Političen list za slovenski
p« mM »reJaiUM Ttlja: Z» oelo leto predplačan 15 gid., la pol leta S fld., la četrt leta
i rld.. la en mesee 1 fld. 10 kr. T BtelnUtrmelJt prejeman relJA: Za eelo leto 13 fld., la pol leta 6 fld., la četrt leta I ^Am " metec 1 fld. V Ljubljani na dom po«iljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Potamezne številke veljajo 7 kr. Rartiiiint prtjama tpravniitvo (adminiitraeija) in tktpedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Vainanila (Interati) te iprejemajo in velji triitopna petit-vrita: 8 kr., če te tiska enkrat; 12 kr ie se tiska dvakrat; 15 kr., če te tiska trikrat. Pri večmtnem tiskanji le cena primerno zmanjša
Bokopiii te ne vračajo, nefrankovana pisma te ne iprejemajo. Tredniitvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Icliaja viak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v so))uto 12. julija 1890.
Letiiili XVIII.
Združena levica iu eešlio-iieniška i sprava.
Poslanec dr. Steinwender je dne 4. julija v Beljaku na shodu svojih volilcev govoril naslednje:
.Notranji položaj se je zadnje mesece bistveno predrugačil. Nemški uacijonalci so prepričani, da se tako gospodstvo, kakoršno si želi združena levica, ne strinja z interesi Nemcev, niti z naravo in sestavo naše države. Vendar se ne odpovedo vplivu na državno vodstvo, ako so dosledni na čelu modernega socijalno-političnega gibanja in se potezajo za politično in cerkveno prostost.
Ustavoverna stranka pa misli, da more le s pomočjo veleposestva, vehkega kapitala in časnikarstva doseči svoj namen, in premalo ceni vpliv ljudskega gibanja, narodnega radikalizma pri ostalih narodih in antisemitizma.
Združena levica seje trudila, da bi vrgla vlado; odrekla je budget in Nemci so izostali iz češkega deželnega zbora. Vodja Plener pa ni imel proste roke, ker veleposestniki in moravski poslanci so ga ovirali, dovolili zopet budget. Grof Taaffe pokazal se je dobrega politika, ker se je ravno v odločilnem trenotku izrekel proti premembi ustave in tako iz-podnesel tla načelni opoziciji. Ob jednem je ponudil svojo pomoč pri češko-nemški spravi in tako je gospod položaja.
Cežko - nemška sprava je Nemcem omogočila vstop v deželni zbor, toda konečna sprava je še daleč. Mi smo bili zadovoljni s tem, ker v sedanjih razmerah imajo Nemci koristi od razdelitve deželnega šolskega sveta, kulturnega sveta in omejitve okrajev po narodnosti. Jezikovna naredba obstoji in tudi dobra volja pravosodnega ministra ne bode mogla mnogo služb odpreti Nemcem, ki niso zmožni j češčine. Nerazumljivo pa je od liberalcev, da usta- j nov6 posebno kurijo veleposestnikov, kateri odstopijo odločilno mesto nad Nemci in Cehi, in dajo pra-
vico, da more kratko in malo prepovedati vsako preosnovo volilne pravice.
Zato ni bilo prav, da so se Nemci veselili na topliškem shodu. To je razkačilo češki narod, da ge je uprl svojim voditeljem. Nemci, ki so prehitro odložili orožje opozicije, iščejo sedaj podporo pri vladi, ki pa je neutralna. Tako je združena levica nehala biti odločna opozicijska stranka, a vzlic temu ni bliže vladarstvu.
Nam Nemcem v planinskih deželah ne more biti všeč, da nas niso vprašali, ko so sklepali o razdelitvah, kar bodo zdaj zahtevali tudi Slovenci na Koroškem in Štajerskem. Nemško-češki zaupni možje niso imeli pravice, na svojo roko premeniti politiko nasproti vladi; zakaj od zaveznikov ne sme nihče na svojo pest sklepati o miru. Nam na Koroškem in Štajerskem Taaffejeva vlada ni veliko škodila; potegovali smo se za češke Nemce, a ti so nas zapustili. Vendar se še ne ločimo po deželah, mi Nemci moramo biti složni, to zahteva narodna dolžnost.
Edini morajo biti osobito oni, katere narodna zavest in ljubezen veže z narodom. Ti so danes še razkropljeni, brez moči in vpliva. Ako se po prihodnjih volitvah združijo oni, ki so brezpogojno Nemci, ki žele pravo in ne navidezno prostost ter hočejo braniti naš srednji stan, ki je zrno naše narodne moči: potem nastane mogočna stranka, ki si pribori vpliv in povzdigne do novih upov."
Ta govor beljaškega poslanca je v mnogem oziru zanimiv. Razvidi se, da je nemška levica že pol leta razdeljena vsled češko-nemške sprave; nemški radikalci iz planinskih dežel so nevoljni, ker jih niso vprašali za svet.
Dr. Steinwender je s svojim govorom jako žalil ustavoverno stranko, ki si domišlja, da je edino opravičena na svetu, ko ji je očital, da se njeno gospodstvo ne bi strinjalo z interesi države, temveč celo škodilo nemški manjšini v državi. Posebno nas iznenadi njegova izjava, naj bi se libe-
ralci postavili na čelo modernega socijalnopolitič-nega gibanja ter potezali za poHtično in cerkveno prostost. S temi besedami pa dr. Steinwender preveč zahteva od levičarjev, zakaj kož svojih ne morejo preleviti.
Zanimiva je tudi izpovedba v Beljaku, da levico vodijo v taktičnih vprašanjih veleposestniki in vitez Chlumetzkj.
Neštevilnokrat smo že trdili in z vso pravico, da se avstrijskim Nemcem tudi pod Taaffejevo vlado bolje godi, nego Slovanom, in da bi Slovani radi bili tako .zatirani", kakor so razvajeni Nemci. In tu nam na vsa usta pove Nemec od pete do glave, g. dr. Steinwender: „Nam na Koroškem in Štajerskem je Taaffejeva vlada malo ža-lega storila".
To izjavo si zapomnimo, zapomnijo pa naj si jo tudi naši Nemci, ki takoj kriče, ako jim stopiš na kurje oko narodne prenapetosti in neosnovane oholosti.
Iz vsega Steinwendrovega govora se razvidi, da češki Nemci vodijo za nos ostale svoje zaveznike. Nas to jako veseli. Še bolj pa bi nas veselilo, ko bi se nemška gospoda sprla med seboj ter razbila .združeno levico".
lleseda naši liišni obrtiiosti na korist.
Vedno čujemo, koliko novcev gre iz dežele za slabo blago! Poudarja se: Pomagajmo si sami! Svoji k svojim! — A te resnične iu navduševalne besede le ondi naglašajo, kjer samosvoja pomoč ne bi dosegla namena, in ko bi združili vse svoje sile. Vspodbujamo se v slučajih, ko stojimo pred nepremagljivimi težkočami. Kjer pa bi lahko kaj storili, ondu radi preziramo prilike, ki se nam nudijo na roki.
Prav mnogo je slučajev, da bi držeč se načela .svoji k svojim" za povzdigo domačega blagostanja storili zdatne korake; izgovarjamo pa se, da z ma-
LISTEK.
Kritiška pisma.
XXX.
Od dn^ do dne čutimo bolje, da se bliža duba, ko je najprijetneje sanjati .procul negotiis" v orehovem ali kostanjevem hladu, da človek ne živi le ob delu, temveč tudi ob delapustu, ako nam ga dopuščajo .nervus rerum" in še mnogi drugi pogoji.
Radi tega vedno pogosteje čitamo, kako se selijo visoke in najvišje osebe, slavni državniki in sloveči politiki, ki čutijo osobito v poletni vročini težavo svojih dostojanstev in težo svojih dohodkov, breme praznih obljub in vednih vladnih negacij, v sveži zrak na deželo, kamor ne sežeta klic in kritika volilcev, niti britkosti nadležnih interpelacij.
V hladni senci tihega gorskega zakotja, kamor v poletji vodi uglajena pot srečnejši del človeštva, oddahnejo si daleč od proze svetovne politike visoke glave. Ž njimi .izleti" v duhu tudi ona .misera contribuens plebs", ki se vse dolgo leto poti s peresom v roki za politiko in slavo svojih narodnih voditeljev ter bijejo boj za svoj politični .biti ali ne biti".
Naravno in umevno je torej, da se tudi v Slovencih oglaša polagoma utrujeni čut po miru in
spravi, akoravno se v pratiki bližajo pasji dnevi in se nismo še okoristili z vspehom nedavno minolih prask.
So pa nekateri hudomušni politiki, ki trdijo, da ravno Ljubljančanje letos ne potrebujemo in ne pogrešamo svežega zraka na deželi, zakaj prvič vživamo v stolnem mestu izvrstno kapljico iz Kleč, ki nam je začasno vsaj ohladila še marsikatero vročo željo, in drugič se nam je znižala železniška voznina v naš gorenjski raj tako izdatno, da bodo v prihodnje gorenjska letovišča nezanimiv šport vsem, ki se bolje ohlajajo v zanimivi in izbrani družbi, nego v svežem zraku.
A navzlic vsem tem zlovoljuim listkarskim spletkam in tožbam se prazni naša bela Ljubljana; pravo preseljevanje pa se prične danes, ko si naveže naša nadepolna mladina višnjeve robce in koraka .omnia sua secum portans" v svoj priljubljeni domači Tusculum. Tako se bode po visokosti in slavi hrepeneči mladi rod radoval in oživljal v naročji zelene narave — v soparnem in prašnem mestu pa ostanejo po uradih le mlajši uradniki in diurnistje, ki najbolj vstrajno vlečejo v državnem jarmu, po učilnicah hišniki, po časnikarskih vred-ništvih pa vedno jedni in isti vredniki. .Nos non otio nati suinus", s temi besedami najslavnejšega rimskega vojskovodje tolažijo se sredi zime in sredi
pasjih dni v dobi .kislih kumar" naši vredniki, ki so le zato vpreženi v politiške ojnice, da ima srečnejši človeški rod vsak dan sveže berilo po kosilu ali zajutreku.
Oprostite, gospod vrednik in častiti čitatelji nedeljskih nadležnih kritik, ako si tudi časnikarski Psevdonim vreže za nekaj nedelj grčav popoten les in oprta svojo bisago za pot križem slovenske domovine.
Ker se bode s Psevdonimom izpraznil tudi .slavnejši" del bele Ljubljane, upam, da se ue bodo pogrešale moje nedeljske kritike, ki vrše le na najvišje glave.
Ko pa se prikaže .podlesek" na travnikih in suša v denarnicah, premeni se zopet podoba v mestu in na deželi. Marsikdo se povrne z disti-honskim humorjem po prezgodaj minolem raju k ognjišču vsakdanjega dela, a marsikdo tudi s pesniško resignacijo:
.Hoc est in votis: Modus agri non ita magnus, Hortus ubi et tecto vicimus iugis aquae fons Et paulum silvae super his foret."
Tudi Psevdonim odpotuje .rusticitate quadam imbutus" ter se vrne s polno torbo novih hudo-mušnostij, s katerimi hoče zopet zabavati in morda tudi pikati ohlajene svoje čitatelje.
Psevdonim.
lenkostmi ue pripomoremo uikomurr. Pomisliti pa je, da „zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača". Treba je dobre volje, ki je že ustanovila velike in čudovite stvari, dasi so se s prva marsikomu zdele nemogoče.
Kolik pomen imajo danes nekatere prvotno male iznajdbe in svet se čudi, da je človeštvo kdaj brez njih moglo obstati! Treba pa je bilo mnogo napora, da so postale občna last vseh narodov, da so se skromnosti premenile v znamenitosti.
Namen tem vrsticam je, opozoriti domače kroge na čipkarsko obrt, ki ima največ podpore zunaj na Dunaju in v inozemstvu, doma pa razmerno jako malo. Mnogo čipk se porabi, a večinoma so kupljene zunaj dežele. Bes, da so ti okraski gled^ na ukus vzgledni, a glede na trajnost pa tako slabi, da je večkrat škoda za denar, ki se izmeče. Blago je sicer lepo, toda ne trpežno. Zato je gotovo opravičena želja, da bi se kupovalo kolikor mogoče domače blago.
Idrijska umeteljna obrt se je v zadnjih letih zelo povzdignila; izdelujejo se čipke, ki kažejo veliko dovršenost in popolnost. Kar pa je treba posebno naglašati, odlikujejo se idrijske čipke po svoji trpež-nosti. To naj bi nagibalo domače kroge, da bi si več naročevali domače blago. S tem bi se mnogo koristilo domači obrtnosti, mnogo denarja ostalo bi doma, dobra kupčija pa bi tudi povzdignila raznovrstnost vzorcev.
Za dokaz trajnosti idrijskih izdelkov bodi naslednji slučaj: Mož pride po opravkih v Idrijo in kupi nekaj blaga pri trgovcu. Da zavije kupljeno blago, vzame slab in star prtič iz žepa. Ošit je bil s čipkami, ki so bile gotovo idrijski izdelek. Prodajalka zapazi ta na videz skromni okrasek in vpraša moža, bi li ne hotel prodati prtič. Mož je zadovoljen in dostavi, da je prtič gotovo star 40 let. Prodajalka prišije čipke k novemu robcu. V njenih rokah so bile potem do 30 let in zdaj jih ima njena hči že nad 10 let prišite pri blazini, ne da bi bile kaj natrgane.
Seve, med delom in delom je tudi velika razlika. Morda pa bodo te kratke vrstice pripomogle, da Idrija s časom dobi strokovno izobraženega risarja za čipke, katerega zdaj silno pogrešajo, ali da vsaj od merodajne strani pride kaka podpora.
Politični pregled.
v L j u b Ij an i, 12. julija. I¥otraii)e dežel«.
Češka. Nemci na češkem so jako razburjeni, da je praški mestni zastop izvolil v deželni šolski svet Nemca profesorja Heinricha. „Bohemia" imenuje to imenovanje naravnost „napoved novega boja". „N. W. Tagblatt" očita dr. Riegru, da se ni vdeležil dotične seje ter govoril v smislu sprave. — Nemška gospoda hoče povsod gospodovati. V Pragi živi 33.000 Nemcev in 139.000 Cehov, in vendar mora mestni zastop poleg jednega Ceha tudi jednega
Nemca voliti v deželni šolski svet. — V Brnu pa živi poleg 48.000 Nemcev 32.000 Cehov, in brnski mestni zastop voli dosledno dva Nemca v deželni šolski STet. Komu se godi krivica?
Nesrečna Galicija. Imenovano deželo je zopet zadela velika nesreča. Ubogo ljudstvo živi še T bedi in pomanjkanji vsled lanske slabe letine in vže zopet se je usula nesreča čez jadno deželo. Zadnje dni je končala nadobudna zlata polja ledena toča. Z obupom gledajo Poljaki na strta polja. Poljski listi imenujejo to nezgodo narodno nesrečo. In baš v naj-rodovitejših krajih je padala najdebelejša in najhujša toča. Tu ni pokončala samo poljskih pridelkov, temveč tudi sadno drevje, da celo travnike in pašnike je uničila. Lakota preti ljudem in živini.
Tnanje držare.
Srbija. Iz Belega Grada se poroča 10. t. m.: Milan prigovarja liberalcem, s katerimi se je spojil del napredne stranke, naj se ne sprejme kandidatura upokojenega generala Lešjanina za volitve v skupščino. Omenjeni general je prišel zaradi osebnih razmer v nemilost pri kralju Milanu in zato hoče ta zabraniti, da bi prišel Lešjanin v skupščino.
Susija. Kakor pišejo „Mosk. Ved.", namerava sultan Abdul Hamid sniti se z ruskim carjem Aleksandrom III. v Livadiji z ozirom na rešitev bolgarskega vprašanja. O vprašanji shoda »e že vrše posvetovanja v turškem državnem svetu in mnogo turških ministrov je že baje glasovalo za ta shod. Ako bo ruski car sprejel povabilo, utegneta se sniti oba vladarja že meseca oktobra v Livadiji. — Koliko je na tem resnice, pokazala bo prihodnost.
Francija. V tej državi premišljajo na vse strani, kako bi vravnali delavske razmere ter opomogli delavskim krogom. Tako je predlagal nedavno Raspail, da naj se imenuje posebno ministerstvo v ta namen. Toda njegov predlog ni bil vsprejet, ker zavzemajo ministerstvo notranjih zadev, kupčijsko ministerstvo, poljedelsko ministerstvo in ministerstvo javnih zgradeb sama na sebi vse vrste narodnega dela. — Pri posvetovanji, kako naj bi se uredilo delo žensk in otrok po tovarnah, pokazali so mnogi republikanci zopet svojo pravo barvo. Ko je namreč predlagal grof de Mun, da naj se uvede nedelja kot dan počitka, oglasili so se takoj 304 svojeglavni republikanci proti omenjenemu predlogu ter ga zavrnili. — Francoski državniki se ne zmenijo za dobre svete ter ravnajo „po svojej slepi glavi", ljudstvo se pa pogreza v vedno večje siromaštvo in bedo.
Nemčija. Knez Bismarck ima zmerom doirti obiskovalcev. Zadnji so ga počastili s svojim obiskom ameriški Nemci iz Novega Jorka. O tem obisku piše ,Presse": „Na nagovor Weberjev izrazil je knez Bismarck svoje veselje, da so ga počastili z obiskom, ter jih je pozdravljal. Bismarck meni, da bi tudi ameriški Nemci dobro čutili sporazumenje Nemčije. Kakor posnema po njih govoru, so med njimi Jugonemci, kakor Severonemci, toda v Ameriki gotovo ne delajo tega razločka. (Klici: Ne, tam smo le Nemci.) To je prav, tako si je tudi mislil. Potem je prosil omenjene obiskovalce, naj tudi zanaprej trdijo in snujejo prijateljske vezi, ki vežejo evropske in ameriške Nemce. Ko je Weber opomnil, kako trden je še knez Bismarck, odgovoril je bivši kancelar, da dela vse to njegov prijetni počitek. Četudi šteje že skoro 76 let, počuti se vendar dobro. Preje v državni službi je imel mnogo skrbij, kakoršnih zdaj še pozna ne. Mnogo sklepov se je prej od njega zahtevalo, in dati jih je moral. Go-
tovo ne bi bil mogol vselej priseči na to, ali je njegov sklep pravi. Tudi on je podvržen zmotnjavi. Politika ga še vedno zanima."
Anglija. Iz Londona se poroča 10. t m.: V današnji seji gorenie zbornice je predlagal Salisburj drugo branje postavnega načrta o odstopu helgo-landskega otoka in odobraval nemško-angleško pogodbo, s katero je zabranjeno vsako nesporazumenje in prepir med obema narodoma, ter utrjeno njuno prijateljstvo. Po dveurni razpravi je bil sprejet postavni načrt v drugem branji.
Belgija, Iz Bruslja se poroča „Pol. Corr.": Turški zastopnik v protisuženjski konferenci, poslanik pri belgijskem dvoru, Karatheodorj Efendi, ima pooblastilo od turške vlade, podpisati konečne in glavne akte konference s pridržkom, ki pa ni posebne važnosti.
Španija. Karlistiški časniki objavljajo manifest svoje stranke, ki naznanja znova svoja stara načela. Sv. cerkvi naj se povrne, kar je njenega, da bo vplivala na vlado, vzgojo in družinsko življenje. Kedar se to zgodi, vrnejo se srečni časi preteklih stoletij. Tako poročila.
Turčija. Ministerski svet se je posvetoval v svoji zadnji seji o bolgarskem vprašanji. Kakor zagotavljajo poročila iz Carjigrada, pripoznala je turška vlada v načelu skoro vse pritožbe bolgarskega naroda, a sklenilo se ni še nič v tej zadevi. Bolgarski zastopnik Vukovič je podal turški vladi uradno pojasnilo Stambulova, da ni nameravala dotična nota nikakega pretenja, temveč je bila le pojasnilo bolgarskih neugodnih razmer združena s prošnjo, da jej turška vlada pomaga iz tesnega položaja. Gled^ na cerkveno vprašanje se bodo vršila še posvetovanja z eksarhatom.
Izvirni dopisi.
Iz Slovenjlgradca, 10. julija. (Po deželno-zborski volitvi.) Kakor se je pred volitvijo od naše konservativne strani brez hrupa in zvijače postopalo, tako smo hoteli tudi po volitvah molčati in ne vlivati olja na ogenj. Da pa se danes oglasimo, prisilili so nas ljudje, ki dopisujejo od Velenja, Pohorja in Drave v razne liste slovenske in dolže prejšnjega poslanca g. dr. Šuca neodločnosti.
Naj povemo najprvo, da tukaj so bili ljudje z redkimi izjemami jako razburjeni, ko so izvedeli o čudnem postopanji pri volitvi. Sedaj izvoljeni poslanec je namreč na velikonočni torek v Velenju sam rekel javno g. dr. Šucu, da bode delal za-nj. Tudi v Mariboru pri zborovanju zaupnih mož o novem kandidatu ni bilo govora, kar je tudi „Sluv. Gospodar" naznanil. Na vprašanje, ali bi prevzel mandat, odgovoril je g. dr. Šuc, kakor že dne Sega decembra pr. 1. v tukajšnjem katoliško-slovenskem političnem društvu: „Sicer sem se v boju za naše pravice postaral in sem ravno zarad političnega delovanja veliko grenkega pretrpel. Vsiljeval se ne bom za poslanca; ako pa vidim, da z menoj laglje proderete, kakor z drugim kandidatom, sprejmem izvolitev". Priče so gg. M. Vošnjak, Janez Vivod iz Doliča in šoštanjski beležnik g. dr. Kačič. Tako
(Dalje Y prilogi.)
Vladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem.*)
v sedanjem veku je na slovstvenem polji slovenskem vrlo in vspešno deloval Matej Ravnikar, kateri je, rojen 20. septembra 1776 na Vačah na Kranjskem, sicer ubožen, toda bistroumen prišel v Ljubljano v šolo, postal po dovršenem modroslovji bogoslovec, po v treh letih dovršenem bogoslovji komaj za mašnika posvečen 1. 1802. koj učenik pravoverstva ali dogmatike v bogoslovji, 1. 1805. verozakona v liceji in nedeljski pridigar, potem vodja ljubljanske duhovnišnice, I. 1809. v dobi francoski kancelar (Chancelier)-vseh šol, pozneje voditelj sedme in osme ali tedanje liceje, 1. 1817. korar lamberški, 1. 1827. sovetnik, duhovski in šolski upravnik pri c. kr. primorskem deželskem poglavarstvu, 1. 1830. izvoljen za škofa tržaško-koperskega je umrl v Trstu po neutrudnem cerkvenem pastirovanji 20. novembra 1845.
Življenje in dejanje Ravnikarjevo je ob kratkem popisal neki prijatelj njegov v Ljubljani ter poslal v Trst s pristavkom, da je to le življenje našega ljubljanskega Ravnikarja, in prinesle so ta spis „Novice" 1. 1845. k 50. listu v posebni prilogi. L. 1846. pa pišejo: ,Smert visokozaslužniga Terža-čkega škofa so zvedili kmalo tudi v Parizu. Vredništvo francoskiga mesečniga časopisa, ki se ime-
*) Te črtice ponatisnemo iz ..Slovenca" St. 89., 90. in 91. I. 1876. ob stoletnici
nuje „le necrologe universel du XIX. sieele" in ki popisuje samo življenje umerlih imenitnih mož tekočiga stoletja, je 13. Grudna pre-tečeniga leta prosilo, de bi mu iz Trsta poslali popis Ravnikarjeviga življenja. Vikši vrednik imenovaniga časopisa gosp. Saint-Maurice Cabanj sklene ta dopis s temi besedami: ,Noben človek ne zasluži bolj ko ranjki Ravnikar priti v te velike bukve, v katerih so vse imenitne osebe sedajniga stoletja zapisane'." — Komu bi srce veselja ne poskakovalo, slišati, kako tuj narod Slovence časti — pravi dr. Bleiweis nato v „Novicah" št. 2, str. 6. — Treba je bilo torej prvemu dodati še popis tržaškega Ravnikarja. K temu so znanci in prijatelji spodbujali gospoda, kateri je bil skoro vedno krog njega, in ta je zdaj že tudi ranjki Jožef Kovači č (r. 1808 v Čatežu na Do-Ijenskem, u. kanonik in šolski nadzornik 1. 1867. v Trstu). Ta je čez leto in dan sostavil kratek opis življenja Ravnikarjevega po nemški, ki ga je sloveči dr. Kandler dal potem na svetlo po laški z naslovom: „Biografia di Monsignor Matteo Raunicher Vescovo di Trieste e Capodistria."
Ker so pa mislili mnogi Slovenci, ki so ali prijatelji, součenci, ali čestitelji pokojnega višjega pastirja bili, da bi se spodobilo življenje tega imenitnega in za cerkev in slovenščino tolikanj zaslužnega moža Slovencem v njih jeziku bolj natanko razložiti, je storil to tudi po nagibu lastnega, Ravnikarju živo vdanega srca vrli rojak kranjski.
ter v „Drobtincah" leta 1858 v ogledalu blaženih mož, nekdanjim v spomin, sedanjim v posnemo, str. 81—107, priobčil: »Matevž Ravnikar, prvi tržaško - koperski škof." Zapisal Jož. Kovačič, njih nekdanji kapelan.
V tem opisovanji je primerno dokazano, kako je napredoval Ravnikar v silo ubožnih razmerah vendar izvrstno učenec, kako podučeval potem učenik, ponosno se vedel o vladi francoski, narodno in domoljubno pozneje pod vlado avstrijsko; kako je povzdignil škofijo tržaško, katero je dobil bil v žalostnem stanu, skrbel za mladino, pomagal duhovnikom, bil pravi oče svojim vernikom, ljubo se obnašal pri škofovskem obiskovanji na deželi, kako priprosto živel domd, vse premoženje sporočil za dobre namene, za uboge dijake, vzlasti za revne v Trstu, na Vačah in v sosednjih duhovnijah. Naposled je o njegovem vnanjem obrazu po »Novicah" povedano, n. pr.: „Pod košatimi obrvmi je lesketalo črno, tamno in ojstro oko, ki je na prvi pogled bistroumnega in resnobnega moža visoke veljavnosti razodelo. Streli enak je bil njih pogled. Brž pa, ko so se njih usta k pogovoru odprla, se je odkrilo njih žlahtno in ljubeznjivo srce. V vseh njih delih se je razodevala živodušnost iskrenega, za vse dobro gorečega moža. V družbi svojih prijatlov so se radi razveseljevali z nedolžnimi kratkočasnicami. Priprosti v vsim svojim življenji so prezirali vnanjo bliščobo. Pod milim nebom, posebno do gričih sprehajati se, jim je bilo do zadnjega leta njih življenja najljubša
Priloga 158. žtev. »Slovenca** dn6 12. julija 1890.
torej je bil g. dr. Šuc pravilno postavljen za kandidata. Zato nas je iznenadila novica iz marenber-škega okraja, da je g. dr. Lipold tihi kandidat. Nekdo je potem po šoštanjskem okraju nosil izjavo k volilnim možem, da jo podpišejo, češ, mi volimo novega kandidata in ne onega, katerega je priporočilo ^Slovensko društvo". To izjavo je potem podal g. dr. Šucu, češ, sedaj se odpovej kandidaturi. Ob jednem so pisali „Slov. Narodu", da je g. dr. Lipold pravi kandidat. Tudi v slovenjegraškem okraju so pričeli agitacijo. Posebno marljiva sta bila dva zastopnika banke „Slavije". Cemu je bilo tega treba? Gosp. dr. Šuc je že tako do grla sit prepira med Staro- in Mladoslovenci; on bi bil vsakemu rad svoje mesto odstopil, toda naj bi -se bilo godilo možko, ue pa tako zavratno.
Neresnica je bila, kar so poročali v „Slov. Gospodarju", „Slov. Narodu" in „Slovencu", da je ogromna večina za izvoljenega poslanca, ker dobil je le eden glas nad polovico. Eavnotako je neresnično, da je g. dr Suc hotel odstopiti I vsled bo-lobno.sti, ker je sedaj popolnoma okreval. Bile so torej mnoge zvijače in spletke, ki ne delajo posebne časti, posebno zato ne, ker je bil duhovnik v boju proti duhovniku za mandat. A.li mislite res gospodje, da na Štajerskem ni Mladoslovencev ? Kdo pa je bil o svojem času v Celju vrgel preč. g. Kosarja? Staroslovenci gotovo ne I
Odkar je g. dr. Šuc spisal brošuri: „Konkor-dat, cerkev, šola" in „Slovenci, snujte si katoliško-politično društvo", od tedaj je on trn v peti nekaterim možem.	(Konec slčdi.)
Iz gorenje krške doline, 11. julija. V velikih skrbeh smo. Dan za dnevom se čujejo žalostna poročila o škodi, katero je provzročila toča. Predzadnji četrtek je potolkla po jednem delu hiujske, am-bruške in nekoliko tudi žužemberške fare, v nedeljo pozno zvečer je pa ponovila svojo žaloigro. Okoli 11. ure zvečer je pokanje po oknih in strehah na-znanjevalo prihod te neusmiljene sovražnice uboža-nega kmeta. Med treskanjem in bliskanjem je vihtela svojo ledeno šibo po nadepolnih poljih in vinogradih, in na nekaterih krajih pokončala še to, kar je v četrtek pustila. Hvala Bogu, da se je usula le progoma in ni vsega pokončala. Ker pa še nikakor ni konec nevarnih dnij, zato kličemo: ,Bog nas varuj toče!"
Bog nas pa varuj tudi nekaterih predrznih agentov banke »Slavije". Splošno se toži o njih, in ne brez vzroka. Prav je, da se ljudem priporoča, da zavarujejo svoje imetje; ali pove naj se jim vselej resnica, nikar uaj se pa ne rabi zvijača, katere se poslužujejo pri nas okrog nekateri agentje banke ,Slavije". Tako je po ajdovški in dobrniški fari hodil okrog agent te banke in izvabljeval od Ijudij zavarovalne knjižice z izgovorom, da se jim
veselje. Hoje so bile nagle, in dober pešec je mogel biti, ki bi se bil hotel z njimi skušati. Eo so še v Ljubljani bili, so radi obiskovali svoje stare prijatle po deželi, najrajši so pa hodili v svoj rojstni kraj, v trg Vače, kjer so vsake šolske praznike nekoliko časa doprinesli, posebno pa, dokler so njib pobožna mati živeli, ktero so srčno ljubili. Tudi pridigovali po tamkej dokajkrat iu ljudstvo jih je rado poslušalo. Z eno besedo, Vače so jim bile tako drage, da so še v Ljubljani kot korar, vodja in učeuik bili in potem tudi v Trstu kot škof in obloženi s čezmernimi opravili, so večkrat rekli: Vse bom popustil in pa za beneiiciata na Vače šel. Gorečo ljubezen do svoje kranjske dežele, do maternega jezika, ki so ga visoko držali in nikoli sramovali se ga, in do svojega rojstnega kraja, so do zadnje ure svojega življenja v vrlem srcu obranili. Plačilo njih blazega življenja so pri nebeškem Očetu našli — na zemlji pa so zapustili nepozabljivi spomin." (Prim. Drobt. 1858 str. 106, 107).
Minolo je že sto let, kar je bil rojen na Kranj skem ta blaženi rodoljub, kateri je, kakor pravi opis, tudi začetnik nove, veselejše dObe za slovenščino. In res, tako izvrstnih mdž in pisateljev je dotlej štela Slovenija malo, malo; in kdor pomisli, da bi po nemili osodi Vodnikovi slovenščina za dokaj časa po šolah bila morda popolnoma propadla bret Ravnikarja, rad bode pritrdil, da Matej Ravnikar zasluži, da se slavuost njegova praznuje slovesno ranjkemu na slavo, naslednikom pa v počnemo iu izpodbudo.	(Konec sledi.)
bode zavarovalnina znižala. Ljudje so verjeli. Ali kolika je bila jeza in kletev, ko so čez nekaj duij dobili nazaj svoje knjižice, in videli, da so prekanjeni. Brez njihove vednosti jih je ageut za več let naprej, da, še za deset let, zavaroval pri imenovani banki. Ali ni to zvijača? Nekateri so mi prišli potožit; svetoval sem jim, naj se po sodnij-skem potu ustavijo, ako imajo priče; ali rekel mi je neki mož: .Druzega ne bode, kakor pota bodemo imeli, dosegli pa ne bodemo nič. Jaz sem v podobni zadevi že dvakrat moral iti k okrajni sodniji v Žužemberk in jedenkrat v Novomesto, pa še zdaj ni stvar končana, akoravno imam priče."
Seveda, advokata kmet ne more najeti, da bi ga zastopal, saj mora letos še živež kupovati.
Tudi po krški fari je hodil okoli jednak agent te banke. Tam je pa ljudem prigovarjal, naj se zavarujejo za pet let naprej, zato jim pa peto leto ne bode treba nič plačati. Med temi, ki so verjeli, je tudi posestnik H. na Korenu.
Pred nedavnim je pa spoznal, da je prekanjen, ker prisiljen je bil, tudi za peto leto plačati.
Naj bi glavni gospod zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani pokazal več ljubezni nasproti narodnim kmetom s tem, da bi nekatere svoje služabnike naučil resnicoljubnosti in jim ostro prepovedal zvijačo. Resnica nad vse.
Gospode duhovnike pa prosim, naj ljudi o priložnosti opomnijo, naj bodo previdni pred takimi osrečevalci, sicer se jim zgodi jednaka, kakor kmetom v gorenji krški dolini. Zakaj predrznost je večkrat neznosna.
Ker bodo gg. duhovniki te mesece imeli dekanijske konference, želeti je, da bi se pogovorili tudi radi zavarovanja pri ,Unio Catholica". Naj bi sami cerkvena poslopja zavarovali pri nji in tudi poštenim posestnikom jo priporočili. Ako gre tako naprej, podpiramo vsaj na Kranjskem posreduje tudi liberalizem.
„Unio Catholica" je pa katoliška naprava, katere čisti dobiček se bode porabil za katoliške stvari. Svoji k svojim!
Dnevne novice.
(Prvi milijon !) Z denašnjim dnem so pri mestni hranilnici' ljubljanski opoldne dosegle vloge prvi milijon. Ta veseli dogodek naznanja ljubljanskemu občinstvu mestna zastava, ki ponosno vihra z mestne hiše. Bog pomagaj i nadalje !
(M. Ravnikarjeva slavnost ua Vačah.) Jutri dn^ 13. julija t. 1. se bode na Vačah na rojstni hiši tržaškega škofa in slavnega slovenskega pisatelja Mateja Ravnikarja odkrila spomeniška plošča po sledečem sporedu: Ob '/210- uri sv. maša, ob V* 12. uri na trgu slavnostni govor g. deželnega poslanca L. Svetca. Pred in po govoru petje. Potem sprevod do Ravnikarjeve rojstne hiše, kjer bode po nagovoru predsednika pisateljskega društva, gosp. dr. Vošnjaka, plošča odkrita. Po slavnosti ljudska veselica. Iz Ljubljane se ndrodna društva odpeljejo ob 5. uri zjutraj z mešancem do Litije. Popoldne se društva vrnejo v Litijo. Pri slavnosti in veselici bode pel litijsko-šmarteoski pevski zbor, pevci iz Zagorja in od Sv. Lamberta. K obilni vdeležbi vabi vsa narodna društva
Odbor »Pisateljskega društva".
(Za Ravnikarjevo slavnost) so poslali gg. duhovniki ljubljanske in tržaške škofije znaten donesek, ter tako pokazali, da vedo ceniti izredne zasluge pokojnega škofa in pisatelja slovenskega.
(Slovensko delalsko pevsko drnStvo ,Slavec") je obljubilo, da se z zastavo vdeleži jutršnje slavnosti na Vačah.
(Iz deželnega šolskega svita.) Stalno so nameščeni učitelji: Gosp. Fr. Juvanec na Vrhu, gosp. A. Lah v Sp. Zemonu in g. J. Trost na Razdrtem. Dalje so imenovani: Gdč. Julija Piš za četrto mesto v Cerknici, g. Ivan Jeglič za nadučitelja pri sv. Križu, g. Evgen MUllner za učitelja v Pirničah, g. Simon Punčuh za nadučitelja v Slavini, g. Fr. Hogler v Gotenici za četrtega učitelja v Kočevju in gdč. Melanija Si t ti g je stalno nameščena v Smledniku.
(Ljubljanska gimnazija) je danes zaključila šolsko leto s slovesno zahvalno sv. mašo, katere so se vdeležili vsi učenci in gg. profesorji. Napredek je bil zadovoljiv. Vseh učencev je bilo koncem leta 801, od teh je dovršilo šolsko leto z odliko 108, s
prvim redom 481, z drugim 63, s tretjim 33, izkušnje jib bode ponavljalo 110. V osmem razredu je v drugem oddelku med 32 učenci 12 odličnjakov. Po veri je bilo 797 katolikov, 3 protestantje in — 1 žid|; po narodnosti 685 Slovencev, 112 Nemcev, 2 Italijana, 1 Hrvat in 1 Čeh. Učiteljskih močij je bilo na vsi gimnaziji 35. Gosp. Josip Šorn je v letnem izvestju priobčil spis: .Die Sprache des Sa-tirikers Persius".
(Dar.) Povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije je podaril dobrotnik v Tržiču, ki noče biti imenovan, 1000 gld., od katerih letne obresti naj se porabljajo za učila in obutov tamošnje šolske mladine.
(Premembe na kranjskih srednjih Solab.) Ker
je bil včerajšnji telegram pokvarjen, objavimo danes še enkrat imenovanja za kranjske srednje šole: Profesor veronauka č. g. Tomo Zupan je dobil mesto na nižji gimnaziji v Ljubljani, gg. profesorja Martin Karlin in Josip Hubad mesti na nižji gimnaziji v Ljubljani, g. profesor Rutar mesto na nižji gimnaziji v Ljubljani, g. dr. Požar je premeščen iz Novega Mesta na nižjo gimnazijo v Ljubljani, g. Josip Jenko z višje na nižjo gimnazijo v Ljubljani, g. Anton Derganc je pndeljen nižji gimnaziji v Ljubljani, g. Henrik Pirker je dobil mesto na realki, gosp. Perušek v Novem Mestu mesto na tukajšnji višji gimnaziji, gg su-plenta na ljubljanski gimnaziji Matej Suhač in Luka Pintar sta imenovana za prava učitelja v Novem Mestu, g. suplent Ludovik Lederhas v Ljubljani.
(Klub slovenskih biciklistov) v Ljubljani priredi jutri dirko na cesti pred Vrhniko. Obširen vspored smo dobili danes popoldne, ko je bil že list končan, zato ga ne moremo objaviti.
(Premeščen) bode, kakor	se govori, iz Celovca v Pulj pešpolk Khevenhuller	zaradi znanega pretepa med civilisti in častniki,	o katerem je poročal uaš celovški dopisnik.
(Nov odvetnik v Ljubljani.) Vsled ukrepa odbora kranjske odvetniške zbornice dnč 8. t. m. vpisan je s tem dn^m g. dr. Valentin Krisper v seznam odvetnikov v Ljubljani.
(Janeza Kalistra premije) za cepe so včeraj v Slavini po sv. maši razdelili. Prejeli so: Ant. Žagar iz St. Petra 30 gld. za 212 čepov, Jože Bergoč iz Slavine 15 gld. za 160 čepov, Jakob Bizjak iz Grobišč, Gustav Grossmann in Tomaž Ogrizek iz Rakitnika, Janez Sorc, Jakob Kalister in Jakob Glažar iz Slavine, Jože Ženko in Gašpar Bole iz Koč so prejeli po 7 gld. 50 kr. v srebru. Bodi hvaležen spomin rajncemu dobrotniku Janezu Ka-listru!
(Slovesna skušnja v Marijanišči) je napravila danes dečkom-sirotam mnogo veselja in naklonila zavodu lepo odlikovanje, da je bil skoro ves čas navzoč visokorodni gospod deželni predsednik baron Winkler, da si je celo Nj. prevzv. mil. knezoškof odtrgal od opravil in oveselil male. Zbrali so se tudi mnogi prijatelji hiše; umeva se, da sta si ogledala dečke predsednik Vincencijeve družbe mil. g. prošt Jarc in predsednik konferencije sv. Nikolaja g. kan. Andr. Zamejic; g. župnik To-mažič iz Loke, g. župnik L. Gestrin, g. prof. dr. Janez Janežič, g. Andrej Kalan, g. J. Pichler in nekateri zanimajoči se svojci dečkov. Tudi poročevalec v dež. odboru dr. Schaffer si je ogledal šolo in hišo. Posebno je zanimala prirejena spevoigra »Žetev", katera je sama na sebi v pesniškem in glasbenem delu izvrstna, pa bila tudi dobro deklamovana in peta. Obema šolskima sestrama-učiteljicama, g. katehetu 0. Ehreufriedu, gosp. o. Angeliku, ki je vodil danes petje, in g. Fr. Erazmu, ki je dečke v petji podučeval, gre hvala za tako lep vspeh. Zares, blagrovati smemo ustav, dokler ima toliko prijateljev, in zahvaljevati mora ustav previdnost božjo, ki mu goji toliko dobrotnikov.
(Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda) za brdski sodnijski okraj bode 17. t. m., t. j. prihodnji četrtek ob 3. uri popoldne v gostilni pri Slaparju v Lukovici. P. n. ude in one, ki žele pristopiti društvu, vabi najuljudneje tjekaj
podružnično načeluištvo. („KrSčanski Detoljub"), 2. št., s prilogo »Posvečevanje dneva s svetimi mislimi", v verzih sestavil Anton Hribar, je ravnokar izšel.
(„Don't čare faniilv ") Kaj pommiijo te besedo? V svojem listu „XX. vek" vsporedil je Hugh Pentecost ljudi v štiri razrede in zadnjega imenuje ,Don't care family". Gotovo imajo č. Čitatelji znauce v tej zanimivi rodbini. — Vsakdo pozna take ljudi. Dobiš jib povsod. Ako zboruje društvo »Narodni dom", imajo doma pojedino; ako je zborovanje o šolskili vprašanjih, sede v gostilni pri igri; ako je posvetovanje o mestnih in narodnih vprašanjih, odpeljejo se ti možje na deželo. Hladni in topi so ti ljudje za vse, kar so ne tič« neporedno njih, pravica in krivica sta jim ab.strBktua pojma. Žal, da je ta rodbina jako mnogobrojna.
Teie^riiini.
Dunaj, 12. julija. Kalay je nastopil zjutraj nadzorovalno potovanje v zasedene deželo.
Belgrad, 11. julija. Avstrijski poslanik baron Thoemrael odpotuje v Gorico.
Pariz, 12. julija. Euska vlada je potrdila pogodbo s tovarno v Saint-Etinne, da ji na-re(li 500.000 pušk malega kalibra.
Valencija, 11, julija. Na deželi je včeraj za kolero zbolelo 14 oseb.
London, 12. julija. Kraljica je povprašala po Kalnokvjevein zdravji in je dobila po po-
slaniku Pagetu povoljno jioročilo. — Kraljica jo podelila Stanloyu svojo podobo en I miniature z briljanti. Vrlini jioštni nadzornik j je sprejel dej)utacijo pismonošev. Alogot-e, da j se stvar mirno reši. Gorenja zbornica je j končala debato o odstopu Helgolanda.
VromoiiMko Mporo^*ilo.
I
o a
a
Cas
Stanje
opazovanja
11
7. u. jyut. 2. u. pop. 9. u. zvež.
zrakoraera r mm
7310 730-6
toplomera po Celiiju
17"4 22-0 18-6
Veter
brezv. sl. svzh. sl. szap.
	
Vreme	
	a rt
	a
oblačno	13-00
del. jasno	de/,
Srednja temperatura 19'3° za 0 4" niid normalom
]>iina|Nka borza.
(Telegrafiiino poročilo.) 12. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 4.5 kr.
Srebrna „ 5',', „ 100 „ „16%	„ 89	„	— „
5% avstr. zlata renta, davka prosta .	. . 109	fi	50 „
Papirna renta, davka prosta ....	101	»	45 .
Akcije avstr.-ogerske banke ....	982	„	r
		„	25 „
London • • ■ ........	. . 117		20 „
	—		— „
Francoski napoleond.......	9	„	29 „
Cesarski cekini .........	, . 5	M	54 ,.
Nemške marke ........	57		30 „
n
I 'HMC bhtfiorotl!
Čast lili je, imporoiali moj ogerski
liptavski desertni sii
{pravi karpatski ovčji sir) r žganih posodah in najboljšim pakovanjem s stanijolom, v orig. škatuljah po 5 kilogramov, obsegajočih 72 kosov, za 4 gld. 80 kr. proti poštnemu povzetju, franco, za celo Avstro-Ogersko in Nemčijo.
l^osim, naj se moj liptavski karpatski sir ne zamenja s sličnim dunajskim, monakovskimalimajnškim pivnim sirom, ki se napravlja iz kravjega mleka ali sii-a.
(8)
Velespoštovanjem Gustav Petroviclty
v Miskolczu, Ogersko (Kazinczijutcza br. 18.)
Originalm liptavski sir
HHjho/jife kvalitete prodaje v posodah po 5 in 15 kilogramov
JtiT kilo za 60 kr. lEJt
(8)
Gustav Vetrovlekjj,
v Miskolczu, Ogersko Kazinczijutcza 18
ZAHVALA.
P. n. občinstvu, katero se je v obilnem številu vdeležilo pogrebnega sprevoda mojega v Bogu počivajočega soproga, gospoda
posebno visokočastiti duhovščini izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 10. julija 1890. (1)	Marija Jemec.
(1)
Ignac Klopcič,
župan.
Fran Jmi^ai
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju protivne
v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Venilnike pošiljam na Seljo franko.
Zastopništvo
pri	(40-15)
Vidic & Comp.
Slonove ulice.
OZNANILO!
Podpisano županstvo naznanja, da je visoka vlada dovolila
^ nov semenj
na torek po sv. Jerneju v Moravčah in vabi k obilni vdeležbi.
-V"
(liu? 9. julija 1890.
Polilaiilea.
ITfl	ITiHnifl n	banke „Sla-
AiSfrOI v lamair, ^ije" v IJubljani,
je meseca januarija t. 1. raznim osebam v brdskem okraji rekel: „Azienda je falirala; ne ravno falirala, ampak drugemu zavodu izročila, ki pa ni dosti boljši; ako pogorite, ne dobite odškodnine."
Ker se je zavarovalna družba „AZ1P^NDA" meseca septembra m. 1. s podpisano c. kr. priv. družbo združila in so bile one besede Karola Vidmarja naperjene proti nam, vložili smo po svojem zastopniku proti Karolu Vidmarju zasebno tožbo zaradi prestopka proti varnosti časti, in je bil Karol Vidmar z razsodbo c. kr. deželneg^a sodišča z dne 27. junija 1890 zaradi onih besed po 491 kaz. zak. obsojen, ker nas je dolžil zaničljivih lastnostij in namenov.
C. kr. priv. zavarovalna družba
iia l>iiiiaji.	(1)
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!
Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo
Mlatllnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje.
Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi in vsako pojasnilo na zalitcvanje gratis iu franko.
Razprodajalcem najugodnejši pogoji.	(10—10)
F" Sposobni zastopniki se Iščejo ter dobro plačajo.
Velečastiti duhovščini in popo-tnikom doivoljujem si naznaniti, da sem prevzel znano gostilno in
hotel „|irl ^lonu«'
V Ljiil>ljaiii.
Priporočam se torej vnanjcem in domačinom, posebno prečast. gg. potujočim duhovnikom, zagotavljajoč najskrbnišo in najzvestejšo postrežbo.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Hafner,
(3-3)	gostilničar.


Za bolne in zdrave,
ki Jili boli glava, prsi, pluča, želodec. Jetra, oblati, ki lrp6 na protinu in živcih, za kašlja-Joče in hripave otroke, dojenčke, rekonvales-cente, za žene pred in po otročji poatelji, za slabe, malokrvne in blede ljudi itd. je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot »izvrstno« in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena
Trnk6czy-jeva
linieljita »l^diis^ Ifava
z dobrim okusom In lepo dišavo.
Znritek s 'I, kg. relja 30 kr. Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva se po poStni adresi pri Ubaldn pl. Trnk6ozy-Ja, leliarnar v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Trnk6ozy, V. okraj, Hundstliurmerstrasse 113; dr. Oto pl. Tmk6ozy, lil. okraj, Radetzkyplatz 17, JnliJ pl. Tr^6czy, VIII. okraj, Josefstiidterstrasse 30; v Gradci (Štajarsko) Vendelin pl. Tmk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnieah dliav, kupcih itd., prava le z zgomo, oblastveno zavarovano znamko.
Prekvpci imajo obilen rabat. (0)
Učenecp
ki je dovršil prvi ali drugi gimnazijsici razred,
in jp pod nadzorstvom poštenih krščanskih starišev, vsprejme se takoj.
Natančneje jioizvo se v „Katol. Tiskarni", Valvazorjev trg št. 5.

—> i t

izdelovalka umetnih cvetlic, ; sv. Petra cesta 13 v LJubljani, sv. Petra cesta 13
I
, se priporoča prečastiti duhovščini in slav-' nenui občinstvu za vsa v to stroko spada-' jočanaročila, katera izvršuje točno po primerni I eeni.	3_3)
rriporoL-a svoje izdelke prei-astiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceul v najnovejših in lepih oblikah.	(10)
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike.
Staro orodje in posode jemlje v popravo.
Najcenejši, najboljši, preskušen, rujavi lesni pomaz
ilETEL-97 izvirni car^iseum
JSjt varuje trajno	(16—7)
pomazane plotove, kolarnice, skladiSCa, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred g^njilobo, glivami, oštorjenjem in žuželkami. V iilevih razkužuje.
1 kgr. zjidoAča za G kvndintnih metroT. Pregled brezplaOno. Kakovost I noprekošeno zajamčena. 5 kj^r. 1*60 gld. , 100 kgr. 16 gtd. z Dunaja.
Nojoenejia karbolna kUllna, karbolno apno, kolomai.
ri-eku^rem rabat.
Mihael Barthel in drng^ovi,
kemijska tonrna v Ratlabonl in na Dunaji, X. okraj, Keplergrasae Nr. 20.
(Cstanovljena 1781.)
Zaloga imata brata EberI v Ljubljani.

kamnosek.
%
T LJubljani, Parne ulice
filljala tik mesarskega mostu,
se najuljudneje priporoča prečastiti duliovSčini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznu-vrstnejSih po najnovejših načrtih prav lifno in Iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal-skega, );ararskegu in črnega marmorja izgotovljen
Str" M j> o nt <; n ilf , katerega proda po primerno jako nizkej eeui.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporofa v vsakovrstna
fitavbiiisha dela, ""^i
katera fino, trpežno in ceno izvrči. (18—17)
Svojo bogato Kalo^o
raznovrstnih voz
l»o najnižjih eeuali



priporoča slavnemu ohčin.stvu
Franc Šiška,
kovaški in podkovski mojster,
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6,
(9-6)
v Tiiun.iesovi hiši.
Andr. Druškovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
pripoi*oč'a i>o zolo iiizUi ceni
iš i
okove za okna in vrata, Hor)e za, štokadoranje, samokolnice. traverze in stare železniške šine za ohoke, znano najboljši kamniški Portland- in lionian-ee-nient, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za, tlak, hakor tudi
lei>o ill mo^ino luirejeiifi
Štedilna ognjišča
. , I'.....V'
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali iu majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za Izkopaue vodnjake, železne cevi iu železoliti gornji Ktojali, kakor
t »:•:<
tudi la lesene e.evi inesiugaste
trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi ne dobiva xinirom .sveii doi'.ski mavec (Lenrfenfelder Gi/psJ za
gnojenje polja.
OLJNATE 8ARVB
kofultarpklh iiui^lcali po |iol in Jeden kilo
pi'ip<>i-oc*a iiajoeiieje tovarna oljnatih barv, laka in firneža	(4»)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
MM leta
LidoTih
v Ljubljani,
priporoča se slavnemu duhovščini, ter uavaja izkušenih in že z pozdravil in specijal tet,


i

ilJA POM
»r
Mestni tra 11,
občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih in sicer.
Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno traneosko blago proti revma-tizrau in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld.
Ruska maia za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastaranim ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. Po 8—10 dnevnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr.
Fijakerski prašek, znano zdiavilo proti kašlju Cena šk.itljici 25 kr.
Cvet za protin in revmatizem, najvspešnejše in najsigurnejše sredstvo proti revmatizmu, trganja po udih, protinu, boUznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici 50 kr.
Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr.
Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enos ranski glavobol. — Ceaa škatljici z 10 praški 50 kr.
Tinktura za rast las, proti ijipadanju las in za obnovljenje in oživljenje rasti las. — Cena steklenici 60 kr.
Tinktura in obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. — Stekleni . a s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr, 1 obliž 40 kr.
Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladoru ali v kaiiiilčnem čaji takoj ukioti krč. — Cena stcklenici 36 iir.
Cvet za gušo proti guši in napetemu vra'u, za utiranje. — Stekl. velja 20 kr.
Olje iz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani In zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 30 kr
Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-rijl Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz, kadilnl papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiiko zeljiščno milo in jako tino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo. (1 komad 35 kr.)	Spcšto .anjem
(14)
Lndv. (irečel, lekarnar.
riirtiiii
▼ ^ ▼ T T
B
ces. in kralj.
v Dunajskem
dvorni zvonar Novem Mestu
priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovriitnega glasii.
Za določen glas, popolno in čiSto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino.
Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njenie
Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, ceno in z najugodnejšo plačilno pogodbo.
L. ltot>. ustanovljena tovarna je prodala že 4710zvo-nov. ki sn tehtali 1.272.800 A';;.
Ofilihe: Zlati križec za zasluge s krum 1. 1887., ,,(lee svetinji za napredek'^ dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za
____zvonove dunajske votivne
cerkve. Odlika zlate svetinje na dunaj.-fki obrtnijski razstavi 1860.1, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1S89. 1. v liudejevicah (Budiveis) itd. itd. Vrim tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke.	((24—12)
Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvon'ki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvoniki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvom-ki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Obrazci in ccnil.i .sc po-šUJujo brezplačno. 'Vg
Trgovina z železnino
Albin C. Ahčin-a
v iil>l aiii,
Ch	E.ivm^«- val ic>«r 9««.
iina vedno bogato zalogo MtavbiiiMke^a orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, preoepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za ključarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tu li dinamita, vžigalnik vrvio in kapic.	(24-18)
Staro želozo, inosiiia;, biikor, kositar, cink, svinec kupuje se veiliio pc^ najvišjih cenah.

Srečke dunajske razstave k 1 gld.
^jj Vsaka srečka za W oboje srečkanje veljavna. ^ Kazalo svetek obojega svečkanja. (20)
rui Prvo srečkanje 14. avgusta 1B90.
idl dobitek 50.000 gl. vrednosti riT 1	sooo
i
5000
aooo 1000 500
aoo 100 50
ao 10 5
razstavnih srečk
Drugo srečkanje 15. oktobra 1B90. 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti
10 20 50 200 2000
5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
^Srečke^olgii.
" " fl
" " M
A
U
" " ^
dobivajo se pri	II
€. C. 3Iayer-ju v Ljubljani
št. 5546.
Razpis.
(3-3)
Na Kranjskem popolniti je sledeča
it


Jj
in sicer:
a) Z letno plačo 800 j^oldiiiarjev:
1. Bohinjska Bistrica, 2. Kočevska Reka, 8. Lož, 4. dmarije, 5. Železniki;
h) Z letno plačo 700 g:oldinai'jev:
1. Senožeče, 2. Trebnje.
Stalno nameščeni okrožni zdravniki imnjo razen plače tudi pravico clo clveli v plaoo vžtevaiiili »tnrostiiili <1o1c1hl<1 po 50 g-oltlinarjev, vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojiiiiiskili in pre-
vžitliov zase in za zaostale svojce.
Prosilci za jedno teli mest vložiti morajo svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem
do 30. julija 1890 leta
ter v njih dokazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniško prakse po deželah, zastopanih v državnem zboru, avstrijsko državljanstvo, tizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega ali mesto tega kakega druzega slovanskega in nemškep jezika.
V službo okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi na Kranjskem poslujoči ranocelniki z najnižjo plačo 400 goldinarjev, toda le začasno in brez pravice do pokojnine.
v Ljubljani, dne 1. julija 1890.
Ker se v kratkem začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem
koncesijo za to dobil
ter sem si naročil spretnfga Kti'oUo>-ii.jaUa.
Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom na solidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni.
Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanj em
TTtA^SV P 11. K O,
stavbinski kljudarski mojster, Marije Terezije cesta štev. 4 (19)	T Ljubljani.
m

4-f-f-f'f'fi H H M M M Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske nase rodovme kakor t..di mnojie tu;'> knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Liebig. prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd . dvorna zobozdravnika Thomas na
Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinove milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........ 60 „
Tekoče glicerinovo milo v steklenici.............65 „
(Najboljše sredjtvo za razkave roke in nečisto polt.)
Glicerinova ustna krema v steklenici........... . 50 „
Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld. I —
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki...... „ 1.20
U II šinil VT glieerinova zobna krema po ...... „ —.35
(Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
T F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. X
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. — V LJubljani pri lekarnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnkč-czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lassniku, M. F. Suppanu in
Antonu Krisperju.	. (20—18)
f.f.f.f
i»d»j»i«ij. Matija Kelar.
(Odgovorni vrednik: linaGij Zit«lk.
lisK „Karoiiške Tiskarne- v Ljubljani.