mihovc, smo dobili novega starega zmagovalca vaškega turnirja, ekipo CIRKOVCE - starejši.
V tekmi za tretje mesto je zmagal cirkovški podmladek - igralci Picerije KLARA.
Da pa ŠD Cirkovce stvari vedno nadgrajujemo, smo pričeli prenašati naše dogajanje na KTV Cirkovce v živo. Tako smo prenašali košarkarsko tekmo ŠD Cirkovce: Pivovarna Laško veterani, vse domače tekme v namiznem tenisu in tudi ta turnir. Na vaškem turnirju se je snemalo z 2 kamerama, imeli smo komentatorja, novost so bili reklamni spoti donatorjev med premori med tekmami.
Za prenose imajo zasluge kamermani: Štefan TRČKO, Dominik TURK, Andrej NAPAST in včasih še kdo vskoči. Seveda pa ne gre brez režije, montaže - to pa je v rokah Matjaža TRČKA in Branka TRČKA. Za vso tonsko zadevo ter glasbeno podlago pa je poskrbel BOGDAN BABŠEK, s katerim zelo dobro sodelujemo na vseh področjih in je vedno za “akcijo”, ko se dogaja kaj, povezanega s športom.
Novost - reklamne spote - sta posnela in uredila Dominik TURK in Marko URIH.
Foto: Mirko Draškovič
Seveda pa igralci ne bi zdržali takšnega tempa brez hrane, ki sta nam jo pripravila DEJAN SAGADIN in BOŠTJAN MIKLO-ŽIČ - vsi prisotni, preko 70 ljudi, so priznali, da jima povsem upravičeno pripada naziv NAJBOLJŠA KUHARJA GOLAŽA, ki sta ga osvojila lani v Starošincah. Poudariti moram, da ju pri pripravi ni prestrašilo niti neurje.
Omeniti moram še nekaj akterjev (zraven že zgoraj naštetih), ki so pomagali pri vsem: Jure Novak, Aljaž Medved, Grega Medved, Boštjan Frangež, Simona Pozeb, Darja Potočnik, Tanja Napast, Simona Pernat, Bogdan in Lidija Potočnik, Sašo Gajser, Mirko Draškovič,Vlado Brglez, Uroš Goričan, Andrej Napast, Samo Gajser.
Da pa ne pozabim omeniti še donatorjev turnirja:
-	REKLAMNI ATELJE BABŠEK
-	BAR KORŽE CIRKOVCE
-	BAR NEŽA
-	MEDIČARSTVO DAMJAN MEDVED
-	PICERIJA KLARA CIRKOVCE
Se vidimo na rekreaciji in še nekaterih dogajanjih ŠD CIRKOVCE, ki jih tudi v prihodnje ne bo manjkalo, predvsem pri delu z mladimi - vse lahko spremljate na sdcir-kovce.mojforum.si in vvvvvv.sportnodru-stvocirkovce.si.
Športni pozdrav
Samo Gajser, (predsednik UO ŠD Cirkovce)
1 i |	i. i i i i i ; i i i
Zmagovalci turnirja
Foto: Mirko Draškovič

AKCIJA ZBIRANJA IGRAČ IN OBLAČIL
Konec lanskega leta smo ponovno izpeljali projekt »Mladi mlajšim«.V okviru projekta, ki se mu je pridružil tudi naš lokalni odbor (LO MLD Kidričevo), smo v več krajih Slovenije organizirali akcijo zbiranja igrač, ki smo jih nato v sodelovanju s Centrom za socialno delo oziroma Rdečim križem Slovenije podarili otrokom.V Kidričevem smo se v akcijo zbiranja igrač odločili vključiti še zbiranje oblačil. S celotno akcijo smo želeli zbuditi občutek solidarnosti med mladimi in starejšimi, saj smo prepričani, da je to vrlina, na kateri je potrebno graditi že v mladosti in nato skozi celo življenje.
Dobrodelna akcija zbiranja igrač in oblačil (starih in novih) je v naši občini potekala od 20. do 22. decembra v osnovni šoli Borisa Kidriča in trgovskem centru Jager v Kidričevem.
Za posluh in pomoč pri izvedbi akcije se najlepše zahvaljujemo osebju trgovine Jager na čelu s poslovodjem Bojanom Si-
mekom ter pomočnici ravnatelja osnovne šole v Kidričevem Alenki Kutnjak in učiteljici Andreji Emeršič. Da bi zbrane igrače in oblačila kar najhitreje prišle v prave roke, je bilo poskrbljeno za njihov sproten odvoz na Območno združenje Rdečega križa Ptuj in Center za socialno delo Ptuj. Zvrhano polni zabojniki najrazličnejših oblačil in igrač pa so dokaz, da se je akcija dotaknila ljudi ter da nam ni vseeno za otroke in odrasle, ki si jih zaradi različnih socialnih in materialnih ovir ne morejo privoščiti.
Verjamemo, da smo z dobrodelno akcijo v predprazničnih dneh marsikomu privabili nasmeh na obraz ter mu s tem polepšali dan in mogoče tudi leto. Ob zaključku akcije se vsem, ki ste prispevali igrače in oblačila ter tako pripomogli k širjenju ideje o solidarnosti, iskreno zahvaljujemo in vas vljudno vabimo k prihodnjemu sodelovanju.
Anton Habjanič ml.
Zbrane igrače in oblačila v dobrodelni akciji	Foto: A. H.
MAJHNA POMOČ LAHKO POMENI ZELO VELIKO
Vse se je začelo, ko sem v časopisu zasledila članek o družini Premoša. Najprej sem pomislila, v kakšni revščini človek lahko sploh živi, in o tem, ali bi jim lahko pomagala. Nato sem nekaj dni po tistem članku, ki sem ga videla, šla do pedagoginje in ji povedala o svojem predlogu. Zdel se ji je odličen in zelo zanimiv. Nato je to posredovala moji razredničarki Sonji Liber in nato še ravnatelju. Vsi so se začeli zanimati za to in to je pripeljalo vso zadevo tako daleč, da smo začeli zbirati denar. Zbiral se je do zadnjega tedna pred božičem oz. novoletnimi počitnicami. Zbrali smo 420 €, zato smo za ta denar kupili vse, kar potrebujejo (oblačila, nekaj za osebno higieno, sadje in še nekaj sladkarij). Nato smo v soboto, 23. dec. 2007, te stvari odpeljali k njej domov. Vozili smo se približno eno uro. Pot je bila zelo dolga, bila pa je tudi malce dolgočasna, saj se je vila po ovinkih in bregovih. Čez nekaj časa smo prispeli do trgovine, kjer smo počakali na Blankinega očima. Pripeljal se je čez nekaj časa s svojim najmlajšim otrokom Danijelom. Z Aninim očetom sta se pogovarjala in se nato dogovorila, da mu sledimo do njihove hiše. Po nekaj minutah
vožnje smo le prispeli na cilj. Stvari, ki smo jih kupili, smo vzeli iz prtljažnika in jih odnesli do njihove hiše, ki je bila oddaljena nekaj metrov (od tam, kjer smo pustili avto). Ko smo zagledale hišo, smo ugotovile, da živijo v veliki revščini. Stopile smo v hišo, kjer je bila njena družina. Razdelile smo darila.Vsi so bili zelo veseli, še posebej Blanka, ki je dobila nov mobitel. Zelo prijazno so nas sprejeli, ponudili so nam tudi sok in pecivo, ki ga je Blanka spekla sama.
Kuhajo, spijo, se učijo in igrajo v enem samem prostoru. Ogrevajo ga s pečjo.
Na obisku smo bili približno dve uri. Z Blanko smo se pogovarjale, kako je kaj v šoli, o njenih novih prijateljih, sošolcih ter učiteljih. Njena mama je pripomnila, da je Blanki bilo zelo hudo, ko se je mora-
la posloviti od nas. Čas je minil zelo hitro, prišel je čas, da se poslovimo. Izmenjale smo telefonske številke. Poslovili smo se in se odpeljali proti domu.
Doživele smo novo izkušnjo, pri kateri smo spoznale, da naša mala pomoč nekaterim pomeni zelo veliko.
Kaja Perger in Katja Babič, OŠ Kidričevo
Foto:Arhiv OŠ Kidričevo