obvestila NA PRAGU JESENI Koledarsko poletje se preveša v jesen. Poletne dogodivščine, potovanja, utrinki bodo kmalu postali samo se spomini. Tudi v naši občini je bilo poletje kar zanimivo, saj je to tudi čas. ko se odvijajo različne prireditve na prostem. V poletnem času je tako bila organizirana Ze druga kolesarska dirka za Veliko nagrado občine Lukovica, ki je bila s pomočjo organizatorjev, sponzorjev in veliko ljudi, ki so prostovoljno sodelovali pri dirki , spet zelo uspešna. Pozitivne kritike je bilo slišati tudi med tekmovalci, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije. Ne zgodi se namreč velikokrat, da jih na startu oziroma na cilju pričakata prava pravcata pojedina in veliko ljudi dobre volje. Dogodek, ki je močno zaznamoval tole poletje, je bil tudi izlet v St. Lambrecht. ki je, kar se tiče števila udeležencev, močno presegel vsa pričakovanja, PreZiveli smo prijeten dan, spoznali nekaj novih ljudi, se pogovorili in poveselili. In seveda ne smemo pozabiti na otvoritev novega predora na Trojanah, ki je imel razsežnosti pomembne pridobitve za vso Slovenijo. To je le nekaj utrinkov letošnjega poletja - 0 vseh treh dogodkih si lahko več preberete v Rokovnjaču, ki ga držite v rokah. Naštela sem nekaj večjih dogodkov, seveda pa to .še zdaleč ni vse, kar se je v tem času zgodilo. Župan je sprejel najboljše učence osnovne šole, praznovali smo diamantno in zlato mašo ... Tudi o tem pišemo v tej številki Rokovnjača. V tem poletju se je verjetno zgodilo .še kar nekaj pomembnih dogodkov, o katerih pa V Rokovnjaču ne pišemo. Pišemo pa 0 vsem, o čemer ste nas obvestili, da se bo ali da se je zgodilo in pri tem ne delamo nikakršnih razlik ali izjem. Zato naj vas .še enkrat povabim - sporočite nam, če se je v vasi bližini zgodilo kaj zanimivega, če ste organizirali kakšen dogodek ali če bi radi javno povedali, da vam je nekaj všeč in seveda tudi, če vam ni všeč. Ob tej priložnosti pa seveda ne morem mimo dogodkov, ki so se zgodilo vsakemu posamezniku v teh dveh mesecih. Morda ste spoznali kakšnega zanimivega človeka, morda ste izgubili ljubljenega človeka, mogoče ste se močno razveselili kakšne novice ali pa vas je kakšen dogodek močno prizadel. Vsak nosi v sebi takšne in drugačne spomine, ki nas zaznamujejo. Pustimo prijetnim spominom, da se v nas razživijo, razplamtijo in pozitivno vplivajo na nas in na ljudi okoli nas. Pustimo pa tudi žalostnim spominom, da se soočimo z njimi in jih prebolimo. Življenje je sestavljeno iz raznovrstnih drobnih dogodkov, včasih moramo le sami sebi pustiti, da se nam zgodijo. Želim vam čim plodnej.šo jesen in veliko prijetnih spominov! Urednica VABILO NA DNEVA ODPRTIH VRAT POSKUSNEGA SADOVNJAKA ■ BRDO PRI LUKOVICI (3. in 4. september 2005) V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici bomo v soboto, 3. 9-, in nedeljo, 4. 9. 2005, Zc petič zapored organizirali dneva odprtih vrat. Obiskovalcem bomo pokazali, kaj in na kakšen način v sadovnjaku delamo, katere sadne vrste in sorte gojimo ter s katerimi temeljnimi in uporabnimi raziskavami v sadjarstvu se ukvarjamo. Poleg zagotavljanja kakovostnega in zdravega sadja je poudarek pri naši pridelavi skrb za ohranjanje pestrosti in vitalnosti Živega sveta. Sadje pridelujemo v skladu z navodili za integrirano in ekološko pridelavo v sadjarstvu. Vrata bomo obiskovalcem na široko odprli v soboto, 3. septembra, ob 10. uri, ko bomo imeli tudi krajši kulturni program. Za vse obiskovalo' je oba dneva mož.en prost vstop med 10. in 16. uro. Večje skupine prosimo, da se vnaprej najavijo. V okviru dni odprtih vrat bodo potekale naslednje dejavnosti: • Strokovno voden ogled celotnega sadovnjaka, v katerem imamo predvsem jablane, poleg njih pa še ostale sadne vrste: hruške, nashi, slive, češnje, ameriške borovnice, jagode ter drugo jagodičje. • Strokovno voden ogled dela sadovnjaka, v katerem preizkušamo nove jablanove sorte. • Razstava plodov poletnih in poletno jesenskih sort jabolk. • Degustacija jabolk. • Degustacija jabolčnega soka. • Mini tržnica s stojnicami, kjer se bodo predstavila razna lokalna društva, podjetja in posamezniki (Aktiv podeželskih žena Lukovica, Turistično olepševalno datštvo Lukovica, Čebelarsko društvo Lukovica, Kmečki glas, ekološki pridelovalci, drevesničarji, ...). • Prodaja jesenskih sort jabolk (gala, elstar). Dodatne informacije dobite na telefonski Številki 28 Oš 138 ali 72 36 733. Vabljeni! /o Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo OBČINA LUKOVICA in Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve vabita na naslednje prireditve ob občinskem prazniku: IGRE BREZ MEJA v nedeljo, 2H. avgusta 2005. ob 14. uri v Trnjavi, organizator ŠD Krajnja ODPRTJE RAZSTAVE "USTVARJALNI UPOKOJENEC" organizator Društvo upokojencev Lukovica v petek, 2. septembra 2005. ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici razstava bo odprta do nedelje, 4. 9. 2005, do 11. ure SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA v petek, 2. septembra 2005, ob 19. uri v POŠ Janka Kersnika v Krašnji OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE LUKOVICA v petek, 2. septembra 2005, ob 20. uri v Krašnji V kulturnem programu bodo sodelovali: KUD Fran Maselj Podlimbarski, Godba Lukovica, slavnostni govornki - Zupan Matej Kotnik - podelitev priznanj najlepše urejenim kmetijam in hišam v Občini Lukovica razstava Ex lemporc 2005 RIBIŠKO TEKMOVANJE v soboto, 3. septembra 2005, ob 7.uri na Kroharjevem bajerju, organizator Ribiška društvo Črni graben SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV, GODCEV IN IZDELOVALCEV DOMAČE OBRTI IZ SLOVENIJE TER RAZSTAVA EX TEMPORE 2005 "NA VASI JE LEPO, KO POD LIPO NA KANALI I ZAPOJO" v soboto, 3- septembra 2005, ob 14.uri v Krašnji VLJUDNO VABIJliNI NA VSE PRIREDITVE! Rok za oddajo člankov za nasledil jo šle vil ko lt.okovn.ja.ra, ki izide 22. septembra, je 8. september. županova beseda PoCitnlce M kar prehitro bližajo koncu in napovedano "tropsko" poletje se je zares pokazalo le kot muhasto. Tako kot povsod drugod pa je delo teklo naprej tudi v naši občini. Prav gotovo je osrednji dogodek odprtje avtoceste čez celotno našo občino. To je tako finančno kot tehnološko seveda velik doseZek za našo državo. Za našo občino pa doseZen cilj desetletnih pogajanj, dogovarjanj, iskanj rešitev, vzporedne gradnje prenekatere infrastrukture, pa tudi bolečih posegov v naš prostor. Seveda pa za občino kot tudi za prenekaterega občana to še ne pomeni konca, ampak bomo morali Zal še nadalje iskati poti za rešitev prenekaterih problemov, ki še ostajajo. Menim, da bi ob pravočasnem reagiranju Uarsa teh problemov ob odpiranju avtoceste ne bilo več. Tako pa bomo še kar nekaj časa, prepričan sem, da v nekaterih primerih tudi leta, iskali pravične rešitve. Tu so predvsem oškodovanci zaradi gradnje predorov na Trojanah, kjer so se rešitve začele kazati šele tik pred odprtjem predorov. Če se povrnem nazaj tja v 1995 leto, ko sem prav zaradi avtocestnih problemov tudi sam prišel v slik z. Občino Lukovico, nevedoč da mi bo to spremenilo Življenje, kar ni bil moj cilj, se moram spomniti vseh, ki ste sodelovali v teh letih s tem za nas vse tako pomembnim projektom. Spominjam se prvega mandata in tistih dolgih sej občinskega sveta, ki so trajale ob burnih razpravah do zgodnjih jutranjih ur. Župana Burje in predsednika Občinskega sveta Smrkolja, ter kasneje Andreja Burje, pa vseh takratnih svetnikov, ki so z veliko zagnanostjo poskušali iz. danega dejstva, da je avtocesta poloZena v prostor, stvar obrniti nam vsem v prid. Včasih smo bili uspešni, včasih zelo, kdaj tudi manj. Ne morem pa mirno Komisije za spremljanje priprav in gradnjo avtoceste, ki je takrat pripravila strategijo in začrtala smer dela, ki traja še danes. Danes se marsikje sliši, da si je naša občina pridobila od avtocestnega programa največ v Sloveniji; ne vem, če je ravno tako, prav gotovo pa je, da nam uspehe marsikdo zavida in temu so pripomogli v prvi vrsli kar legendarni Janez Miklavc, pa potem Janez Hrovat, Franci liarlič, Milan Drčar in še drugi, ki smo se trudili, da bi izpulili iz tega bolečega posega v našo dolino tudi kaj za svoje kraje. Veste, so pa tudi ljudje, ki so razočarani, in so z. avtocesto mnogo zgubili, mnoge rane bodo tudi ostale. Vsak se mora vedno truditi tudi sam zase, vedno in povsod, le tako lahko stopi na pol proti cilju. Vsem protagonistom tega zgodovinskega obdobja za Črni graben hvala v imenu Občine Lukovica in svojem imenu, z vsemi je bilo prijetno in častno sodelovali, naj bo tako tudi na poti k novim izzivom. Predvsem pa, kot Ze rečeno, moramo napeti vse sile, da rešimo še nerešene probleme in zacelimo čim več ran, ki so se ostale. Seveda pa se je s tem posegom naše ozemlje zelo spremenilo, tu pa je tisto vprašanje, ki si ga in ga zastavljam tudi vam: Bomo gledali in objokovali včeraj, ali bomo to, kar imamo, izkoristili za jutri? vsak Zupan mora biti na strani jutrišnjega dne, Prav tako občinski svetniki in tako do zadnjega občana ... Na 1'revojah in v Šentvidu ler v delu Kra.šnje se menja vodovod. V jeseni je na vrsti tudi središče Lukovice. Tega se lahko veselimo, saj bo tako stari vodovod, ki je povrhu vsega še iz azbestnih cevi, so tudi krhke, zamenjan z novim zmogljivejšim in kvalitetnejšim. Odgovornost za votlo je na enem od prvih mest, zalo moramo gledati tudi naprej. Tako sem podpisal pogodbo za odkup zeml|isi i zajetja v žirovšah. ki |t tako v lasti Občine Lukovica, kar do sedaj ni bilo. To pa je prvi korak k ureditvi vodohrama ob zajetju, ki bo Po izjavah Geodetske uprave- bo jesen prinesla tudi odločbe o poimenovanju ulic in novih hišnih .številkah v Lukovici, v Šentvidu in na Prcvojah pa bomo začeli s postopkom določitve ulic in imen, kar bo prav gotovo še zanimivo. Vemo pa, da je to zelo potreben odlok, glede na neurejeno slanje, omogočal zadostne rezerve vode za nemoteno delovanje sistema. S sodelovanjem sosednjih občin in Prodnika, ki je upravljalcc. upam na čimprejšnji začetek gradnje. Vsem pa seveda, ki morate potrpeti zaradi prekopanih ulic in vrtov, se zahvaljujem za sodelovanje in razumevanje. Čut za skupno dobro je velika stvar, tisti pa, ki ga nimajo, pa upam, da ne bodo kdaj skusili nesreče, kjer bodo sami in se drugi ne bodo zmenili zanje. Vodovod se ne dela za lastno veselje, ampak ker votlo Življenjsko potrebujemo in v prihodnje bo ta še bolj dragocena. Draga pa je Ze tako ali tako in tega se vsi zavedamo. In vendar se je premaknilo! Urejujeta se križišči in cesta skozi Šentvid. Po dolgih, dolgih letih smo lo prepotrebno nevarno točko premaknili v smeri izboljšanja varnosti in posodobitve. Tu ne bom našteval vseh Žrtev, ranjenih in mrtvih, ampak se zahvaljujem vsem, ki sle k tej rešitvi konstruktivno pristopili z zavestjo, tla delamo dobro. Tisto, kar se Ze kaZe kot skoraj končano, vsaj meni pove, da bo lepo in koristno. Tisto, kar je bilo videti prej, se mi zdi, da je bilo tudi precej zanikrno. Šentvid in seveda tudi ostali kraji, ki so navezani na ti križišči tako dobivajo nekaj dobrega. Skoda, ker se to ni zmoglo prej. Za tiste, ki pa ne zmorejo sprejeti tega, in se z. njimi ne da dogovoriti, naj iščejo naprej ... Morda bodo kdaj našli, kar iščejo, in česar jim primanjkuje. Končuje se obnova Mlakarjevega grabna v Lukovici, tistega, ki je bil večkrat kriv za poplave. Finančno zajeten projekt omogoča varnejše bivanje v kraju, boljši prelok votle in pa moZnosI urejevanja Irga na površini. Jasno je, da je treba najprej urediti podzemno infrastrukturo, šele nato se začne lahko urejanje centra. Jesen bo prinesla ludi pričetek zaključnih del kanalizacije v Kalolčah in lako po pogodbi lahko upamo na zaključek tlel v naslednjem letu in priklop na čistilno napravo. To pa pomeni seveda boniteto, tako za zdajšnje uporabnike ČN kot tudi za nove. ki ga danes poznamo. Za asfaltiranje so pripravljene tri daljše teste in upam, tla bo lo v jeseni tudi storjeno, Spel se nadaljuje obnova cerkve sv. Luka, čeprav nas je bilo zaradi rebalansa državnega proračuna kar strah, če se bo vse skupaj sploh nadaljevalo. S skupnim sodelovanjem se obnova lega pomembnega spomenika nadaljuje. Veseli smo lahko volje in pripravljenosti naših Župnikov, ki skrbijo za našo sakralno dediščino.Obnovil se je tudi Zvonik in streha V zvoniku na Zlatem Polju, kjer gredo Čestitke krajanom, Občina pa je seveda v delu Sredstev tudi pomagala, prav lako ludi pri obnovi notranjščine Župnijske cerkve sv. Petra v Blagovici. Za Blagovico pa seveda pričakujemo tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje za gradnjo šole. V Krašnji se pogovarjamo 0 uresničitvi dveh večjih projektov, za katera sta že izdelana projekta in upam na sodelovanje in uspeli. Kar nekaj je Se teh manjših del in projektov, ki se vsakodnevno odvijajo, kol je obnova avle in sanitarij v KD Janka Kersnika v Lukovici in še mnogo tega. Ob bližajočem se občinskem prazniku si zaZelimo skupnega sodelovanja in razumevanja, ter da bi nam bila prihodnost naklonjena. Hvala vsem (preko tristo se nas je zbralo), ki smo naredili lep dan, zares dan Občine Lukovica v St. Lambreclilu. Tako dogodki kaZejo. tla je v nas Se Zelja in čut za skupnost in le tako zmoremo več! <&> VaS Matej Kotnik. Zupan Čestitamo ob prazniku občine Lukovica! ^•Uredniški odbor Rokovnjaca a gospodarstvo Avtokleparstvo - avtovleka KEPEC Gotovo je že marsikdo izmed nas potreboval manjšo ali večjo pomoč na cesti, ko je doživel neljubi dogodek s svojim avtomobilom. Če so bile posledice težje, je bilo treba nujno poklicati tudi vlečno službo, da so odpeljali avto do servisne delavnice. Zato tokrat v naši gospodarski rubriki predstavljamo prav to obrtno dejavnost, ki tudi obstaja v naši občini. Oglasili smo se torej v Šentvidu pri Ivanu Kepcu, vedno nasmejanem avtokleparskemu obrtniku, ki rad svetuje in pomaga pri težavah z avtomobili. Pred mnogimi leti se je v Avtoservisu v Domžalah izučil za avto-kleparja. Dokaj mlad se je iz Zaloga pod Sv. Trojico priženil v Šentvid, kjer je leta 1978 že začel s samostojno avtokleparsko dejavnostjo. Na ugodni lokaciji na križišču z magistralno cesto je postavil primerno delavnico in jo z leti vse bolj opremljal. V njej sta zaposlena on in sin Aleš, v dolgoletni praksi pa se je pri njem izučilo tudi več vajencev. Vsako leto popravijo kar precej karambo-liranih avtomobilov, vendar se tudi tukaj razmere v zadnjem času spreminjajo. Avtomobili niso več takšni kot nekoč, vse več je plastike in elektronike, zato so popravila in rezervni deli zelo dragi, zavarovalnice in lastniki so večkrat pred dilemami, ali popraviti razbit avto ali ne. Seveda to vpliva posredno tudi na omenjeno avtokleparsko dejavnost. Pa vendar je dela vedno dovolj. Ko je avto po karambolu, po ravnanju na posebni ravnalni mizi spet v prvotni obliki, ali po menjavi raznih pločevinastih ali plastičnih delov, blatnikov, streh, pokrovov motorja in drugih delov, ga je potrebno kar najbolje pobarvati. To se opravi v avtoličarski delavnici pri drugem obrtniku. Včasih pa je potrebno sodelovanje tudi z avtomehanikom za večja popravila motorja ali podvozja. V matični delavnici avto nazadnje spet sestavijo v celoto, od stekel, tapet, sedežev, električne napeljave, svetlobnih teles ter do vsega ostalega, tako da je avto kot nov. Poleg popravil karamboliranih avtomobilov se ukvarjajo pri Kepčevih Se z. avtovleko, kjer so pogodbeni partnerji z AM/. Slovenije. Za to Uporabljajo sodobno vlečno vozilo Iveco, ki ga lahko upravljata oba zaposlena. Posredovanje s tem vozilom po karambolu ali drugi nezgodi je hitro in enostavno, ker je opremljeno s hidravličnim dvižnim platojem in prilagodljivim vitlom. Ivan pravi, da je s tem vozilom spoznal Ze marsikateri kraj Slovenije, ki ga sicer ne bi, saj ceste in nesreče ne poznajo meja. Ivan Kepec je prepričan, da bo to dejavnost uspešno vodil naprej njegov sin, ko se bo sam čez leta upokojil, čeprav je konkurenca huda, je vendar zdrava, ker le prilagodljivost in kvaliteta nekaj veljata. Vesel je, da se po dolgih letih ureja regionalna cesta s pločnikom in križišče ob njegovi delavnici v Šentvidu, za kar si je prizadeval, ko je bil še član KS Prevoje. /« Kamilo Domitrovič SPOROČILO ZA MEDIJE Mreža kolesarskih poti v Ljubljanski urbani regiji V Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 je vključen tudi projekt Mreža kolesarskih poti regije. Namen projekta je vzpostaviti celovito kolesarsko mreZo na območju občin Ljubljanske urbane regije. Projekt je razdeljen na tri laze: 1. Idejna zasnova kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji. 2. Priprava dokumentacije za označitev kolesarskih povezav, 3. Izvedba kolesarskih povezav, oblikovanje ponudbe in priprava informativnega gradiva. Junija 2004 se je zaključila 1. faza projekta - Zasnova mreže kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji, v katero so se vključile vse občine Ljubljanske urbane regije. V tej fazi je bil na podlagi analize kolesarske infrastrukture v regiji in dogovorjenih kriterijev za oblikovanje kolesarskih povezav regije izdelana idejna zasnova kolesarskih povezav, ki je bila potrjena s sirani vseh občin v Ljubljanski urbani regiji. Aprila letos smo začeli z drugo fazo projekta - Priprava dokumentacije za označitev kolesarskih povezav, v kateri sodeluje osemnajst občin Ljubljanske urbane regije. V okviru te faze smo, tudi na podlagi pogovora, ki so ga imeli predstavniki RRA LIR s predstavniki Direkcije RS za ceste, pripravili predlog oštevilčenja za posamezne odseke, ki so vključeni v idejno zasnovo mreže kolesarskih povezav regije. Predlog oštevilčenja in rezultate pogovora s predstavniki Direkcije RS za ceste smo predstavili predstavnikom občin in turističnih društev v regiji na delavnici, ki jo je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije organizirala 9. junija 2005 na Pristavi v Podpcči pod Krimom, Do konca letošnjega leta, ko se bo predvidoma druga faza projekta zaključila, bomo opredelili natančne lokacije tabel za označitev kolesarskih povezav in tabel S predstavitvami kolesarskih povezav, določili vsebino dopolnilnih tabel, pridobili soglasja za postavitev označb, naredili pregled tabel in pripravili naročilo. /» Vesna Rcsinovič Sporočilo za medije V torek, 21, junija 2005, je v Hotelu Mons potekala predstavitev že izvedenih aktivnosti v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013. Predstavitev je podala Lilijama Resinovič, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Drugi del srečanja so Zupani in predstavniki občin namenili razpravi o prihodnjih aktivnostih v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (RRP LUR) 2007-2013. Lilijana Resinovič, direktorica Regionalne razvojne agent ije Ljubljanske urbane regije, je predstavila že opravljene aktivnosti \ okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007-2013. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007-2013: nadgradnja in izvedbene strukture: Lilijana Resinovič je na srečanju poudarila, da sla osnovni izhodišči, na katerih temelji Regionalni razvojni program Ljubljanski' urbane regije za obdobje 2007 - 2013, nova kohezijska politika in Strategija razvoja Slovenije. Nov regionalni razvojni program za obdobje 2007-2013 izhaja iz obstoječega, še veljavnega razvojnega programa za obdobje 2002-2000, s pripravo katerega so občine Ljubljanske urbane regije začele pozno, in sicer na polovici programskega obdobja. Zaradi lega in drugih težav, večinoma povezanih z izvedbenimi strukturami, dobršen del programa ni bil izveden. Nov RRP LI R, h kateremu je do sedaj pristopilo 10 občin v regiji, bo ne glede na to, da bodo osnovne usmeritve, ki jih želimo z njim Zasledovati, podobne kot so v .še veljavnem regionalnem programu, Upoštevali izkušnje iz preteklega obdobja in nastale spremembe v okolju. Skladno s tem smo v Ljubljanski urbani regiji V preteklih mesecih organizirali številne posvete in delavnice, na katere so bile vabljeni' ciljne skupine, z naslednjimi vsebinskimi sklopi: 2 Konkurenčnost gospodarstva regije. 3 e-Uprava, 4 Enake možnosti. 5 Kultura ■ priložnost konkurenčnosti, 0 Komunalna infrastruktura za konkurenčnost regije, 1 Ohranjanje narave. gospodarsvo 8 Izzivi gospodarstva, Rezultat teh posvetov in delavnic je nepročišćen nabor 63 projektnih idej; da pa bi informacije, dobljene na delavnicah, čim bolje izkoristili, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije \ prihodnjim mesecih nadaljuje s posveti in individualnimi pogovori s partnerji v regiji, s ciljem, da v nov program vključimo projekte za katerimi stoji izvedbena struktura. Tako bodo v nov RRP sprejeti projekti za občine obvezujoči in tudi finančne postavke bodo znanu vnaprej. Prvi zapis Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007-2013 bomo predstavili in dali SirSi javnosti v razpravo na razvojnem Forumu, ki bo v mesecu oktobru. Želja občin in celotne regije je, kot je v nadaljevanju poudarila Lilijana Resinovič, da bi bil RRP LUK 2007-2013 dobro usklajen z nacionalnim programom, zaradi česar je treba uravnotežiti in uskladiti nacionalne in regionalne cilje. Prav tako pa je potrebno k sodelovanju pritegniti zasebni sektor, Program dela: RRP LI IR za obdobje 2007-2013 Zadnji del srečanja pa je bil namenjen razpravi za delo naprej oziroma za aktivnosti 0 RRP LUR 2007-2013. Razprava je potekala v dveh smereh: 1 kako vsebinsko izboljšati oziroma dopolniti program (kateri so torej prioritetni programi) in 2 kako izboljšali strukturno (organizacijsko! učinkovitost. Glede določanja prioritetnih programov' SO se udeleženci strinjali, da je vsekakor potrebno nadaljevati z že začetimi projekti oziroma med njimi določiti prioritetne. V tej smeri bo potekala tudi glavnina dela v prihodnjih mesecih, saj bo potrebno precej usklajevanja, preverjanja in koordinacije, ž vidika strukturnih izboljšav pa so udeleženci podprli predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki se nanaša na Svet regije, ki bi ga naj sestavljali Zupani ali predstavniki občin, ki bi jih potrdili občinski sveti. Svet regije, skladno s predlogom Zakona 0 skladnem regionalnem razvoju, sprejema vse ključne politične odločitve v regiji in seveda tudi s tem poveZUlO Odgovornost Med pristojnostmi sveta bi naj bilo tudi odločanje o regijskem sofinanciranju posameznih projektov, spremljanje dela nosilcev posameznih projektov in zastopanje regiji' navzven. ti mag. korena Korošec Dodatne informacije, kjer se lahko dogovorite za celotno gradivo s srečanja oziroma dobite dodatne Informacije o projektih RRA LUR: mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), svetovalka direktorice. Linhartova 13, 1000 Ljubljana, telefon: 01/306- 19-05, telefaks: 01/306-19-03, e-pošta: lur@ljubljany.si, lorena.korc isec@ljubljana.si. S tiskovne konference Občine Trzin 28. julija je Občina Trzin na tiskovni konferenci predstavila trenutne naložbe, načrte in težave, s katerimi se srečujej. Župan Anton Peršak je povedal, da se je v zadnjih mesecih zamenjala skoraj četrtina občinskega sveta zaradi nezdružljivosti fumkclje in podjetniške dejavnosti svetnikov. Predstavil je najpomembnejše naložbe, in sicer posodobitev in spremembo koncepta si ilske kuhinje (v njej se b< > sedaj kuhalo tudi za vrtec), zamenjavo oken v vrtcu Žabica, v načrtu je zamenjava sekundarnega voda v nekaterih ulicah, v dveh letih načrtujejo izgradnjo parkirišč v Mlakah, čaka jih Se otroško igrišče in tudi rekonstrukcija Mengeške ceste, v načrtu je tudi dom upokojencev, ki naj bi začel delovati leta 2007 (letos bo na voljo nekaj varovabih stanovanj). Spregovoril pa je tudi o težavah z gradnjo nekaterih s prostorom neskladnih objektov, problem je tudi promet. Povedal je, da se občina trudi za vse vrste oblik sodelovanja z okolico, ki je zaživelo predvsem na področju Podjetne regije. Storjen pa je tudi pomemben korak, in sicer naj bi občine Trzin, Mengeš. Vodice, Lukovica, Moravče in Komenda ustanovile skupen organ upravljanja za inšpekcijo in nadzor (gradbeni posegi, okoljske kršitve, mirujoči promet), skupni organ bi začel / delom I. februarja 2006, Marta KerZ.an Na podlagi 10. Člena Pravilnika o stipendiranju (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 5/99) Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 1. člen RazpiSejo se 4 Stipendije za Šolsko leto 2005/2006, in sicer dve za dijaka in dve za Studij na fakulteti. 2. člen Prosilci morajo prijavi na razpis priložili: a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik Sole oziroma fakultete; b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraŽevanja; c) potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; d) potrdilo upravnega organa (dokazilo) 0 stalnem prebivališču v občini Lukovica; e) življenjepis; f) dokazila o dohodkih oziroma prejemkih družinskih članov z.a preteklo leto: • odločbe davčnega urada o odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine; • odločbe o odmeri davka iz. dejavnosti; • potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev za starše, ki v preteklem letu niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev; • potrdilo izplačevalca dohodkov oz. prejemkov za dmžinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v RS; • potrdila O letnih zneskih preživnin; • potrdilo izplačevalca o izplačanih bruto pokojninah in nadomestilih v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,; • dokazilo 0 statusu z.a polnf)letne družinske člane, ki nimajo dohodkov (dijak, Student, iskalec zaposlitve, brezposeln - aktiven iskalec zaposlitve, drugo) - upošteva se datum po stanju v Šolskem oziroma Studijskem letu. za katerega je vložena vloga za Stipendijo; • potrdilo davčnega urada O občinske novice premoženjskem stanju vseh družinskih članov- gospodinjski listi- upošteva se datum po stanju v Šolskem oziroma Studijskem letu, za katerega je vložena vloga za Stipendijo; g) izjava kandidata, da ne prejema drugih prihodkov iz naslova Štipendij in drugih pomoči. Nepopolne vloge se ne upoštevajo. Naknadno prosilec lahko prinese le odločbe o dohodnini ali odločbe o odmeri davka iz dejavnosti za preteklo leto, ki jih upravni organi do razpisanega roka z.a oddajo vlog za podelitev Štipendij Se niso izdali. 3. člen Prosilci vložijo prijavo na razpis skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno K), oktobra 2005 na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z. oznako "Stipendije za Šolsko leto 2005/2006. 4. člen Prosilci bodo o izbiri kandidatov za Stipendije pisno obveSčeni v roku 15 dni po izbiri. A ŽUPAN Matej Kotnik, I. r. AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 V septembru tečaj CPP M tečaj za traktoriste 20. seja sveta občine Lukovica 13. julija je v dvorani kulturnega doma v Lukovici potekala 20. seja Občinskega sveta občine Lukovica. Dnevni red je obsegal petnajst točk, v dvorani pa je delo občinskih svetnikov spremljalo kar nekaj občanov in predstavnikov medijev. Nekaj najpomembnejših sklepov oz. poudarkov s seje: • zviSale se bodo cene oskrbe v vrtcu, do česar je prišlo zaradi uskladitve s kolektivno pogodbo, ki stopi v veljavo I. septembra, Oh tem je potrebno omeniti, da je g. (ioričan omenil nizko socialno strukturo otrok, ki obiskujejo vrtec, kar pomeni, da velik del finančnih obveznosti odpade na občino, g. lirnot pa je opozoril na nelogičnosti v pravilniku glede sprejema otrok v vrtec, saj nikakor ne morejo sprejeti vseh otrok, in predlagal spremembo le-tega; • obravnavali so proSnjo OŠ Janka Kersnika Občini Lukovica za sofinanciranje oddelka podaljšanega bivanja; sklep je bil sprejet, ob čemer pa so svetniki opozorili, naj se delo racionalizira; • sprejeli so informacijo o Projektu OŠ Blagovica, ki naj bi bil realiziran do leta 2008, o projektu PŠ 4 Šentvid, ki bo obsegal družbeni in rekreativni del, Občina Lukovica pripravlja tudi strategijo prostorskega razvoja občine, ob čemer smo sliSali tudi opozorilo, da je stanje v obrobnih vaseh občine neurejeno; • svetniki so se seznanili Se s prerazporeditvami v sklopu proračuna, poslušali informacijo o realizaciji proračuna za čas od januarja do junija 2005, ter o prodaji vrednostnih papirjev ter sliSali Se kratko informacijo o obisku v St. Lamprechtu. ^» Marta KerZan občinske novice Regionalni razvojni program LUR za obdobje 2002 - 2006 Občina Lukovica je razvrščena v Osrednjeslovensko statistično regijo, v katero SO razvrščene naslednje občine: Borovnica, Brezi ivica, Dobrepolje, I )obrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Ig, IvanCna Gorica, Kamnik, Lilija, Ljubljana, Logatec, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Horjul, Komenda in Trzin. Skupno torej 25 občin. Skladno z določbami Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni lisi RS, št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo), so za pripravo regionalnega razvojnega programa, s katerim se na podlagi analize stanja in gibanj sektorskih razvojnih programov- uskladijo razvojna predvidevanja in naloge države in olx ;in na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja V regiji, odgovorne občine ene ali vei regij. Namen Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 -2000 (v nadaljevanju RRP LIK) je rešiti nekatere ključne Strukturne probleme regije in ji s tem zagotoviti uspeh in konkurenčnost v prihodnosti. Na podlagi RRP občine, gospodarstvo in drugi razvojni partnerji lahko začno izvajati svoje projekte in se pri njihovi pripravi opirajo na skupno dogovorjena izhodišča, ki jih opredeljuje RRP, RRP je razdeljen na strateški In izvedbeni del. Ključni elementi strateškega dela SO vizija rč'gijc, prednostne naloge, cilji in Strategije za njihovo uresničitev. V izvedbenem delu pa so predstavljeni podprogrami z izvedbenimi Projekti. Prioritete so razdeljene na 17 Podprogramov, za njihovo uresničitev pa je opredeljenih im izvedbenih projektov. "RP za Ljubljansko urbano regijo sledi trem glavnim ciljem razvoja regije: 1. Delujoče somestje. 2. Ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja. 3. Regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja v Evropi. /•a Občino Lukovica je bilo s sirani Odbora /a razvojne programe občine in regionalni razvoj Predlagano sodelovanje pri naslednjih podprogramih in izvedbenih projektih: !■ Podprogram 1.1 Krepitev regionalnih institucij: izvedbeni projekti: redna srečanja predstavnikov občin in programskega odbora; ». Podprogram 1.3 Izmenjava izkušenj in priprava skupnih projektov: Izvedbeni projekti: Informiranje o projektih in možnostih za projekte; Konference in seminarji o projektnem vodenju in pripravi pr< ijektov: 3. Podprogram 2.2 Komunalna infrastruktura: izvedbeni projekti: Študija izvedljivosti povezovanja ravnanja z odpadki; Analiza potreb in študija izvedljivosti Izvedbe sistemov čiščenja odpadnih voda po porečjih; 4. Podprogram 2.4 Ponudba storitev za kakovostno življenje: izvedbeni projekti: Razvoj podjetniškega pristopa na podeželju; Inovativni in celotni razvoj turistične ponudlx' na podeželju; 5. Podprogram 31 Grozdenje izobraževalnih, raziskovalnih organizacij in gospodarstva: izvedbeni projekt: Grozd mikrostoritvenih p< tdjetij; 6. Podprogram 3.2 Odpiranje kulture predvsem mladim: izvedbeni projekt: Izboljšanje trženje kulturnih dejavnosti; 7. Podprogram 33 Vseživljenjsko izobraževanje: izvedbeni projekt: Internet v šole; 8. Podprogram 4.2 Mednarodno konkurenčne poslovne cone: izvedbeni projekti: Analiza možnosti odpiranja poslovnih con za mednarodno konkurenčnost, Študija izvedljivosti in načrt izvedbe; 9. Podprogram 5.1 Varovanje kulturne dediščine: izvedbeni projekti: Pot slovenskih ustvarjalcev (Jurčič, Trubar, Levstik, Vega...); Popis ter program varovanja in rabe kulturnih spomenikov; 10. Podprogram 5.2 Učinkovito prostorsko načrtovanje: izvedbeni projekt: Demografska analiza in projekcija regije v povezavi s poselitvenimi možnostmi in javnimi storitvami; Prometna analiza in projekcija regije; ZloZ.be zemljišč;Regionalna zasnova prostorskega razvoja regije; 11. Podprogram 53 Varovanje naravnih vrednot: izvedbeni projekti: Zavarovanje manjših območij naravnih vrednot v regiji; 12. Podprogram 54 Razvoj možnosti za rekreacijo in šport: izvedbeni projekt: Mreža kolesarskih poli regije (priprava in izvedba); Mreža pešpoti; Mreža vodnih poti, Glede na predlagane projekte, je Občina Lukovica Sodelovala oziroma Se sodeluje v naslednjih: • Projekt upravljanje Turistične destinacije LUR: skupaj z LUR in ostalimi sodelujočimi občinami smo pripravili dokumentacijo za krovni projekt upravljanje turistične destinacije za sredstva iz. strukturnih skladov F.U. Občina Lukovica je kot vlagateljica tudi v imenu Občine Moravče pripravila podprojekt Drtij.ščica - ureditev okolice Gradiškega jezera (projekt ni bil izbran za sofinanciranje); • Projekt Zasnova mreže kolesarskih poti regije: projekt je bil zaključen v juniju 2(X)4 (1. faza). Trenutno poteka že 2. faza projekta, in sicer Priprava dokumentacije za označitev kolesarskih povezav regije; Projekt Zasnova mreže pešpoti regije: I. laza projekta je zaključena • Projekt Redna srečanja predstavnikov občin in sodelavcev RRA LUR: Občina Lukovica je s svojimi predstavniki sodelovala na večini srečanj. Nekatere izmed njih so bila namenjena delavnicam in informiranju za pridobivanje neposrednih spodbud iz. strukturnih skladov EU. • Projekt Pasje zavetišče: Občina Lukovica je izrazila Zeljo po sodelovanju pri projektu. Regionalni razvojni program LUR za obdobje 2007 - 2013: Občinski svet Občine Lukovica je že sprejel Sklep o pristopu k izdelavi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-201.3 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. .3/05), s katerim je Občina Lukovica izkazala svojo pripravljenost oziroma interes za sodelovanje pri njegovi pripravi. RRP LUR za obdobje 2007-2013 bo pripravljen do konca letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta. V Ljubljanski urbani regiji, ljudem prijazni regiji, prisegamo na ustvarjalnost in kvaliteto življenja, zato želimo: taksen prostorski razvoj regije, ki bo omogočil hkrati dobro dostopnost javnih storitev in bližino ohranjene narave vsem prebivalcem regije; takšen razvoj človeških virov in gospodarstva, ki bo zagotovil dolgoročno blagostanje v regiji in konkurenčnost v svetu; da Ljubljana postane ena od prestolnic Evropske unije, ki povezuje ljudi in ohranja naravo v regiji, s čimer zagotavlja vrhunsko kakovost bivanja in dela v i el( 'Ini regiji. Regionalni razvojni program predstavlja okvir oziroma podlago za sodelovanje vseh, ki želijo sodelovati pri razvoju regije, predvsem pa tistih, ki imajo na razvoj regije največji vpliv. Da bo regija dosegala zastavljene cilje bo potrebno sodelovanje velikega števila raznovrstnih organizacij in posameznikov, ki posredno in neposredno vplivajo na razvoj regije. Glede na navedeno pozivamo javnost k Sodelovanju za pripravo RRP LUR za obdobje 2007-2013. Več informacij lahko dobite pri občinski upravi oz. na spletni strani http://www.rralur,si/. tu Občinska uprava iz naših krajev in župnij Zlata maša na Gradišču Ob somaševanju /upnikov g. Sveteta in g. Kvaternika |e v brdski župniji zlato mašo daroval p. jezuit Franc Cerar. Slovesnost je potekala v nedeljo, 17 . 7. 2005, dopoldne v lepo okrašeni podružnični cerkvici sv. Marjete na gradiškem griču ob sodelovanju brdskega cerkvenega zbora in navzočnosti mnogih vernikov. Zlatomašnik je v pridigi omenil biser gradiške cerkve -zavetnico sv. Marjeto, opisal duhovno pot za Jezusom, pomembnost svete maše in se na koncu zahvalil vsem, ki so ga spremljali na duhovniški poti, predvsem pa Bogu za dar mašništva. Po končani slovesnosti smo se vsi navzoči zbrali pred cerkvijo na prijetnem klepetu. Sicer se je p. Franc Cerar rodil v Dobljičah, novo mašo je imel leta 1955 v Črnomlju. Preko sorodstva v teh krajih, bolj ločno preko Matetovih iz Gradišča, se je odločil, da daruje zlato mašo v gradiški cerkvi, ki mu je zelo pri srcu. Dočakal je 50 let mašništva še dokaj čil in zdrav. To je čas, ki ga je izključno posvetil Bogu in ljudem. Mnogi med nami se ga spominjamo iz misijonov, ki so se pred desetletji dogajali po naših župnijah. Bil je misijonar, odličen pridigar, poznavalec glasbe in mladine, saj nas je na srečanjih navduševal prav s svojo pesmijo in kitaro. Nekatere njegove pesmi še danes mladi prepevajo po cerkvah in duhovnih vajah Sirom Slovenije. Naj ga Bog Se med nas. dolgo ohranja pri zdravju in naj Se kdaj pride Za Kamilo I lomilrovič Visok jubilej v Češnjicah Na Krištofovo nedeljo so v Češnjicah pri Blagovici praznovali kar nekaj jubilejev. V slavnostno okrašeni župnijski cerkvi, ki je posvečena karmelski Materi Božji, so v odsotnosti nekdanjega Župnika Mihaela Trdina praznovali njegovo diamantno mašo, ali 65 let mašništva. Sam župnik, ki je star čez 90 let, in sedaj živi v domu duhovnikov v Trnovem v Ljubljani, se zaradi bolezni ni mogel udeležiti svoje jubilejne maše. Kljub temu je bilo nadvse slavnostno. Bogoslužje je vodil slovenski metropolit in nadškof mons. Uran, ob somaSevanju župnikov gospoda Potokarja iz KraSnje in gospoda Vrtov.ška iz. Blagovice. Na začetku slovesnosti je bilo po pozdravnih govorih prebrano Se pozdravno pismo nekdanjega nadškofa gospoda Šuštarja, s katerim sta bila z gospodom Trdinom velika prijatelja. Med slovesnostjo je monsinjor Uran orisal slavljenčevo pot in jo povezal s Kristusom, ki je naSa edina rešitev. Na koncu slovesnosti so bili omenjeni še ostali jubileji, monsinjor Uran letos praznuje 35 let mašništva. Župnik Polokar pa 30 let mašništva, cerkev v Češnjicah letos obhaja 250 let od posvetitve. Farani Če.šnjic so se zelo potrudili, saj so za to priložnost postavili kar nekaj mogočnih mlajev. Vsi navzoči od blizu in daleč so bili po maši deležni prisrčnega druženja z nadškofom I ranom v veseli pesmi, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme. ti Kamilo Domitrovič Akcija Povežimo Slovenijo: ROLANJE SKOZI TROJANSKI PREDOR V okviru akcije Povežimo Slovenijo, ki jo pripravljajo Kadio Koper - Capodistria, Kadio Maribor, rolarski Klub Nightskate, Val 202 in DARS je 12. avgusta približno 2.30 udeležencev akcije, prvič in zadnjič, zarolalo skozi Trojanski predor. Ob 11. uri so se zbrali rolarji, ki so jih z. avtobusi pripeljali Sirom Slovenije, iz. Kopra, Ljubljane, Celja in Maribora. Škoda le, da nekaerim prijavljenim domačinom niso omogočili udeležbe akcije. Zapletlo se je z. dostopom do tunela. Vsak udeleženec je prejel majico in akreditacijo. Rolarji naj bi po prvotnem programu prevozili celotno novo traso, a jim je to onemogočilo vreme, zato so tunel prevozili dvakrat. Tako so simbolično rolarji otvorili Trojanski tunel. Odslej naprej bo tunel namenjen le Se motornim vozilom. Morebitne podobne podvige, če se ne bodo končali tragično, bo policija slrogo kaznovala. A Mojca Smrkolj iz naših krajev in župnij Naša desetletna srečanja SO poimenovali okroglo mi/o devetega junija v Kulturnem domu Franca Ik-rnika v Domžalah, ustanovitelji Mcdgeneracijskega društva Jesenski cvet (v nadaljevanju MDJC). Okroglo mizo so dopolnili povabljeni gostje: Danica Matjanec nacionalna koordinatorka mreZe skupin starih ljudi za samopomoč pri Zvezi druStev za socialno gerontologijo Slovenije, Kristina Slapar, načelnica Oddelka /a družbene dejavnosti v občini Domžale, Lili Mastikosa, direktorica Zavoda MKC Akumulator Domžale, Helena Čampa, direktorica Zavoda za pomoč in nego na domu Comett, Lili Jazbec, Center /a mlade Domžale, Lidija Krivic 1'ugger, socialna delavka Doma počitka MengeS, Mira Savnik, patronaZna služba ZD DomZale, Metka Zupanek, Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa DomZale in Jerica Slapar, Župnijska Karitas Mengeš, Predsednica MDJC Tatjana Štrubelj je v pozdravnem nagovoru izrazila zadovoljstvo in posebno zalivalo ob tako veliki utleleZbi. Desel lel je minilo petindvajsetega maja, kar je Majda Hrovat, lokalna organizatorka mreže za samopomoč starim ljudem, ustanovila prvo skupino, ki sta ji jo pomagali voditi Anka Zdovc ter Jelka Lečnik. Kako zelo je bilo to potrebno in na kako trdnih temeljih stoji ta mreža, je v nadaljevanju Majda Hrovat na kratko orisala njihovo pot in širitev. Od nastanka, ko je bilo vključenih petnajst članov, je do danes na širšem območju Domžal enajst skupin, po dve v Trzinu in Mengšu in ena v občini Lukovica. Skupine vodi dvaintridesct usposobljenih voditeljev, ki to delo opravljajo prostovoljno in brezplačno. Letos je MDJC dobilo svoje prostore in je tudi sedeZ društva na Ljubljanski 36 v DomZalah. Za navzoče si je kljub zaposlenosti vzela čas domžalska županja Cveta Zalokar OraZem ter zadovoljno ugotovila, da se je lokalna mreža lako uspešno in Številčno prijela in tako starejšim omogočila kakovostnejšo starost in obenem še vedno občutek koristne pripadnosti družbi. Poudarila je, da ima občina posluh ter namenja vsako leto več denarnih sredstev tako društvom, domovom ostarelih, kakor tudi socialnim ustanovam za pomoč in nego na domu. Njene besede je v nadaljevanju podprla Se Kristina Slapar z občine DomZale. Danica Matjanec je opisala dolgo, čeprav včasih težavno, pa vendar prijetno in nadvse koristno pot razvijanja nacionalnega programa pomoči za stare ljudi od leta 1987 do danes. Tako je danes v Sloveniji že .štiristo devetdeset skupin, kjer se dru/.ijo starejši, kjer voditelji povezujejo mlado, srednjo in staro generacijo, kjer se' tkejo nova prijateljstva, se skupno pogovorijo o težavah, odhajajo na krajše izlete, se znajo poveseliti, skratka življenje je za marsikoga zopet vredno življenja. Prav vsi udeleženci okrogle mize so ugotavljali, kako nujna, pomembna in koristna je pomoč in druženje ostarelim tako v domačem družinskem okolju kakor v domovih za ostarele, kajti vsi mlajši bomo jutri to pomoč potrebovali tudi sami in je bomo še kako veseli. Mlada in srednja generacija je v današnjem tempu življenja vse bolj tehnično podkovana, starost pa prinese modrost, /» Milena Bradač SREČANJE VOJNIH VETERANOV ZDRUŽENJA SEVER V začetku meseca junija je bila v Logatcu svečanost območnega združenja Sever, veteranov vojne za Slovenijo tamkajšnjega in širšega ljubljanskega območja. Slednjega smo se udeležili tudi člani domžalsko-kamniskega območja, Na začetku slovesnosti smo prisluhnili državni himni, nato pa je Številne udeležence nagovoril predsednik policijsko-Veteranskega društva SEVER Emerlk Peterka Poudaril je veliko vlogo policijskega sestava pri osamosvojitvi države Slovenije. Z minuto molka smo počastili padle v vojni za domovino, sledil je govor predsednika območnega združenja veteranov Logatec Mira Pogačnika ter slovesno razvitje prapora Policijsko-veteranskega društva Ljubljana. Podeljena so bila priznanja zaslužnim članom obeh veteranskih organizacij, svečanost pa je popestril nastop orkestra Slovenske policije z. ubranim in utečenim nastopom. Po končani slovesnosti je ob zvokih Litijskega odmeva sledilo prijetno popoldansko druženje, še zlasti sosednjih policijskih postaj, ter obujanje spominov na dogodke izpred štirinajstih let. /j Ti >ne I labjanič iz naših krajev in župnij ODPRTJE AVTOCESTNEGA ODSEKA BLAGOVICA - TROJANE Se pralno je promet stekel V petek, 12. avgusta, so s slavnostnim odprtjem prometu predali Se zadnji IVtOCCgtni odsek na 230-kilometrski avtocesti Al od Maribora do Kopra., 8,2 kilometrski odsek med Blagovico in Trojanami. Ob tem dogodku so se na zahodnem portalu dvocevnega Trojanskega predora, ki je z 2931 metri najdaljši na celotni dolžini avtoceste, zbrali Številni politiki tako na državni kot lokalni ravni, predstavniki izvajalcev in Darsa ter vsi najpomembnejši mediji. Ob slavnostnih zvokih Verdijeve Aide Godbe Svea iz Zagorja ter orkestra Musica Camerata iz Maribora smo tako po osmih letih gradnje tega odseka končno dočakali njegovo odprtje. Ob skupini rolarjev, ki je prerezala slavnostni trak, sta novo avtocesto blagoslovila tudi ljubljanskih nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran in Skof evangeličanske cerkve Geza EmiSa. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Republike Slovenije Janez JanSa, ki je to otvoritev označil kot zgodovinski dan za Slovenijo in pomemben za srednjo Evropo. Dejal je da smo tako simbolično stopili preko naravne ovire Trojan in po 150 letih Se z avtocesto povezali Trst, Ljubljano in Dunaj, Orisal je zgodovino izgradnje avtocest v Sloveniji in njen pomen ob dokončni izgradnji. Odprtje odseka je spremljal tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik, ki verjame, da bo dokončanje avtoceste dalo nove razvojne perspektive dolini Črnega grabna in hkrati upa, da jih bodo njeni prebivalci znali kar najbolje izkoristiti. Hkrati pa je izrazil zaskrbljenost zaradi usode Gostinskega podjetja Trojane, ki ga bo nova avtocesta obSla in verjetno se bo temu primerno tudi zmanjšal promet v podjetju, ki trenutno zaposluje 140 ljudi. Ob odprtju so veliko pozornosti vzbudili tudi stavkajoči prebivalci Trojan, ki jim je vso podporo namenil tudi lukovi.ški Zupan, ki vodi vrsto aktivnosti med oškodovanci in investitorjem. Zaradi izgradnje predora Trojane, ki poteka kakih 20 metrov pod naseljem Trojane, so se namreč od leta 2001 pa do njene dokončne izgradnje na nekaterih trojanskih hišah in gospodarskih poslopjih pojavile Številne poškodbe. Predstavnik in koordinator 30 oškodovancev Lado Goričan je dejal, da želijo le opozoriti na problematiko in premakniti stvari z mrtve točke, da oškodovanci dobijo povrnjeno nastalo Škodo. Po vložitvah odškodninskih zahtevkov, po besedah oškodovancev gre za kakšnih 30 do 50 objektov, nekateri naj sploh ne bi bili opazovani. Se vedno ni bik) nikakršnih odgovorov s strani izvajalcev oz. investitorjev. Šele 29 dni pred Otvoritvijo je pri.šlo do prvega srečanja oškodovancev in predstavnikov Darsa. Prebivalci Trojan, ki na otvoritev niso bili povabljeni, so tako protestirali onstran ograje na hribu nad predorom. Njihova opaznost in transparenti pa so očitno prepričali odgovorne, saj jim je slavnostni govornik Janez JanSa obljubil reSitev problema, k temu pa so se zavezali tudi predstavniki Darsa. ODSEK BLAGOVICA - TROJANE V ŠTEVILKAH 8,2 kilometrski odsek so začeli graditi leta 1997 in je bil eden najbolj zahtevnih odsekov v okviat uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Lež.i na nadmorski višini do 400 metrov in ga oklepajo hribi in gore nadmorske visine 700 do 900 metrov. Ker celotna trasa poteka po zelo zahtevnem in raznolikem terenu, le slaba tretjina odseka poteka po zemlji, pa Se ta je grajena z opornimi in podpornimi zidovi ter kamnitimi zložbami. Na odseku je tako zgrajenih 2,5 kilometra opornih in 1,2 kilometra podpornih sidrnili zidov. Več kot tretjina trase 3,5 kilometra poteka v predorih Trojane in Podmilj, dobra četrtina dolžine pa prek sedmih viaduktov in Štirih mostov. V odseku je bilo vgrajenih 400000irr betona in 34000 ton jekla. Celotna cena odseka je znaSala slabih 50 milijard SIT. /s Leon Andrejka Zahtevna gradbena dela v predori/ Na otvoritvi se je zbralo velita ljudi Predsednik vlade Janez Janfa iz naših krajev in župnij Pismo oškodovancev gradnje trojanskega predora predsedniku vlade: Spoštovani gospod predsednik Slovenije Janez ftmla, Vlade Rejniblike Občina lukovicu. na Vas osebno se obračamo s lem jiismom, saj smo v veliki sliski in zaskrbljeni nad rešitvijo naših velikih /iroblemov. Smo ljudje s SirSega območja Trojan, ki smo prizadeli zaradi /loskodb naših stanovanjskih his in gospodarskih poslopij zaradi gradnje trojanskega avtocestnega predora Na avtocesto smo čakali kar 30 let in ta čakalni čas je bil čas popolne razvojne in demografske stagnacije Trojan in cele občine Lukovica zaradi rezen'ata za avtocesto Sedaj j>a nam je gradnju jiosegla v jnigoje bivanja in celo v življenje ljudi zaradi posledic, ki so nastale z gradnjo Irojanskefia predora. Smo pred odprtjem avtocestne jiovezave med Trojanami in Hlagovico, vsi stanovanjski in drugi objekti V ptUU načrtovane ogroženosti in tudi izven njena j>a so poškodovani, dre za preko 30 oškodovanih lastnikov tako fizičnih kot /travnih oseb Med slednjimi sla ludi (Itmlinsko podjetje Trojane in ('nlimo se doline obvestili Vas, predvsem zaradi ljudi, ki tu Živimo in smo ob neštetih neučinkovitih dogovarjanjih z izvajalcem del in nadzornim organom, investitor DARS pa je za nas itak nedosegljiv, kljub veliki strpnosti in korektnosti jntstajamo vse odločnejši. Na naše odškodninske zahtevke niti odgovora ne dubimo, /'omagajte nam. /trosimo, preprečiti ta ignorantski odtios do nas oškodovanih občanov. (Ire za očitno ne s/milovanje določbe '). alinee 2'). člena Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vransko - Blagovica (Uradni list RS. Štev. IX/), ki določa obveznosti investithrja in izvajalcev med in j>o gradnji predorov, da morajo spremljali stanje in nemudoma sanirati negativne spremembe. Ne telimo hiti neslrjmi. telimo le /loSteuo /tlačilo nastale materialne Škode. Škode zaradi manjvrednosti objektov in za nematerialno Škodo. Pomembno je. da bo Skoda jmivično in po/ilačana pred odprtjem predora, (iospodpredsednik, to slednje hi nuli. itn iiiiiii pomagate, Vabimo Vas, da nas obiščete in osebno s/ioznate resnico. Ne bomo Vas vsi obremenjevali, o vsem bodo povedali naši predstavniki Gospod predsednik, pomaga/te nam, prosimo. / obljubami investitorja, nadzornega organa in izvajalca si ne moremo nič jHimagati. liden od zelo redkih sestankov i nami bo 14 julija mi Trojanah Hvala za VaSe razumevanje in z veseljemm jtričakujemo VaS obisk in VaSo pomoč. Oškodovanci gradnje trojanskega avtocestnega predora Trojane. 7. 7. 2005 NaSa kontaktna oseba: Lado Coričan. Trojane 33, 1222 Trojane GSM: 031/549-673 V petek, 12. H. 2005, so na Trojanah odprli predor in sklenili avtocesto med Ljubljano in Celjem. Krajane Trojan in okolice smo pOVjpraiatt, kaj menijo, o tej veliki jirldoblut. Zaupali so nam .svoja mnenja, pričakovanja in kritike. Miha Mohar (dijak, Trojane): žMislim. da na magistralni cesti ne bo več toliko prometa. Za v Solo ni bilo gneče, le za domov 90 bile včasih kolone, sploh ob petkih. Velikokrat smo stali v kolonah v Blagovici, tam kjer se je priključila avtocesta na staro cesto. Tega zdaj ne bo več. Morda se bom sedaj večkrat peljal po stari cesti z motorjem." Vera Smerkolj (zaposlena, Učak): "Zaradi manj prometa na stari cesti pričakujem manj zastojev, manj ropotanja, manj onesnaževanja zraka. Po drugi sirani pa se bojim, kako bo stara cesta vzdrževana, to zna biti še velika teZava. Pol do Ljubljane bo zelo hitra, Vendar pa bodo cestnine drage, sploh za tiste, ki se bomo vozili po tej cesti dnevno. Res pa je, da se bo verjetno bolj splačalo plačevali cestnino skozi vse leto, kot pa enkrat ali dvakrat na stari cesti naleteti na radar s preveliko hitrostjo. Moj sin dela v Gostinskem podjetju na Trojanah in malce me v prihodnje skrbi za njegovo službo, vendar upam, da bo gostov Se vedno dovolj, saj izvoz z avtoceste in dovoz nanjo ne bosta tako zelo daleč. Žalostno Pa je, da drŽava ni imela posluha za gostilno s tako tradicijo in jim ni omogočila nadaljevanja obratovanja restavracije v Lukovici, ki je bila Ze dobro utečena." Lovro Kropivšek (učenec, ŠenloZ.boll): ZZdaj bo veliko manj prometa in manj Imipa. Verjetno pa bodo nekateri bolj divjali po stari cesti, zalo bo ludi več policistov na njej. Lažje bom prečkal cesto, zdaj smo včasih čakali po več minut. Tudi moj oče bo laZje prišel na cesto s traktorjem. Prometa pa gotovo ne bomo pogrešali. Meta Zaje (zaposlena, Učak): "Nova cesta je zelo dobrodošla, ampak nekatere črne točke na stari ceste bo potrebno odpraviti. Konkretno me zelo moti, da na mostu v SentoZboltu ni ograje, čeprav je na tem mostu že zelo veliko nesreč s smrtnimi izidi, poleg tega si ljudje lam ne upajo Pel oz. s kolesom, saj je most zelo visok in v primeru, da ravno takrat Po mostu pripelje tovornjak, se situacija lahko tragično konča. Policist i •O nam povedali, da so Ze večkrat podali zahtevo za ograjo, vendar se nic ne zgodi. C.e se peljemo po naši občini, vidimo, da so povsod ograje. Zakaj je ni na tako nevarni točki, kot je ta most?" Lado Goričan (zaposlen, Trojane): "Avtocestna povezava naSih krajev proti zahodu in vzhodu pomeni veliko. Škoda, ker so cestnine pri nas previsoke, da bi človek avtocesto pogosteje koristil. Pri tem pa se vidi tudi krivičen odnos DARS-a do občano\' Lukovice. Samo primerjajte cestninski sistem proti Štajerski! Gradnja odseka predora Trojane pa nam bo ostala v spominu z grenkim priokusom. Človek si ne more predstavljati, da naSa drŽava dopušča tak ignorantski odnos do oškodovanih občanov. Šele mesec dni pred odprtjem predora se je DARS o tej problematiki začel odzivati. Najbrž to pove vse. Če pri tem ne bo posredovala drŽava, ne vemo, kaj bo po odprtju predora. Tudi ta nam zaenkrat še ne daje velikega upanja, saj nam je Ministrstvo za promet pred dnevi v pismu zapisalo: "... prav tako pa bi lahko tudi prišlo do neupravičene obogatitve posameznih oškodovancev v škodo javnih sredstev". Ironija na višku!" Irena Zaje (študentka, Učak): "Sedaj sem včasih dvakrat premislila, preden sem kam šla z avtom, saj je to pomenilo, da sem najprej nekaj minul čakala, preden j sem se vključila na cesto, potem pa sem stala Se v koloni. Seveda bo, kar se tega tiče, veliko bolje, se pa bojim, da bodo nekateri zelo divjali po stari cesti. V SentoZboltu, tam kjer otroci prečkajo cesto, bi morali narediti označen prehod za pešce, pa tudi omejiti hitrost. Morda bom zdaj večkrat kolesarila poštari cesti in upam. da bodo tovornjakom prepovedali voZnjo po njej. saj so zelo nevarni." Marjan Smrkolj (zaposlen, ŠentoZbolD: "Na kratko bi dejal: Končno smo jo dočakali! Sicer pa pozdravljam vsako pridobitev, ki za nas krajane pomeni boljšo kvaliteto življenja. Oddahnil pa si bom šele po tem. ko bodo tudi v našem delu občine zahrumeli delovni stroji, to bo pomenilo, da DARS vendarle ni pozabil na zahteve, ki so tudi z vladno uredbo pogojevale umestitev trase v naš prostor. Seveda imam v mislih ureditev križišč na obstoječi magistralki, ki tudi po tem velikem dogodku ne bo ostala brez prometa, ki se je v zadnjem času tolikokrat Omenjal v ne rano optimističnih prometnih informacijah." Zn Mojca Smrkolj m m na obisku PRIJATELJSTVO OBČIN LUKOVICA IN ST. LAMBRECHT lupana obeh obim po podpisu listine o prijateljstvu Že nekaj let traja uspešno sodelovanje občin Lukovica in St. Lambrecht na avstrijskem Štajerskem. Od same vzpostavitve stika med obema lokalnima skupnostima. ki ga je pomagal navezati btv.ši lukoviski svetnik Matija Bogdan Cerar, takratni predsednik Odlx>ra za razvojne programe občine in regionalni razvoj, so sledili obiski in izmenjava mnenj ter izkušenj z. obeh strani meje. Vse od lanskega septembrskega obiska godi* St. Lambrecht na 700-letnici praznovanja prve omembe Lukovice in Šentvida pa je tlela Zelja po formaliziranju stikov oz. pobratenja med obema občinama. Prvi korak so storili lukoviski občinski moZje, ki so 25. junija načrtovali enodnevni obisk pri avstrijskih prijateljih in podpis listine o sodelovanju. K tem slavnostnem dogodku so povabili tudi društva in občane, Prva se je odzvala Godba Lukovica, ki je oblikovala odbor za organizacijo obiska občanov Občine Lukovica v St. Lambrechtu in aktivnosti so stekle. Po pripravi programa celodnevnega izleta, skupnem sestanku z društvi in po prvih prijavah je bilo jasno, da za obisk in povezovanje z Avstrijci vlada izjemno zanimanje. Na dan odhoda v St, Lambrecht. 25. junija, seje ob sesti uri zjutraj v Lukovici zbralo sest avtobusov in kombi oz. preko tristo občanov. Ob prisotnih praktično vseh dniSt-vih in Številnih ostalih občin je bilo jasno, da gre za edinstven dogodek v ODCH Lukovica in za izlet, ki je po mnogih letih zdruZ.il moči društev Črnega grabna. Po drugi strani pa je na organizatorju Godbi in Občini Lukovica leZalo veliko breme koordinacije tega obiska v St. Lambrechtu. Kljub temu je obisk potekal brez teZav in po predvidenem programu, ki se je začel z voZnjo preko Karavank, avstrijske koroške in St. Veita do prihoda na cilj v St. Ijmbreditu ob devetih dopoldne. Preko 300 slovenskih gostov so v križnem hodniku mogočnega benediktinskega samostana z zaigranimi koračnicami pričakali godlxniki St. Dimb-reehta in s prijaznimi pozdravi njihov župan gospod Johann Pirer. Po jutranji kavici in prigrizku je sledila maSa v samostanski cerkvi, ki so jo skupaj vodili slovenska župnika gospod Svete, dr. Dolenc ter avstrijski pater Štefan. Po opravljenem bogoslužju so sledili ogledi samostana iz 11. stoletja in trske olx'ine St. Lambrecht ter društveni ogledi prostorov avstrijskih kolegov (godl>eni dom. gasilski dom, ...). Sledilo je kosilo za vse udeležence. Popolde pa so bili predvideni trije ločeni programi. DruStva in posamezniki so lahko izbrali ogled turistične kmetije Moar v Schvvar-/enbachu, ene najbolje urejenih v občini St. Dimbrecht. Drugi so se napotili na gorsko kočo na Grebenzenu Gre za gorski masiv z najvišjim vrhom 1700 metrov in je proglašen za naravni park. Preostali so del popoldneva preživeli ob nogometnem igrišču, kjer so vzpodbujali nogometni ekipi obeh olx*in. Organizirana je bila namreč prijateljska tekma Lukovice in St. Ijmbrechta, ki so jo z 1:0 dobili naSi nogometaši. Od Štirih popoldne je sledil glavni del programa na trgu v St. Lambrechtu. Žal ga je zmotil dež, in ni mogel biti izveden povsem po pričakovanjih Kljub temu so se Avstrijcem predstavila dniStva delujoča, v Črnem grabnu (rokovnjači Turistično olepševalnega društva Lukovica-Brdo, kmečke žene iz Blagovice, ljudski pevci iz Blagovice in KraSnje, dmStvo Pran Maselj Podlimbarski s pletenjem slamnatih kit in ostalih izdelkov iz slame ter ličja, Oličina s prospekti naše doline, ...). DruZenje se je ob petih nadaljevalo z nastopi genih St. Lambrecht in Lukovica, ki sta stopnjevali vzdušje. Dogajanje so popestrili Se Mešani pevski zbor Šentviški zvon, Mešani pevski zbor St. Lambrecht in Moški pevski zbor Lipa s Trojan. Po končanem pestrem kulturnem programu je navzoče nagovoril župan trške obđM St. Lambrecht Johann Pirer, ki je Se posebej pozdravil navzoče goste iz Slovenije. Govoru se je pridružil Se Zupan olx*inc Lukovica Matej Kotnik, ki je orisal skupno sodelovanje obeh lokalnih skupnosti in pomen le-tega za nadaljnjo rast. Ob koncu je sledil vrhunec dogajanja, ko je lukoviski Zupan gospodu Pirerju predal listino o prijateljstvu med Lukovico in St. Dimbrec htom, ki je poleg sodelovanja občinskih predstavnikov formalizirala tudi sodelovanje med društvi in celotnim prebivalstvom olx'h lokalnih skupnosti. Oba Zupana, ki sta listino podpisala v dobri veri, sta ob koncu poudarila željo, da bi dru.štva, institucije in prebivalci stali za tem dejanjem in da bi partnerstvo trajalo čim dlje. Ob končanem formalnem delu je sledilo še druženje z avstrijskimi prijatelji in navezava stikov za prihodnje sodelovanje ter morebitne DvoriSie mogočnega benediktinskega samostana Udeletena izleta na kosilu Drultvo podetelskih lena z goro dobrot nadaljnje obiske na društveni ali osebni ravni. Nekatera društva so se tako te dogovorila /a skupne nastope. Da je bil namen obiska poleg podpisa listine do seZen, je bilo moč videti tudi ob prijetnem druženju obeh mešanih pevskih zborov in priložnostnemu narodnozabavnemu ansamblu, ki so ga kaj hitro sestavili tako naši kot avstrijski glasbeniki. KukovnjaCi marajo biti zraven'. Temelji za čezmejno izmenjavo mnenj, izkušenj in sodelovanja so bili tako postavljeni. Na nas samih pa je, da to nadgradimo in pridobimo nova znanja od nam kulturno podobnene, a vseeno dovolj raznolike skupnosti, ki nam odkriva nove poglede. A Leon Andrcjka na obisku Naša Godba v St. Lambrechtu V avtobusu št. 1, ki je prevaZal Godbo Lukovica in Rokovnjaško društvo, je bilo vseskozi veselo. Po srečni voZnji skozi Avstrijo do St. Lambrechla, loplcm sprejemu gostiteljev in po slovenski maši v tamkajšnji samostanski cerkvi, smo se godbeniki odpravili v godbenc prostore domače St Lambrechtske godbe. V objektu, kjer godba sedaj deluje, je bil nekdaj vrtec. Prostore so si po svoje preuredili, tako da imajo svojo vadbeno sobo s postavljenimi stojali in vsemi mogočimi rekviziti ter arhivskim regalom Soba je dokaj prostorna in zvočno izolirana. V majhnem hodniku imajo postavljen interni bife, v sosednjem prostoru so še sanitarije-. Zelo so ponosni na manjšo dvorano v sklopu objekta, ki jo za nastope občasno tudi uporabljajo. Po prisrčnem sprejemu m pregledu njihove godbenc zgodovine in trenutne situacije, ki sta jo predstavila kapelnik in predsednik godbe, sta meti drugim omenila preko 100-letno tradicijo in stalne nastope, ki jih imajo za potrebe kraja in cerkve. Po kosilu smo se odpravili na nogometno tekmo navijat za naše. K zmagi naših nogometašev smo verjetno prispevali ludi mi z bučnim igranjem. Po lekmi smo se odpeljali na glavni trg St. Lambrechta, kjer smo v deZju dočakali govore Zupanov o prijateljstvu in nadaljnjem sodelovanju. Pri slovesnosli sta izmenično igrali enkrat naša in drugič njihova godba. Za konec sta se obe godbi združili in skupaj zaigrali dve koračnici: Slovenci in Hodi st. Lambrecht Zadovoljni in v veselem razpoloženju, ki je trajalo tudi na avtobusu, smo se v poznih večernih urah vrnili domov. /i Kamilo I »oinilrovič NOVO /V/t PREVOJAH jO*' David Gostič s.p. Prevoje 100 1225 Lukovica tel.: 041/58 58 15 Commerce JKkofiŠo zimo In pomlad LvU L3ILN0 OUE Hmat! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (g) 01/723 09 00 www.hfKommerce.si na obisku LUKOVICA: ST. LAMBRECHT: 1:0 Med Številnimi j občani, ki 10 se udeležili prijateljskega izleta v avstrijski St. Lambrecht je bila tudi nogometna ekipa med obema občinama. Sestavljali so jo igralci kar iz petih krajevnih skupnosti in društev v naSi občini. Že predhodno je izbrana ekipa odigrala prijateljsko tekmo z veterani Virtusa na Duplici pri Kamniku in se razSla z neodločenim rezultatom 5:5. Vzpodbudna igra je vlivala igralcem Se večjo nestrpnost in Zeljo po tekmi z avstrijsko ekipo, o kateri nismo imeli nobenih informacij. Z avtobusom smo se pripeljali do igrišča, kjer so nas čakali navijači, ubrano pa je zvenel zvok lukoviških godbenikov, ki so nas bodrili in popestrili nogometno srečanje. Pred pričetkom tekme smo ob Športnem pozdravu igralcem nasprotne ekipe podelili za spomin občinske zastavice, nato pa oprezno, toda borbeno pričeli z igro. Vrstile so se priložnosti za zadetek na obeh straneh, iznajdljivejša in uspešnejša pa je bila na.ša ekipa in dosegla edini zadetek Ze v ■ prvem polčasu. Kezultat 1:0 pa je ostal S* nespremenjen do konca tekme, torej zmaga in veliko veselje naSih igralcev ter navijačev ob igri.šču. Hvala godbenikom Lukovice in navijačem za nepozabno doživetje ob in na igrlKU v imenu občinske nogometne ekipe. ^ Tone Habjanič Od višine se zvrti... Po obilnem kosilu v gostilnah v St. Lambrechlu smo imeli tri možnosti: ogled turistične kmetije, ogled nogometne tekme ali pa obisk gorske koče. Del udeležencev množičnega obiska St. Lambrechta se nas je tako po obilnem kosilu odločilo, da se nadihamo sveZega gorskega zraka Po pravem makadamskem safariju smo bili na Grebenzenu Obisk kmetje VVallner v Schwarzenbachu Zsl obisk kmetije je vladalo med udeleZenci izleta v St, Lambrecht izredno veliko zanimanje, na presenečenje gospodarja, se je na njihovem, sicer velikem dvorišču, drenjala množica ljudi. Z nami sta kmetijo vVallnerjevih obiskala tudi Zupan St. Lambrehta. gosp(*l Pirer. in na.š rojak, ki Živi v blizini St. Lambrechta. Na kmetiji, ki seže 20 let ukvarja z. ekološkim kmetovanjem, živijo trije rodovi, ki z roko v roki sodelujejo pri delu. Za mnoge je bil obisk zanimiv zato, ker tudi sami izvajajo programe ekološkega kmetovanja. Wallnerjevi se pretežno ukvarjajo z govedorejo, lesno predelavo in turizmom, razkazali so nam svoje gospodarsko poslopje in pašnike, ki se raztezajo okoli njihovega doma. Družina VVallner nas je pogostila s pijačo in pecivom, mi smo jih povabili, da obiščejo našo občino, oni pa nas naj kdaj preživimo poletne ali zimske počitnice v St. Lambrcchtu. Mojca Smrkolj resnično deležni pravega gorskega vremena in nizkih temperatur. Kakšnega večjega podviga se zaradi bližajočega dežja resda nismo lotili, zato pa smo se kar stoje in predvsem sede nadihali svežega zraka in se prepustili gostoljubnosti domačinov. In, ko smo se vrnili smo se lahko hvalili, da smo bili na nadmorski višini 1700 metrov! Majda Vesel Objava na internetni strani občine St. Lambrecht: Občina Lukovica -Obisk v St. Lambrechtu Že več let vzdržuje trg St, Lambrecht dobre odnose z občino Lukovica iz Slovenije. Delegaciji oIk-I) skupnosti sta se medsebojno Ze večkrat obiskali. Dosedanji vrhunec srečanj je bilo povabilo naši godbi lansko jesen, da s svojo glasbo sooblikuje prireditev ob 700-letnici prve omembe Lukovice. Letošnji izlet Občine Lukovica pa je vodil v St. Lambrecht, 25. 6. 2005 ob 9. uri je Zupan Pirer v križnem hodniku benediktinskega samostana pozdravil preko 300 slovenskih gostov. Ob 10. uri je potekala sveta maSa, ki sta jo darovala 2 slovenska duhovnika in naš duhovnik P. Štefan. V nadaljevanju sla bila gostom predstavljena lx-nediktinski samostan in trg. Po kosilu je bila na igrišču Športnega društva izvedena prijateljska tekma, ki so jo dobili gostje z 1:0. Na programu je bil tudi obisk Grebenzna in kmetije v Schvvarzcnbachu. Po 17. uri je potekalo na trgu "Pisano popoldne". kjer sta se predstavili godbi, mc-Sani pevski zbor in moški pevski zbor iz Lukovice, pa tudi mešani pevski zbor iz St. Lambrechta. Turistično dni.štvo iz Lukovice je predstavilo svojo občino in svojo regijo, obiskovalce so Naravni park Grehezen Jezero v Si. himhrabtu pogostili z domačim pecivom in napitki. Kot vrhunec srečanja je Zupan Matej Kolnik našemu Zupanu Hansu Pirerju predal listino o prijateljstvu med občinama Lukovica in St. Lambrechloni, ki je poleg sodelovanja med predstavniki obeh skupnosti, društvi in institucijami, zapečatila tudi povezavo med prebivalci. V svojem govoni se je Zupan Hans Pirer zahvalil vsem, ki so prispevali k posrečenem srečanju in je pohvalil sodelovanje med skupnostima, med godbama in pevskimi zbori. Posebne pohvale je bila deležna občinska svetnica Suzi Mosc-r, nova predsedujoča odboru za kuliuro, ki je z organizacijo prireditve preživela ognjeni krst. Oba Zupana upata, da bodo društva, institucije in prebivalci vzdrževali to partnerstvo, obenem sta izrazila Zeljo, da bi ta mednarodna vez dolgo držala. tfn Prevedla Mojca Smrkolj Rokovnjačev vrtnarski kotiček Vrtnarjeva opravila v avgustu Avgust Zrela lepota. Avgust je zadnji tisto čisto pravi poletni mesec. Ker |e bil julij hladen in deževen, bo veliko vrtnarjev odšlo na dopust Sele v avgustu. Navadno je to mesec počitnic in dopustov, torej čas, v katerem vrt nekoliko zanemarimo. Ne bomo se kopali v lastnem znoju. Roko na srce, začetek poletja je bil bolj slab. Vse kaZe, da so udarne napovedi italijanskega profesorja Maracchija in vesoljske agencije Nasa, po katerih naj bi bilo letos poletje najbolj VTOČe v zadnjih slo letih, po naše brca v barjansko meglo.V prihodnje nekaj vročih dni Sicer še bo, vendar se bodo temperaturna nihanja nadaljevala. Kar pomeni da so se profesor in Nasa, krepko zmotili. Stari pregovor pravi "Biku in vremenu nikoli ne zaupaj". Dejstvo da se naš planet segreva, kaZe spremenjena klima in vreme, ki ga je zelo teZ.ko dolgoročno napovedati. Lahko pa, da lx> ta napoved veljala za avgust, v kar pa močno dvomim. Potem takem lahko poletje Se enkrat praznuje vroč poletni praznik Zarečih barv. V tem primeru se v največji poletni pripeki ne lotevajmo teZkih vrtnih opravil - nobeno delo ni tako nujno, da bi morali po nepotrebnem tvegali sončne opekline ali celo težave s krvnim obtokom. Priporočam vam prebrati dobro knjigo v prijetni senci in se odpočili, ker nam huda dnevna vročina zmanjšuje delovno zagnanost vrtnarjev. Dnevi so že nekoliko krajši. Vendar obilje plodov in cvetja Se vedno prevladuje in se zaradi tega postavljanje vrtnarskega leta nekoliko prikriva. Na zelenjavnem vrtu je zdaj čas za zadnjo setev kitajskega zelja, pozne kolerabe m solate berivke. Do koca avgusta mora biti vse to posejano. Do srede meseca pa lahko sejete Se črno zimsko redkev, redkvice in belo pomladansko čebulo. V drugi polovici mesec a sledi Se setev motovilca in poznih sort Spinače. Paradižniki potrebujejo sonce in dobro oskrbo. V toplejših krajih pa lahko sejete tudi zimsko glavnato solato in zimsko čebulo. Tako pozno sajene rastline bodo naslednje leto prinašale prve zgodnje pomladanske pridelke. Seveda jih moramo pozimi vsekakor zaščititi. Posadimo pa lahko Se vzgojene sadike zimske enclivije, kitajskega zelja, zimskega pora in komarčka. Na vse tiste grede, ki so se doslej izpraznile, lahko Se posejemo hitro rastoče rastline za zeleno gnojenje, na pr. lacelijo. Preostale rastline zalivajte enako kot doslej, poleg lega pa na gredah odstranjujte plevel, ki pa na vrtu ne bo nikoli končana zgodba, okopavajte tla In posipajte zastirko. Bodite pozorni na škodljivce in bolezni. Še vedno moramo dognojevati tiste rastline, ki imajo velike liste in pri katerih se obilneje razraščajo gomolji in plodovi. To so paradižniki, kumare, por, zelena in vse kapusnice. Bodimo pozorni tudi na velike grme paradižnikov ki jih moramo privezati. Na njih Se vedno poganjajo stranski vrhovi, ki jih moramo redno odstranjevati, ter odščipnite glavni poganjek pri petcan ali šestem listu nad Zadnjimi plodovi, ter tako usmerimo vso hrano na dozorevanje plodov. Avgusta svojo rast zaključita čebula in česen. Če se njihovo listje počasi osuši ter samo od sebe ovene in poleZe. je prišel čas za pobiranje. Plodove zvežemo v kite in jih obesimo na zračnem prostoru. Obe vrtnini, čebulo in česen, moramo shranjevati na suhem in zračnem prostoru Ko poberemo pridelek, nas čaka Se veliko dela. Poleg običajnega skladiščenja je treba nekatere vrtnine in sadeže tudi konzervirati z vkuhavanjem ali zamrzovanjem. Prave razmere za skladiščenje zelenjavnic so: visoka vlaZnost zraka, temperatura 3-5'C, tema, zračen prostor. Želim vam prijetno branje in počitek v cvetočem vrtu. I.ep vrtnarski pozdrav Trajče Nikoloski CVETLIČNO - DARILNI BUTIK |-r% Lukovica 21a, 1225 Lukovica Nudimo vam: • darilni program • aranžiranje daril, cerkva, gostiln, poslovnih prostorov... • rezano cvetje • lončnice • zunanje sezonsko cvetje • poročna in žalna floristika • žalne, dišeče in okrasne sveče • popravila suhih aranžmajev • pesek za grobove • svileno cvetje • urejanje grobov Sprejemamo prednaročila za vse vrste aranžmajev! Delovni čas: Ponedeljek - petek: od 9h do 19h Sobota: od 8h do 12.30 Nedelja in prazniki zaprto Tel.: 051 31 72 22, 041 33 84 09 društva Čas za klepet je bil prekratek Leto se je nagnilo v drugo polovico. Pred odhodom na dopuste smo v Društvu upokojencev (DU) Lukovica prelistali sprejeti program, ki smo ga v prvem polletju v celoti uresničili. Pomemhna dejavnost društva je organizacija izletov. Tako smo v prvi polovici leta potovali po Primorski, Štajerski in Notranjski. Čez mejo smo pokukali na Madžarsko in Hrvaško. Izlet na hrvaške Brione je privabil veliko število upokojencev - kar za dva avtobusa nas je bilo. Ogled otokov, parkov, muzeja je bil posebno doživetje, zato smo mnogi kljub napornemu dnevu pozabili na utrujenost. V juliju in avgustu smo se pridružili moravskim upokojencem in skupaj spoznavali in nabirali zdravilna zelišča. Program v mesecu juniju nas zavezuje, da obiščemo bolne in ostarele člane društva. Obiskali smo 85 članov. Topel sprejem, smeh, prijazne besede in domače dobrote so pričale, da je bil čas, (xlmerjen za posamezen obisk prekratek za klepet, ki ga bolni in starejši zelo pogrešajo. "Pridite še drugič in več časa si vzemite!"' so dejali. Mi pa smo hiteli dalje, polni lepili vtisov, nove energije in ponosni na mlajše generacije, ki zavzeto skrbijo za svojce. Drugo leto se ponovno vidimo in obljubimo, da nam časa za klepet ne lw> zmanjkalo. Do takrat pa mnogo zdravja in dobre volje! In kaj čaka člane Dli Lukovica v drugi polovici leta 2(X)5? Delovno razgiban bo predvsem september. Z razstavo "Ustvarjalni upokojenec" se bomo vključili v program dejavnosti oh prazniku Občine Lukovica. Zato, dragi člani društva, pripravite svoje izdelke in se predstavite vsi, ki radi slikate, rišete, kiparite, izdelujete izdelke iz lesa, slame, kovine, uživale v ročnih delih, pišele pesmi, nabirate zelišča, fotografirale, pletete koše in košare in še kaj! Še v istem mesecu, 14. septembra, pa se dobimo tudi na pikniku. V oktobru sledi izlet v neznano, v novembni bomo martinovali v Beli Krajini, v decembru pa nas čaka prijetno silvestrsko srečanje. Za dobro počutje, zanimive programe in varnost lx> poskrbela Jelka Maselj, ki je odgovorna za izlete. Tudi na kratke pohode nismo pozabili. Zaživeli bodo v jesenskem času. Skratka, Želimo, da se imamo lepo tudi v drugi polovici leta. Z morebitnimi vprašanji nas lahko obiščete vsak četrtek med 15. in 17, uro v pisarni Dli Lukovica. Za DU Lukovica, A> Stana Stopat MK ROKOVNJAČI S POLNO PARO IN NOVIM ČLANOM II« i l' -H Spremljevalna ekipa na kolesarski dirki Letošnje poletje nam ni povsem naklonjeno z vremenom. Kljub temu v Moto klubu ne počivamo. Ze v mesecu maju smo se cxlpravili na strokovno ekskurzijo v Posočje. Dve noči smo taborili v Čezsoči, dneve pa preživljali ob raznih aktivnostih. Obiskali smo Mangart, Kobariški muzej, šli na popoldanski spust po Soči z rafti in ekskurzijo zaključili še z voZ.njo s postanki po celotni soški dolini. Naslednjo soboto (28. maj) nas je čakala prvovrstna izkušnja. Na povabilo MC Savinja smo se udeležili šesturne vztrajnostne dirke z "laurami" v Šempetru pri Celju. S pomočjo Marjana Kvedra (Avtomehanika K veder) smo pripravili na dirko kolo s pomoZnim motorjem. Dino, Prjatu in Gega (vozniki in mehaniki* so uspešno zastopali rokovnjaške barve vse do diskvalifikacije naše ekipe zaradi napake na progi, kar po našem mnenju ni bilo upravičeno. V klubu smo našli čas tudi za solidarnost. Člani in simpatizerji smo se v pelek. 3. junija, pridružili MK Kamnik na krvodajalski akciji pod naslovom "Motorist se dokaze", ki je potekala na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Prav tako smo se tudi letos z veseljem odzvali na povabilo k sodelovanju na Kolesarski dirki za VN Lukovice. Seznanjeni s potekom dirke smo spremljali kolesarje in poskrbeli za njihovo varnost. Obiskovalci dirke so imeli moZnost obiskati našo info točko, si nabrati promocijskega gradiva in izvedeti kaj več o dejavnosti našega kluba. Desetega julija, na sončno nedeljo z. ne preveč dobrimo vremenskimi ODttL, pa smo se odpravili v Mursko SoDOtO, kjer je potekalo tekmovanje za drZavni pokal v razredih skuter, mini inolo ter super moto. Ogledali smo si treninge ter prvo voZnjo, nato pa smo se odpravili proti domu zaradi prihajajočega slabega vremena. Ogled dirke smo omogočili ludi našim najmlajšim pripadnikom. Rokovnjaške barve so se bohotile ludi na Moto zboru pri Postojni (Kamnolom Hrušcvje). ki ga vsako leto organizira lokalni moto klub No name riders in je eden večjih motozborov v Sloveniji. Na sobotni Zur, 13. avgusta, se nas je odpravilo osem članov, ki smo se za eno noC predali moto sceni. Ljubitelji gora in pohodni.štva pa bodo prišli na svoj račun Ze v mesecu avgustu, ko planiramo klubski pohod na Stol. Po lanskoletnem uspešnem pohodu na Triglav, smo se odločili nadaljevati tradicijo hribolaznišlva v moto klubu. V septembra naCrtuicmo še piknik za naše člane in simpatizerje ler daljšo turo o kaleri bomo podrobneje pisali v oktobrskem Rokovnjaču. V poletnem času pa se je zgodil še en zelo pomemben dogodek, ki smo ga leZko pričakovali vsi člani Moto kluba. 17. junija se je namreč podpredsedniku kluba Gašperju in njegovi 1,'rši rodil sin Maj, ki je tako postal naš najmlajši član kluba. Velja omeniti tudi to. da je Maj prvi novorojenček v treh letih delovanja našega kluba. Mladima staršema še enkrat iskreno čestitamo, celi clniZinici pa Želimo veliko srečnih skupnih trenutkov. Vse, ki vas podrobneje zanima delo MK Kokovnjači, vabimo na ogled naše spletne sirani ali n; klepel na naš forum. Moto rokovnjai'i prek k.ohariSkim muzejem Na motoz/ioru v Postojni je bilo živahno , Maj v Cisto pran llnld i maji i šport 2. KOLESARSKA DIRKA ZA VN OBČINE LUKOVICE Člani Kolesarskega kluba Hrast z Doba so se po lanski premiernJ izvedbi krožne kolesarske dirke za Veliko nagrado Občine Lukovice 2(X)4, ki je med domačini in gosti požela veliko odobravanja, odloČili, da prireditev organizirajo tudi lelos, VN (t mhi m peti Občine Lukovice 2005 je bila uvrščena v koledar državnega prvenstva za amaterje pri Kolesarski zvezi Slovenije, poleg tega pa je štela še za točke Pokala Slovenije. Tretja sobota v juniju je tako v okolica Vitima ob podpori občine in njenega Zupana Mateja Kotnika gostila številne kolesarske navdušence iz. vse Slovenije. Zbralo se je zavidljivih 148 tekmovalcev, dva tudi iz. naše občine, ki so v treh ločenih startih z različnim številom krogov tekmovali v dvanajstih kategorijah. Pravo kolesarsko vzdušje je bilo po jutranjem ogrevanju in ogledu proge moč zaznati opoldne, ko so se na progo podale Ženske in veterani do letnika 1950, ki so morali premagati šest oz. štiri kroge dolgo progo. V Ženski konkurenci je na 30,5 kilometrski razdalji lansko zmago ponovila Aja Opeka iz. Postojne. ()bčudovanja vredni SO bili Člani KK Hrast Dob v akciji veterani, ki so dokazali, da starost Se zdaleč ni "vira za aktivno ukvarjanje s tekmovalnim Sportom Najstarejši udeleženec je bil tokrat 74-kstnJ AdoH' KriZ.nar (KK Sokol), ki je za 20 kilometrsko progo potreboval 42 minul in 20 sekund ter tako tudi slavil v svoji kategoriji. Klub organizatorja je zastopal Franci Zaje iz Vira, ki je v svoji kategoriji končal kol tretji. Drugi slart in samo dirko kategorij masten letnika l os t do 1970, ki so morali premagati osem krogov, je ob pol drugi uri popoldne spremljala izjemna vročina. Najhitreje jo je uspel premagati član KK Kadenske Kog Andrej Marovt Hele.šič, ki je s 7 minul in 33 sekund uspel postaviti tudi najhitrejši čas kroga. Za I IraSI Dob je v svoji kategoriji tretje mesto privoz.il Silvo Zaje. Sledila je Se glavna dirka, kjer so je 19 tekmovalcev letnika 1971 do I')')() podalo na desel krogov ali SO kilometrov dolgo razdaljo, s skupno kar 900 metrov višinske razlike. Tu smo videli pravo cestno dirkp s taktičnimi vožnjami, pobegi in ob koncu zanesljivo zmago TomaŽa Kališnika, ki je brez licence Kolesarske zveze Slovenije vozil le v konkurenci Velike nagrade Občine Lukovice. Seveda ne gre prezreli rezultatov tekmovalcev iz nase občine, ki oba nastopata v dresih kluba iz Doba. še najboljšo uvrstitev je dosegel domačin Martin Vesel, ki je v svoji kategoriji zasedel sedmo mesto, medtem ko je Bojan Peslotnik dirko končal pet mesta za njim. Za vse, ki vas zanimajo tudi ostali rezultati in uvrstitve si jih lahko ogledate na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si/razpisi/vnlukovice,asp) ali Kolesarskega kluba Hrast Dob (www,hrast-dob„si). Na obeh naslovih najdete tudi bogato galerijo slik. Po petih urah poštenega potenja in vrtenja pedal kolesarjev je sledilo Se slavnostna podelitev medalj in majic zmagovalcem dirke v konkurenci državnega prvenstva in Pokala Slovenije. Sledila je še slovesna podelitev, kjer je Zupan Matej Kotnik najboljšim izročil pokale in priznanja za tekmovanje Velike nagrade Občine Lukovica 2005. Ob izredno uspešnem zaključku tekmovalnega dela prireditve, za katerega je tudi letos desetčlanski organizacijski odbor dobil pohvale tako tekmovalcev kol prirediteljev ostalih dirk, so letos člani KK I Irast Dob pripravili se družaben zaključek z nastopom ansambla. Ob klepetu in izmenjavi kolesarskih izkušenj se je zaključila 2. dirka za Veliko nagrado Občine l.ukovic, ob kateri se organizatorji še posebej zahvaljujejo: Občini Lukovica; podjetju Seat Avto (erar iz. Kamnika, ki je prispevalo spremljevalno vozilo; Moto klubu Rokovnjači, ki so vseskozi budno spremljali dogajanje na celotni trasi; Gostinskemu podjetju Trojane; druZ.ini Kos z Vidma, ki je odstopila travnike za prireditev; domačinom iz Kosez ter Vidma, ki so poskrbeli za jedačo in pijačo kolesarjev ler obiskovalcev, ter Dobrote p ciljni areni Najmlajši navijali ob prop vsem navijačem ob progi, še posebej domačinom iz. Preserij. )& Leon Aridrejka KLEMEN CERČAR PRESENETIL KONKURENCO V letošonji sezoni je 14-letni Klemen Gerčar, član Sitar Dunlop Racinga, naredil pogumen korak naprej, prestopil v višji razred in tako kot najmlajši tekmovalec nastopa v razredu do 125 nem Aktualni drZavni prvak v razredu do 85 cem je presegel vsa pričakovanja. Razmišljal je o uvrstitvah okoli 5. mesta, ne pa o samem vrhu. Dvakrat prvi. clavkral drugi, enkrat čelni SO bile skupne uvrstitve po dveh vožnjah, v eni posamezni voZnji pa je celo zmagal, večkrat pa je bil drugi ali tretji. Tako je tekmovalec s Prevoj na dvotaktni 125 cem vamahi presenetil vso konkurenco. Z» Miran Kokalj Iv šport MARIO TROHA NA SVETOVNEM PRVENSTVU VIIM-LIIME HOKEJU Mario Troha, rojen dne 14. 5. 1974, se je uvrstil v reprezentanco Slovenije za nastop na svetovnem prvenstvu skupine A v IN-LINE hokeju. Svetovno prvenstvo je bilo od 10. do 25. 7. 2005 v Kuopiu na Finskem. Slovensko reprezentanco je zastopalo 12 hokejistov, med njimi pa je tudi Mario T'roha, elan IIK Prevoje. Mario Troha je na navdušenje svojega znanega strica Bojana Zajca pričel igrati hokej z 9-imi leti pri Olimpiji. Ko se je v Sloveniji začel razvijati IN LINE hokej, je Mario končal kariero hokejista na ledu in se leta 1995 včlanil v HK Prevoje. Kot igralec Prevoj je sodeloval pri vseh uspehih našega kluba in s svojo zavzetostjo in borbenostjo prepričal tudi selektorja slovenske reprezentance, da sodi mednje. Mario v klubu dela tudi kot trener članskega moštva in mlajših selekcij, s katerimi je pred leti Ze postal slovenski prvak. Za IIK Prevoje je to velika čast, kajti nastop našega igralca na največjem prvenstvu nam daje vzpodbudo za nadaljnje delo, saj vidimo, da lahko prispevamo tudi reprezentante. Vinko Dragar DAN NOGOMETA STO RAFOLCE Športno turistično društvo Rafolče vse od svojega nastanka v letošnjem aprilu zelo aktivno deluje na nogometnem področju, saj se njegova malonogomet-na ekipa udeležuje vseh turnirjev na področju naše občine. Ob začelku poletja pa je društvo tudi samo organiziralo prireditev z - ^BT' Krajevne skupnosti Kalol g^^gmm^d"^ ........_ , ,. ■ < ■ 111111 a j o igrišča, se je vse dogajanji' odvijalo pri osnovni Soli na Brdu. Predstavnice nežnejšega spola so zavzele navijaške pozicije in postrežbo raznovrstnih osvežilnih napitkov. Udeleženci, Zeljni nogometne igre, pa so razdeljeni v moStvi starejših in mlajših odigrali tekmo, kjer rezultat vsekakor ni bil v ospredju. A izkazalo se je, da izkušnje Se vedno pomenijo določeno prednost pred mladostjo. Precej važnejše kot to pa so telesna aktivnost, druženje in klepet v prijetni družbi, kar je tudi primarni namen ŠIL) Rafolče. Ai Leon Andrejka NOGOMETNI TURNIR V Zlatem Polju smo tudi letos uspešno Izpeljali spomladanski turnir v malem nogometu. Lepa sončna nedelja je privabila številne ljubitelje te igre na ogled zanimivih tekem, Zaradi velikega zanimanja smo število ekip omejili na dvanajst, kar zadostuje za izvedbo enodnevnega turnirja. Za pravično igro sta skrbela sodnika Marjan Poljanšek in Franjo Vugrinec, oba iz, Kamnika, ki sta brez teZav odsotlila celotni turnir. Priložnostno moram omenili presenetljivo dobro igro zlatopoljske mlade ekipe, od kateri pričakujemo morebiten razcvet v prihodnjih letih. (Jani društva smo poskrbeli, da so si tako igralci kot gledalci ob igrišču privoščili napitek ter prigrizek, prav to pa je tudi sestavni del organizacije turnirja v Zlatem Polju, na katerega mnogi vedno radi prihajajo. V poznem popoldnevu je predsednik podelil pokale najboljšim ekipam, se zahvalil vsem prisotnim za obisk ter jih povabil na jesenski turnir. /»'Fone I labjanič PRIJETEN VEČER Nogometna ekipa komunalnega podjetja Prodnik iz Domžal je pred dnevi gostovala v Zlatem Polju in se pomerila s tamkajšnjimi vrstniki. Prijateljsko srečanje, zelo razburljiva in fer tekma je navduševala gledalce ob igriSCU, Videli smo vrsto zadetkov na obeh straneh, številni igralci in zadovoljstvo na obeh straneh pa je botrovalu podaljšanju igre. Prijeten ostali del večera smo preživeli kar na igrišču ob prigrizku ter dogovoru 0 povratni tekmi ob koncu nogometne sezone. Ai Tone I labjanič otroci ustvarjajo Niijlmljli m'emi M prejeli knjige KRASI JIH ODLIČNOST Letošnji zadnji dan pouka v šolskem letu 2004/05 je SOVpadel z dnem pred praznikom slovenske državnosti. Šolsko leto je za marsikoga, tako šolarje, starše in učitelje, dolgo in naporno, morila včasih celo stresno. Vsi se trudijo, da hi bil uspeh ob koncu šolskega leta čim boljši in kakor koli Ze, z, veseljem si predvsem učenci privoščijo počitnice. Nekateri med njimi pa so na počitnice odšli še z. dodatnim zadovoljstvom, saj jih je v goste na podelitev Zupanovih priznanj kot najboljšim učencem posameznih oddelkov OŠ Janka Kersnika Brdo povabil Zupan Matej Kotnik, Tako je letošnja podelitev potekala v okviru občinske prireditve ob dnevu državnosti, in sicer 24. junija v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Kulturni program, ki ga je povezovala Helena I abanija, in je bil sproščeno ter mladostno obarvan, so oblikovali dekliški pevski zbor Mladost pod vodstvom Petre Capuder in učenci Glasbene šole Domžale - oddelek Brdo, v recitalnem delu pa so nastopili učenci osnovne šole z Brda pod vodstvom Jane Habjan. Drugi del prireditve je bil v celoti namenjen najboljšim učencem v preteklem šolskem letu. V nagovoru je Zupan poudaril pomen znanja in izkoriščanje le-tega. Znanje je tista dobrina, ki je sicer ponujena vsem, od nas samih pa je odvisno, kako in kdaj ga bomo uporabili. Osnovnošolsko znanje je temelj vsemu nadaljnjemu. Zato je odličnost potrebno vzpodbujati in jo tudi nagrajevati. Najboljšim učencem OŠ Janka Kersnika Brdo v šolskem letu 2004/05 je Zupan z ravnateljico Zdenko Pengal podelil knjižne nagrade. ČESTITAMO! A> Marta KerZan Ujemimo svojo Bodočnost Ali smo jo res? Smo se spraševali vsi K. razredi pred valeto. Še zadnja generacija osemletke na Osnovni Soli Janka Kersnika je odšla z. Brda. Svoje slovo smo zabeležili v sredo, 15. junija 2005, v Rekreacijskem centru Urbanija. V uvodu smo pozdravili zbrane učitelje in delavce šole, Zupana, starše in ostale obiskovalce. Namenili smo jim nekaj stavkov. Nato smo se zahvalili sponzorjem, ki so nas finančno podprli, ti pa so: Občina Lukovica, Projekt Pezdirc Franc s. p., Gostišče Benkovič Mirko s. p., Pečarstvo Avbelj Franc s. p., B. S. Tehnik, Karmen d. o. o., Vidergar Marjan s. p., Cerar Špela s. p., Laufer Team d. o. o., še posebej pa smo se zahvalili še Rekreacijskemu centru Urbanija, Turističnemu društvu Gradišče in našemu hišniku Marjanu za pomoč pri izvedbi prireditve, Valeto smo pričeli s četvorko, ki ji je sledil nagovor Zupana in ravnateljice. Po plesni točki so sledila podelitev priznanj in pohval učenkam In učencem posameznih razredov. Klemen Gerčar pa je bil izbran za športnika šole. Učenci smo se predstavili s še eno plesno točko, na zabaven in prijeten način pa smo se predstavili posamezni razredi in se obenem zahvalili svojim razredničarkam in ostalim učiteljem in delavcem šole s spominskim darilcem. Osnovnošolci smo se s svojimi starši zavrteli po taktih Godbe Lukovica, ki je bila gost in presenečenje za vse. Godba je sprejela vabilo 8. b razreda, saj so njeni člani trije letošnji osmošolci. A> Maša Omahna & Marko Juteršek Preživeli smo teden v naravi Polni pričakovanja smo se učenci in učiteljici v ponedeljek. 23. S. 2005, odpravili v šolo v naravi na Liheliško goro. Pot nas je najprej popeljala v Velenje, kjer smo se ustavili, si vzeli čas za malico, nato pa smo jo peS mahnili na tamkajšnji grad, ki v svoji notranjosti skriva veliko zanimivega. Videli smo. kakšne so bile gostilne in trgovine pri nas po 1. svetovni vojni. Na gradu je tudi zbirka predmetov iz Afrike, ki jo je muzeju podaril liubitelj Alrike, češki akademski kipar Iranlišek Fointa. Videli smo tudi mamuta v Mej njegovi veličastni podobi, ki je prikazan v zbirki ostankov mastodonta. Po ogledu gradu smo se odpravili do avtobusa in nadaljevali pot proti Dravogradu do našega cilja doma Ajde. Doni leZi nad l.ibcličanii. majhno obmejno vasico, v prekrasnem naravnem okolju. Tam so nas delavci doma prijazno sprejeli. Najprej smo se porazdelili po sobah, nato pa smo ckIšU na krajši sestanek, kjer nas je vodja doma ga. Marjana seznanila s hišnim redom. Prvo popoldne sla nam Dušan in Barbara pokazala, kje smo. Odšli smo do meje z. Avstrijo, si tam ogledali mejne kamne ter se pogovorili, kako se obnašamo, kc i pridemo do njih. I lusan nam je razložil zgodi ivine > okoliških krajev in nam pokazal, kje poleka državna meja z Avstrijo. V torek smo dan preživeli ob reki Dravi. Tja smo se odpravili kar peš pod budnim očesom Kajka in Hermine. Ko smo prišli na obrežje reka, nas je čakal Dušan, ki je zakuril ogenj, na katerem smo kasneje pekli hrenovke. Najprej so učenci iz čolnarne znosili mize in klopi, jih postavili, da smo lahko sedeli. Temu je sledila peka hrenovk, Vsak si jo je moral sam speci na ogniu Nekateri SO mislili, da jim ne bo uspelo, pa jim je. Hrenovke so bile res slastne, mogoče tudi zato, ker snu i il sami pekli, Ki > snu i se najedli, se je bilo treba pripraviti za na jI >c -I zanimiv del dneva, za čolnarjenje po reki Dravi. Iz se nadaljuje na naslednji strani Čolnarne so učenci prinesli dva kanuja in opremo, ki je potrebna za kanuizem (vesla, rešilni jopiči). Dušan je učencem povedal, kako je treba izbrati pravilno veliko veslo in pravo reševalno obleko. Preden smo se odpravili v kanuja, so imeli učenci kar malo trme, saj se jih je večina peljala s kanujem prvič. Ko je kanu zdrsel po vodi. je napetost popustila in z veliko vnemo smo veslali po Dravi navzgor. Vožnja je bila zelo priletna, otroci pa so zelo uživali. Ko smo se vrnili z reke, nam je oskrbnik doma s kuharicama pripeljal kosilo. l'o kosilu smo se Se igrali nogomet, odbojko, badminton, raziskovali okolico reke ... Čas je kar prehitro minil in morali smo se odpraviti proti domu. V sredo so učenci plezali po umetni steni, ki je visoka 11 metrov, streljali z. lokom in odšli v gozd, kjer so, raziskovali prst. Prav prijetno jih je bilo gledati, ko so iskali živali, ki živijo na tleh in jim nastavljali pasti. Popoldne pa so šli pogledat, kaj se je ujelo v njihovo past. Živali so opisali, nato pa so jih spustili. Plezanje po umetni steni je bil za nekatere pravi izziv, drugi pa so jo malo boječe gledali. Vsem je uspelo preplezati steno. Ker pa je bil z nami tudi .sošolec Leon, ki se ukvarja s plezanjem, nam je on pokazal, kako plezajo tisti, ki se s tem ukvarjalo že kar nekaj časa. Prav tako je bilo zanimivo tudi streljanje z lokom. Rajko je vsakemu, ki je zadel sredino, dal za nagrado Se eno puščico. V četrtek smo cxfšli po gozdni učni poti do Libelič. V vasi smo si ogledali kostnico in kmetijski muzej. V Sloveniji so se ohranile samo tri kostnice. Ta v Libeličah pa je najbolj znana, ker so v njej Se ohranjene kost umrlih prebivalcev. Kar malo srhljivo je bilo. ko smo jo videli. V kmetijskem muzeju pa je razstavljeno orodje, ki so ga ljudje uporabljali v različnih letnih časih. Popoldan pa so nas obiskale učiteljice iz šole. Imeli smo delavnico z naslovom Samopodoba. V pretek dopoldan so učenci spet plezali po umetni steni. Skoraj bi pozabila napisati, kako smo preživljali večere. Prvi večer so učenci po sobah pripravili predstavitev sobe. Njihove predstavitve so bile zelo zanimive pa tudi poučne. Dmgi večer so pripravili zmenkarije. Pri tem so zelo uživali. Sredin večer je bil športno obarvan. Najpomembnejši in najbolj pričakovan pa je bil četrtkov večer, saj je bil za takrat napovedan ples. Pied plesom je bila prava plesna mrzlica, saj je bilo treba poiskati pravo toaleto, se malo polepšati z ličil in nadi.šaviti s parfumom. Ples |e trajal do 10.30 in na njem se je res uživalo. Učenci so imeli tudi prosti čas, ki pa so ga izkoristili tako, da do bili ves čas športno aktivni. Igrali so namizni tenis, badminton, odbojko, koSarko, med dvema ognjema, šah, ki je stal na tleh pred domom, se pogovarjali. Najbolj pa jim je bilo všeč to, da jim ni bilo treba v času počitka ostati v sobah, ampak so se lahko igrali zunaj. Prišel je petek in nihče si ni želel domov, kar ostali bi. saj je bilo takcx> zekx) priletno. Še vreme nam je bilo naklonjeno, saj je sijalo sonce in nas priletno grelo. Priletno je bilo gledati otroke, kako so uživali v naravi. Pozabili so celo, da obstajajo televizija, računalnik, radio, (gotovih smo. da se lahko preživi dan oz. celo cel teden brez danes tako ča.ščenih aparatov pa je vseeno lahko zanimivo. otroci ustvarjajo PRVA LJUBEZEN Med besedo maj in ljubezen skoraj lahko postavimo enačaj. Kdaj smo dovolj zreli za prvo zaljubljenost? Preberite si nekai prisrčnih utrinkov učencev 4. a razreda. Iz našega razreda 80 mi vSeč tri punce. V eno od njih sem bil zaljubljen. Takrat sem še sedel v zadnji klopi s sošolcem. Mila sva prijatelja in sva zadržala skrivnost. Nato sem začel po mizah pisali N. I). Kaj to pomeni, je vedel samo sosed v klopi. Napis so opazila dekleta Zadnjo uro smo imeli športno vzgojo. Ko sem prišel iz stranišča, so za mojo skrivnost izvedeli dmgi fantje in me začeli zafrkavati. Spraševali so me, če se bom poročil. K meni je prišla izbrana deklica in mi povedala, da ima že drugega fanta in jaz sem bil zelo žalosten. Nato sem si rekel, da bom poskusil Se enkral, a mi ni uspelo. Zamislil sem se, kaj če bi se zaljubil v katero cxl drugih dveh deklet. Gotovo bi me tudi dmgi dve zavrnili. Zdaj sem tiho. Nič ne govorim drugim, niti najlx>ljšim prijateljem ne. Prvič sem se zaljubil, ko sem hcxlil v tretji razred. Bil sem na počitnicah pri bratrancu. Šla sva v trgovino v Radomlje. Ko sva se vračala proli domu, sem zagledal neko punco. Ostavila sva se in se pogovarjala. Dmgi dan smo šli k bratrančevemu prijatelju. Tam smo igrali računalniške igrice. Takral mi je rekla, da je zaljubljena vame. Tudi jaz. sem ji priznal ljubezen. Potem sem Sel domov. Biti zaljubljen je lepo in romantično. Ko sem bila zaljubljena, sem bila vesela in polna rožnatih misli. Bili smo na zimovanju na Kopah. S sošolko sva se prepirali za fanta. Vse punce v naši skupini smo bile zaljubljene. Fantje so nam nosili darila in pisemca. Ko smo šli zvečer ven in 90 nas fantje kepali, so se naši fantje takoj postavili V bran. Zaljubljeni smo bili vse do konca ledna. Ko smo Sli na avtobus, smo se1 Se pogovarjali in igrali igrico Koga zavrneš. Ko smo prišli na Brdo. smo se skregali in končali zvezo. Zdaj sem zaljubljena, a ne več v istega fanta in prvega fanta ne pogrešam več. Ni mi Zal, da sem bila zaljubljena. V drugem razredu sem začutila nekaj nenavadnega. Kar naenkrat sem se zaljubila. Ne vem, kaj se mi je /.godilo. Nenadoma sem se zaljubila v prijatelja, s katerim sva hodila skupaj v malo šolo. Večkrat mi je pomagal in mi poscxlil kako stvar. Nekega dne sva se skregala. Odšli smo v peskovnik. Kanti«' sn Sli v levi kot, dekleta pa v desnega Učiteljica je večkrat zalila peskovnik, da se ne bi izsušil. Nesramni fantje so naredili blatne kepe in jih začeli metati proli nam. Skrivale smo se za peskovnik, a ni pomagalo. Kavno sem hotela povedati učiteljici, kaj se dogaja, ko sem dobila blatno kepo v glavo. Vrgel mi jo je prav moj prijatelj. Hitro se je skril, da ga ne bi založila, vendar sem ga l »pazila. Povedala sem učiteljici, kaj .se je zgodilo, fani se mi je opravičil in spet sva postala prijatelja. Mogoče ludi nekaj več Zaljubljen še nisem bil. Tega si ne predstavljam prav dobro. Približno vem. kako se laki ljudje obnašajo. No, za nekatere sošolke in sošolce vem, da so zaljubljeni. Sam sem med tistimi, ki še niso bili zaljubljeni. No priznam, enkrat sem bil, pa ne povem v koga. Prvič sem bil zaljubljen v prvem razredu v svojo sošolko Ko me je kaj vprašala, me je postalo sram in nisem vedel, kaj bi ji odgovoril. Srce mi je razbijalo, kol da bi lekel na najdaljšem maratonu, pa se zardel sem Še zdaj včasih zardim. Skoraj vsi fantje vedo, katera sošolka mi je všeč. Prvič sem bil zaljubljen v prvem razredu. Zgodilo se je na pohcxlu. Z izbrano sošolko sva bila najlx>ljša prijatelja Na vseh sprehodih sva hodila skupaj. Fnkrat me je vprašala, kateri pokemon se skriva v priimku Mlakar. Jaz sem ji cxlgovoril Mak. Zasmejala se je in ... zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Zal je minila, ker smo se morali preseliti. Ko sem bil zaljubljen, sem bil zelo lečen. Kar naprej sem mislil nanjo. Ni mi bilo mar za prijalelje, znance sošolce in soSolke. Ko sem opazil, da izgubljam prijatelje, sem se odločil, da lako ne gre več naprej. Težko je imeti prijatelje in bili zaljubljen. Prvič sem se zaljubil v mali šoli v sošolko. Ves čas sem gledal samo njo in se nisem mogel zbrati. Nekega dne sem prišel v šolo. Do takral je bila deklica le sošolka, naenkrat pa mi je poslala lako všeč, da bi jo najraje poljubil. Hitro sem odložil torbo zraven svojega stola in se Sel igral. Zelo sem bil vesel, ko smo se igrali družino, saj sem bil jaz očka. ona pa mama. Tudi doma sem se včasih kar zasanjal in se nisem mogel zbrali. Naredil sem ji prstan in verižico, vendar nisem imel dovolj poguma, da bi ji lo podaril. Če/, en teden sem videl dmgo, ki mi je bila lxilj všeč, vendar je to že druga ljubezen. V prvem razredu sem spoznal tisto, v katero sem Se zdaj zaljubljen. Ko sem bil star kakih Sesi let, sem bil prvič zaljubljen. Takrat sem hodil Se na cicihanovc urice. Doma sem slišal, da punc ne smeš tepsti. Če se jim kaj naredi, jim moraš pomagali, jim kaj posodili ... Doma sem si začel delati frizuro. Malo sem gledal, kako sem bil oblečen Ko sem prišel v Solo, sem se vedno smukal okoli moje punce. Čez par tednov se je zg poroka, pa še ne vem. /■i Jana Kovic Dan odpnih vral je vsako leto nekaj posebnega za vse udeležence: učence, starSe in učitelje. V tem Šolskem letu smo se odloČili, da sledimo cilju Z GIBANJEM IX) ZDRAVJA Pri načrtovanju dejavnosti smo skuSali upoštevati Čimveč prednosti, ki so nam na voljo; od naravnega okolja v blizini naSe Sole do Športnih dejavnosti, ki so blizu učiteljem, in jih zato z navdušenjem predstavimo učencem in staršem. Takoj sem se odločila, da za učence četrtih razredov na Soli Janka Kersnika Brdo in njihove starte pripravim orientacijski pohod. Pri načrtovanju poti je bilo pomembno, da dobro poznam bližnjo okolico Pohod je potekal po odsekih različnih vrst poti: makadam, kolovoz, steza, gozdna pot, brezpotje, asfaltna steza. Kontrolne točke so bile večinoma na varnih mestih, tako da so se skupine oh reševanju nalog lahko umaknile s ceste. Naloge na kontrolnih točkah so bile povezane z. letošnjimi učnimi cilji pri spoznavanju narave, spoznavanju družbe in Športni vzgoji. Eden od pomembnejših ciljev pohoda je bila družabnost, zato čas pohoda ni bil pomemben za končni rezultat. Kot mentorica ene mo morali o tem izobraževati, saj znajo biti zelo koristne. Za večino nas starejših pa je internet Se vedno potovanje v neznano." Denis (kritični odvisnik od modemih tehnologij): "Mobilni telefoni, internet, DVD-ji in MP3-ji so naš vsakdanjik. Mnogim starejšim ljudem so verjetno nepoznani že sami izrazi. Jaz. moderne komuni-Mth Kj kaeije uporabljam dnevno, ^ft j doma in v službi. Meni pred JJr Mk. IjajO pomot pri delu. za nekatere moje sodelavce pa so breme. Danes ima npr. že vsak otrok svoj mobilni telefon. Mladi bi bili radi "cool" in imeli vse in Se več, kar imajo njihovi vrstniki. Premamijo jih ponudniki mobilne zabave, ki ponujajo mnoge priložnosti za zapravljanje denarja, starši pa konec meseca plačujejo visoke račune, saj svojih olrok pri tem početju ne morejo učinkovito nadzorovati in omejevati. Večina mladostnikov se ludi bolje spozna na računalnik in ostalo tehnologijo kol njihovi starši, Mlatli "visijo" na Internetu pozno v noč, igrajo igrice, "surfajo" po internem... Pa se starši sploh zavedajo, kaj vse njihovi otrcxi tam lahko počnejo, do kakšnih vsebin lahko pridejo? Na.ši starši so si v mladosti kupili ploščo, na kateri je mladenič prepeval o ljubezni in veselili, danes glasba in videi govorijo le Se o spolnosti in nasilju. Nekritično konzumiranje vsega lega gotovo ni dobro. Pa imamo mladi alternativo? Imamo urejena igrišča, kraje za srečevanje (razen v lokalih, trgovskih središčih)? Na cesti se ne moremo srečevali, v naseljih je otroška in mladostniška razposajenost zaradi hrupa nezaželena. Starši se morajo sprijazniti, da živimo v dobi modernih komunikacijskih tehnologij, a na njih je, da mladostnika naučijo pozitivnih vrednost, ki mu lxxlo pomagale krmiliti med "nevarnostmi" .ki ji 11 le prinašajo." MLADI V CESTNEM PROMETU Poligon v zUilopolphcm igriSlu S soncem obsijano z.lalopoljsko igrišče je bilo sredi prejšnjega meseca spremenjeno v pravi cestni poligon, ob njem pa vrvež mladih in najmlajših, ki so tokrat prišli na svoj račun. Vse dogajanje smo poimenovali kar DAN VARNOSTI V CF.STNKM PROMETU, tudi tokrat pa ga je vodil g. Zmago Berlec iz Prevoj. S postavitvijo cestnih stez, opremljenih z znaki in seinalorji, je svoj delovni urnik pričel s teoretičnim delom. Mlade je poučil o osnovni vzgoji na cesti ter v prometu, nato pa jim je razkazal poligon po katerem so kasneje zelo ubogljivo in uspeSno upravljali z volanom svojih avtomobilčkov, V samo vožnjo so bili zelo lepo vključeni tudi najmlajši, saj so kot sopotniki doživljali nepozabne trenutke v prijetni vožnji. Prehitro je minil štiriurni čas, ki smo ga mladim in najmlajšim namenili to nedeljo, seveda bi se radi vozili Se v nedogled. Ob koncu smo se skupaj zahvalili Zmagu Berlec u za zelo uspešno strokovno in tehnično izvedbo programa. Še poselx'j pa smo bili veseli dejstva, da nam je zaslužen honorar podaril za nakup šponnih majic. Z i 'p me I labjanič odprte strani OBVEŠČAMO VAS, DA SMO VAM SPREMENILI NASLOV: Doline pri Trojanah Gospod Janez Baloh je na predvečer božiča leta 2002 prejel nenavadno obvestilo z Upravne enote (UE), da mu "popravljajo" naslov. V dopisu piše. da so objektu, kjer stanujeta Baloliova vpisali "nov pravilen" naslov, Toda 0 pravilnosti bi se iti dalo razpravljati na dolgo in široko. Baloliova. gospod Janez in gospa Minka Živita v kraju, ki ga vsi poznamo kot Doline (pri Trojanah), njuno domačijo pa kot Do-linarievo. Kraj res ni bil nikdar posebno gosto naseljen, toda Dolinarjeva domačija stoji tam Ze stoletja, kraj premore pestro zgodovino (gospod Janez je napisal knjigo Dolinska kronika, ki je v teh dneh Ze pri lektorici). V vseh starih zapisih, v zemljiški knjigi in vseh ostalih evidencah ima Dolinarjeva domačija naslov Doline 1 Pred pribliz.no 30-imi leti so Dolinarjevi domačiji dodelili naslov Učak 13. Gospotl Janez, se je Ze takrat pritoZ.il, saj je to pomenilo formalni izbris kraja Dolin. PritoZ.be niso zalegle, formalno se je obdrZ.al naslov Učak 1.3, Toda "težave z volilnim imenikom", kot je izjavil nekdo na UF., so privedle do spremembe naslova, tokrat v Podmilj 13, kar je povzročilo tudi spremembo pošte. Učak spada pod pošlo Trojane in je dejansko zelo blizu Dolin, Podmilj pa pod pošto Blagovica in z Dolinami nuna nikakršni' povezave, ne cestne ne kakšne druge. Kes je morda izgleda blizu po zračni liniji, toda čez strme gozdove vodi do Podmilja le neprevozna gozdna pot. Očitno je tako odločitev sprejel nekdo, ki si niti ne predstavlja, kje natančno Živita Baloliova. Zanimivo je, da je Podmilj 12 oddaljen kar nekaj kilometrov oil Dolinarjeve domačije, lezi povsem na drugem koncu krajevne skupnosti (KS) Trojane. Do Trojan in do pošte je 2 km, do Blagovice pa 8km, s tem da se morate najprej peljati čez, Učak, Šcntozbolt, Podmilj in Pelelinjek. Od Dolin do Podmilja pa je pribliZ.no 4-5 km v smeri Blagovice. Bo hodil poštar iz Blagovice čez. celo KS Trojane v Doline za eno pismo? Seveda ne. Na pošli so kmalu ugotovili nesmisel in so prispele pošiljke, ki so prihajale na naslov Podmilj 13, začeli pošiljali na Trojane, kjer tako pošto, na Zeljo gospoda Janeza, zavrnejo - "naslovnik ni znan". Ponavadi se taka pošta vrne s popravljenim naslovom - Učak 13 ali pa kar Doline 1, Gospod Ivan si' je priložil, oglasil se je na UE, ti so ga napotili na Geodetsko upravo 'GUHS), poslal je pritoži*) na GUKS, a odgovora do danes ni dobil, svoje teZave je predstavil Občini Lukovica, a ostalo je le pri obljubah. Podprla ga ji' le KS Trajine, ki zagovarja ohranitev imena Doline oz. naslova Dolini' I (ali pa Učak 13, kar je tudi povsem sprejemljivo), toda za KS to nima nikakršnih pooblastil. ludi drugače so Doline pozabljene. Edina prevozna cesta, ki pripelje do Dolin preko Učaka, je še vedno makadamska. V zadnjem času je zelo obremenjena, saj vodi tudi do priljubljenega razglednega stolpa Reber, a 1" Balohovih ne moti. Želijo si le, da bi se številni popotniki vračali, a se zaradi slabe ceste za to ne odlctfajo. V dneh, ko zapade večja količina deZja, cesta namreč postane skoraj neprevozna. Gospod Janez je za cesto skrbel 50 let, zdaj je cesta občinska, komunala se sicer trudi s sanacijo ceste, vendar vsako novo deZevje njihovo delo izniči. Rešitev bi bila asfaltiranje ceste, gospod Janez ne pričakuje asfalta do svoje hiše, Zeli si le, da bi bil vsaj del poti urejen. A kaj, ko za birokracijo Doline ne obstajajo. Res tam ne prebiva mnogo volivcev, KxJa ali se lahko zato kraj preprosto izbriše z zemljevida? Kako bi se vi počutili, če bi vam tako "popravljali" vaš naslov? Si predstavljate samo, kakšni so stroški menjave dokumentov? A Mojca Smrkolj POLETNA KOLONIJA REJNIŠKIH DRUŽIN V PINETI - NOVIGRAD ZAHVALA R0TARY CLUBU DOMŽALE Osmo rejniško kolonijo v Pineti Novigrad, rxJ 18. do 24. 6. 2005, smo tudi p ikrai v (lentru za socialno delo DomZale in Društvu rejnic in rejnikov DomZale izvedli ob veliki finančni podpori in pomoči naših donatorjev iz KOTARV Cl.l ItA DOM ZALE. Z njihovo dona- J laBaBMHI^n. CijO 700.000 sit smo us- J peli vsem 35-tim udeleženim rejencem znižati stroške bivanja za več kot polovico. Program, v katerem vsi pridobivamo, tako da teden skupnega bivanja izkoristimo, da bolje spoznamo potrebe drug drugega in se vzajemno učimo z rejniškimi starši, ki so naši sodelavci in rejenci, za katere smo vsi soodgovorni, da razvijejo svoje sposobnosti in postanejo uspešni, samozavestni in zadovoljni odrasli. Priložnost imamo doživljati in se veseliti vsestranskega napredka otrok v učenju socialno sprejemljivega vedenja, urjenju njihovih spretnosti in sposobnosti - npr otrok, kiopaz.no napredujejo v prilagajanju in sprejemanju skupine, otrok, ki so premagali strah pred vodo in splavali ... Še posebej nas veseli, ko opazujemo mladostnike, ki se znajo zabavali brez alkohola in droge, ki zmorejo sprejemati osnovna pravila skupnega Življenja na način, ki je sprejemljiv za vse. Veselje in zadovoljstvo udeležencev je energija, ki nas usmerja v prihodnje. Letos je bilo udeleženih 70 članov rejniških družin z izjemno pestro starostno sestavo, od dve do 77 let, pet vzgojiteljev in dve socialni delavki. Vsak dan si popestrimo s Številnimi dejavnostmi na plaži, ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi in družabnimi večernimi dejavnostmi. Da svoje zamisli lahko uresničimo, se moramo zahvalitidonatorjem, ki nam prispevajo v ta namen finančna sredstva ali izdelke. Ob tej priliki iskrena hvala Občini DomZale - Uradu Županje, KS Dob. MK DomZale, VEIT TFAM-u in CISCO Svstemsu iz. Ljubljane. Hvala naši dolgoletni sodelavki - rejnici Frančiški Rožič in študentki Karmen Pestotnik, ki sta bili zelo angažirani in uspešni pri pridobivanju donalorskih sredstev, v svojem prostem času, prostovoljno in brez plačila. V Centru za socialno delo DomZale in Društvu rejnic in rejnikov DomZale, se iskreno zahvaljujemo vsem imenovanim za razumevanje, podporo in pomoč, ki nam omogočajo, da lahko v rejništvu delujemo s Miha Pred referendumom o RTV Slovenija DrŽav ni zbor RS je nedavno (prejel novi Zakon o RTV Slovenija. Sprejem lega zakona je bil nujno potreben, saj je bila RTV Slovenija kot nacionalni medij povsem v rokah LDS in ZL (sedaj SD), ki sla krojila uredniško politiko po političnih kriterijih. Novi zakon tega ne dopušča več, s tem pa LDS in (ZL)SD izgubljata nadzor nad poročanjem in uredniško poliliko in zato sta ti dve stranki zahtevali, da se o novem zakonu o RTV Slovenija izrečemo državljani na referendumu, Zahteva po referendumu je s pravnega vidika sicer povsem legalna, zanimivo pa je, kako hitro stranki, ki sta zahtevali referendum, menjata svoji mnenji - v preteklih letih, ko sla bili na oblasti, sta vseskozi zatrjevali, da so referendumi nepotrebni in da je to zapravljanje denarja. Prepričan sem, da bodo ljudje na referendumu podprli naš novo sprejeli Zakon o RTV Sloveniji, saj se z. njim ureja cela vrsla zadev, ki so bili pred lem neurejeni. Tako sedaj Sele naš novi zakon omogoča, da se vzpostavi nadzor nad porabo sredstev na ustanovi, za katero plačujemo vsi - pri tem, kako se ta denar na RTV porabi, pa uporabniki in nihče izven RTV do sedaj niso imeli besede. Sprememba zakonodaje je z, vidika finančne nepreglednosti poslovanja RTV, ter ostalih nepravilnosti, nujno potrebna. Kden ključnih problemov R'IV je ludi to, da veliko novinarjev na RTV nima urejenega delovnega razmerja, saj za to naj ne bi bilo sredstev, po drugI sirani pa je RTV hiša finančna sredstva nenadzorovano Irošila. RTV program ustvarjajo številni novinarji, ki Se vedno nimajo urejene Zaposlitve. Svoje delo opravljajo na osnovi pogodb, ki jim ne zagotavljajo ustrezne socialne varnosti in tudi za to nihče ne odgovarja. TI novinarji pa si zaradi neurejenih pogodbenih razmer ne upajo dvigniti glasu zoper nekdanjo vladajočo oblast (znano je, da je predsednik LDS kar po telefonu krojil uredniško politiko RTV), saj imajo sklenjene pogodbe za določen čas, ki jim ne jamčijo nobene varnosti. Nujno torej potrebujemo zakon, ki bo financam in notranji organizaciji na RTV nalil čistega vina. Tako, kot se ne sme omejevati svobode novinarjev, pa ta svoboda tudi ne sme pomenili neomejeno trošenje denarja naročnikov. Še na eno stvar moram opomnili - vprašanje vsebine, kvalitete programa, uspešnosti in poslovne odličnosti RTV je za predlagatelje referenduma zamenjalo ključno kadrovsko vprašanje: kdo lahko predlaga m kdo lahko izbira. Zdaj so v LDS in ZL(SD) končno priznali, da jim gre samo še za kadrovsko poliliko. Sprašujem pa se, ali so po njihovem mnenju civilna družba res samo izbrane zveze institucije npr. Koc ijančic'ev Olimpijski komite in še nekateri "posvečeni". In zakaj ne bi smeli predlagali organe RTV državljani, ki s plačilom naročnine zagotovijo najmanj K()% cleleZ vseh prihodkov? Zakaj ravno ta določba novega zakona ne bi bila dobra? Zdi se, kot da LDS in (ZI,)SI) Slovenke in Slovenec smatrajo za neuke pri ključnih vprašanjih in hkrati samo za potreben del pri plačevanju (RTV) položnic ter za oddajo glasu na volitvah. Predlaganemu referendumu sicer ne oporekam, do njega imajo v LDS in (ZI.)SD vso pravico in sam se ga bom tudi udeleZ.il. Vendar pa naj predlagatelji referenduma le povedo pravi razlog za ta referendum. Z našim predlaganim in sprejetim novim zakonom se bo namreč končno določila jasna odgovornost ter se bo prekinilo politično delovanje v tem nacionalnem mediju. To pa očitno ni povleci nekdanji oblasti, saj tam, kjer nihče ne nosi neposredne odgovornosti, nihče nikoli ni nič kriv in tudi nikoli ni bolje. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Keoublike Slovenije IZZIV V prejšnji številki smo strankam zastavili vprašanje: Kaj menite o dokončni ureditvi Gradiškega jezera? Prejeli smo odgovor NSI in SDS "ZADRŽEVALNIK ODVEČNIH VODA" ali "GRADIŠKO JEZERO" Na vprašanje, ki je zastavljeno, teZko (xlgovarjamo, kajti uradno ime, kot nam je znano, se Imenuje "ZADRŽEVALNIK ODVEČNIH VODA" v Gradišču. Odgovoriti pa moramo na tako imenovano ime "JEZERA". O tem lahko povemo, da je zadrževalnik po besedah DAR.S-a urejen po nekaterih uradnih standardih - projektih z vso potrebno dokumentacijo in za enkrat sluZi svojemu namenu dobro. V kolikor pa preimenujemo uradno "ZADRŽEVALNIK" v neuradno ime "GRADIŠKO JEZERO", potem je tu popolnoma druga situacija. Tu pa so v ozadju tudi drugačni interesi, Zelje, predlogi in Ze se lahko pogovarjamo o neki nadgradnji ali tako imenovani dodatni vrednosti tega zadrževalnika. Vprašanje strankam in ostalim za naslednjo številko: Kaj menite o usodi domačega gostinstva po odprtju avtocestnega odseka Trojane - Blagovica? V tej smeri pa mi lahko podamo svoje mnenje in predloge. V SDS - Slovenski demokratski stranki imamo na lokalnem nivoju v svojem članstvu nekaj podjetnikov, sposobnih ljudi, ki so Ze v preteklosti predlagali, V katero smer in namene bi se lahko koristil prostor okoli gradiškega jezera V SDS Slovenski demokratski stranki menimo, da bi bilo smotrno in tudi najkoristnejše prostor izkoristiti v namene turizma in to dejavnosti, kot so: Sport, rekreacija, lov, ribolov, gostinstvo itd. Kajti mi vidimo trenutno moZnosl preživetja in perspektivo dostojnega razvoja v tej smeri. Vendar to niso tako enostavne reSitve, kot jih lahko zapišemo. V SDS vidimo in podpiramo predvsem ljudi, ki tam Živijo, delajo, imajo svojo zemljo ter nepremičnine in nazadnje tudi svoje probleme. Ti domačini oziroma va.ščani so prvi, ki lahko na zastavljeno vprašanje kaj rečejo. SDS - Slovenska demokratska stranka ima v svojih aktih jasno SDS zapisano, da so razvoj ljudje in da je človek najvišja vrednota Zato bomo v prvi vrsti podpirali predloge ljudi, ki tam Živijo, posameznike in organizirana dru.štva. Ko se bodo ti ljudje opredelili in povedali jasno, kaj Želijo, lahko rečemo, da je s tem opravljenega Ze mnogo dela. Od tu naprej mora slediti Željam ljudi občina, ki mora stvari spraviti v neke okvire, predvsem prostorsko ureditev in zazidalni načrt. Ne verjamemo, da se lahko to zgodi čez noč, vendar dialogi, pogovori, usklajevanja in približevanja različnih interesov rabijo svoj čas. Treba je vztrajati in s skupnimi mrtfmi pripravljati pogoje za nastop investitorjev. Podpiramo pošteno delo, lojalno konkurenco in ne hitrih zasluZkarjev. /j> OO SDS Lukovica Ureditev Gradiškega jezera V Gradiškem jezeru imamo Ze kar nekaj časa vodo. Gesta okrog jezera je postala priljubljena sprehajalna in kolesarska pot. Tudi organizacija Teka okrog jezera je bila dobra ideja - to pa je pravzaprav tudi vse. Občani, ki jezero redno obiskujemo, pogrešamo jasno vizijo razvoja. Pojavljali so se vandalski lastniki motornih plovil, ki na jezero nedvomno ne sodijo, potem so se pojavile table o prepovedi vsakršne aktivnosti na jezeru, za katere se niti ne ve, kdo jih je postavil in na kakšni osnovi. O premičnem kiosku, ki je pri nekaterih sproZal nezadovoljstvo, drugi pa so bili z možnostjo osvežitve po sprehodu zadovoljni, je Rokovnjač Je pisal. OpaZamo tudi skupine, ki si pripravljajo "divje" piknike in se na mesto pripeljejo z avti, čeprav naj bi bilo to prepovedano. Očitno pa je, da jezero nima gospodarja in vzdrževalca. bregovi in plitvine se zaraščajo in če bomo naravo prepustili samo sebi, jezerske gladine kmalu na bo več - prekrilo jo bo rastlinje, bregovi bodo neprehodni. Nastalo bo močvirje (danes temu pravimo mokri.šče), kjer bodo uživale vodne in obvodne ZuZelke, ptice, kače. Zabe, kuščarji... Tudi taka vizije je moZna, vendar bi bilo vseeno potrebno predvideli, kakšno korist naj bi od te'ga imeli občani občine Lukovica, Menimo, da je pričakovanje koristi za občane po vsem kar je naSa občina Žrtvovala za avtocesto, povsem upravičeno. Vprašanje, ali je zaraščanje jezera dobro za občane ali ne, puščamo odprto, vsekakor pa je moZna tudi drugačna pot - še vedno okolju prijazna, vendar z urejenimi bregovi jezera, očiščeno gladino, čolnarjenjem, (seveda brez. motorjev), ribarjenjem, ureditvijo tematskih učnih poti. gostinsko ponudbo. M Si Nova Slovenija mrtttMMHtt fiutivko mtranho ki estetsko ne bo kvarila naravnega okolja ... Skrajni čas je, da občinska uprava (skupaj s pristojnimi državnimi institucijami, če je to potrebno) pripravi predloge (po možnosti več alternativnih) o razvoju jezera ter kdo naj bi z njim gospodaril in kako. Potem naj predloge z vsemi pozitivnimi in negativnimi vidiki javno predstavi občanom, ki naj v javni razpravi povedo svoje mnenje, občinski svet pa po temeljiti obravnavi sprejme najustreznejšo rešitev in izbere upravljavca (ali več upravljavcev), ki bodo sposobni začrtano poliliko z. dodeljenimi pooblastili učinkovito in v skupno korist izpeljati. Vsekakor tako, da bo tudi občina imela od tega profil, ne le stroške. A> OO NSi Lukovica Gradilkc jezero Spoštovani občani občine Lukovica! Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo in vam želimo lepo praznovanje. Šolarjem, dijakom in študentom ter njihovim vzgojiteljem in učiteljem pa želimo uspešno novo šolsko leto. 00 NSi Lukovica zahvale Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin, draga mama, bo vedno ostal. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stani mama, prababica, teta in tašča JOŽEFA GABROVEC, roj, Podbevsek s Krajnega Brda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste nam kako dnigače pomagali. Zahvaljujemo se g. Župniku Anionu Potokarju za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala HoZi PoZar za sestavo poslovilnega govora in Prancu Novak za besede slovesa. Hvala pevcem mešanega pevskega zbora Sv. TomaŽ iz Krašnje za ganljivo petje in praporščaku Prancu Kosmatimi. Hvala pogrebni službi MOKANA iz. Celja za tako sočutne pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Vsi bomo enkrat zasj>ali, v mini počivati vsi, delo za vselej končali, v bito očetovo šlo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Očeta, dedka in brata Jožeta Burje ■ Albina, borca Šlandrove brigade, iz Brezovice 4 pri Zlatem Polju Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvaljujemo se gospodu Župniku Andreju Svetetu za lep govor in mašni obred. Najlepša hvala praporščakom iz vseh prisotnih občin in Vinku Jcrasu za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Ni smrt lislo, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič ) V SPOMIN 8, septembra ho minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi moZ, oče, stari oče FRANC LEVC iz Prilesja nad Blagovico Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečo v njegov spomin. Vsi njegovi tlomači ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po teZ.ki bolezni z.aptistil naš dragi brat in stric Tako tiho. skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno NepoZlanovim, za pomoč, izrečena soZalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. JOŽE UPOVŠEK, po domače Jerinov Jože iz. Blagovice za tabo ostal bo lep, a boleč sjiomin. Še posebej se zahvaljujemo dr. Mirjani Pogačar - Zaje iz ZI) Domžale in patronažni sestri Irmi Markovšek. Hvala gospodu Jožetu Vrtovšku za lepe opravljen pogrebni obred, Andreju Ovci za poslovilne besede ter pogrebni službi Vrbančič za pogrebne sloritve. Vsi njegovi zahvale ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababico, tasce, sestre in tete Tilke Grilj iz Krošnje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena SOŽalja, darovane sveče, cvejtje in svete mase, Iskreno se zahvaljujemo osebju ZD Lukovica, gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Ena žulja se lije izpolnila, tla v krsti in zemlji domaČi V KraSnji pOtkMđ. ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je končalo zemeljsko Življenje našega dragega Jožeta Štruklja 19. oktober 1943 Sp. Loke - 30. maj 2005 Ausgburg Iskreno se zahvaljujemo gospodu Župniku Anionu 1'olokarju za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Vsem, ki Ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, nam izrekli soZalje in darovali za svele maše. Velika zahvala vsem sošolcem in prijateljem za prinesene sveče in spremstvo na zadnji poli. Prijateljem iz Ausgburga in Hrvaške za darovano cvetje preko leta. Zalivala pevcem iz TrZiča za prelepo pelje pri sveti maši in na pokopališču, ge. BoZi PoZar za izjemno ganljive in občutene besede in Francu Novaku za lepo branje leteli. Zahvala trobentaču in pogrebni službi Vrbančič za opravljene pogrebne storitve. Se enkrat iskrena in prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se Se zadnjič poslovili od njega ter ga pospremili na zadnji poli in še vedno obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Pekarna Čemažar iz Lukovice vam nudi pestro izbiro dnevno svežih domačih kruhov, pekovskega peciva, piškotov, jušnih rezancev... Za birme, poroke, svečane priredile ... nudimo piškote vrhunske kvalitete, torte po naročilu ... Vse to za vas v Lukovici na tel. 01 7235 702, 041 633 275, 041 521 523. Delovni čas pekarne v Lukovici od 4. ure zjutraj do 13. ure. Vsak dan razen nedelje svež domač kruh iz stare krušno-parne peči. Vse naše izdelke vam z našo prodajalno dostavimo tudi na dom. Pokličite našega voznika na 051 201 387 in oglasil se ho pri vas. ROKOVNJAČJe glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica.: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo llomitinvie. Mula Kirzaii, Mojca Smrko(j, Irena Vcnlusck; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 4(i, 1225 Lukovica, tel. 01/729 Ki (K), jezikovni pregled: Marta KerZan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: oboinaJukovicat'' lukovica.si, rokovruacf'1 lu-kovieasi; Produkcija: Agencija G l,iuh|iaria priprava in tisk: GRAFT:X group, Podli|>ovica Iti, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov, (ilasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% I)I)V (tir. I. RS .št. SMS). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo HS|xhI zaporedno številko L661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko UHO. Uredništvo si pridrZ.uje pravico do krajšanja l>cscdil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenamernih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je olvorilcv predora Trojane, Poto; Leon Andrejka _ sam SAM d.o.o. Preserska cesta 1, 1235 Radomlje Tel.: 01 7298 800, Faks: 01 7298 814 e-mail: info@sam.si, www.sam.si Poiščite najnovejši akcijski katalog na prodajnih mestih in izberite nekaj za vaš dom. -Dtopdom "D to p do m skupina Za male in velike mojstre. topcikcijci 27.8. do 24.9.2005 * PRODAJNA MESTA: Prodajalna SAM JARŠE, tel.: 01 7298 800 Prodajalna SAM STRANJE, tel.: 01 7296 282 Prodajalna SAM LATKOVA VAS, tel.: 03 7032 700