PRIMORSKI DNEVNIK GLASsLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto X. Štev 33 (2652) Poštnina platana « gotovini Spedlzlorir in abbon post 1 sr TRST, nedelja 7. februarja 1954 Cena 25 lir konferenca štirih se je poslovila od sovjetskega sektorja Zahodne delegacije predlagajo začetek razgovorov o Avstriji Tudi o tem bodo razpravljali na tajni ožji seji v ponedeljek - Bidault za kompromisno pot med obema načrtoma za Nemčijo - Eden ponovno omenja varnostna jamstva SZ Maršal Papagns pnimial sltn/,1 Trst PredsedBik grške vlade se skozi Jugoslavijo vročo iz Parno v domovino - Popogosove izjave v Trstu in Sezoni 12.poročilo ZVU Varnostnemu svetu za leto 1952 ( Drugo poročilo gen, Winlfjrlona) 8- — Na današnji ni? i'?nference štirih so zuna-toindstri sklenili, da bodo *lepa!mJLeii v p°"edeliek •«. naj začno raz- 2at; ° avstrijskem vpra-khtiil: ?ah°dne delegacije so Su i. a ki to Wlo že v torek, g*«* je perdlagal. naj se . kompromisna rešitev med gvjetskini in zahodnim na-za nemške volitve in le evi' ev dežele, medtem ko »nei en P°novno omenil mož-jamstev So-zvezi. Molotov je nato hodili’ na' ^ tudi 113 Za* »anis? NemčJjo raztegnejo fi- SwSuL°^te*ki jih ie ZSSR ol Vzhodni Nemčiji. "Vi je govoril Bidault, ki .,”®J£’rei zavračal včerajšnje to ° vove argumentacije, na-B»u?a Je. izjavil, da je treba tp,' 5rednjo pot med obema ki J?'ede nemških volitev, feb!Ii Predloženi na kon-.nnif. • ?taiti sicer ni mogoče u 1 t*!llve. PredlagaJl je, naj komipromiis med nPn^w0nemLikirn 'n zahodno-nai m volilnim zakonom in BIK i® pri v°litvah pri volil- novlio^!11'11 vseh »‘openi usta' b, ^ontrolne komisije, ki ŽahS? Eestavljali predstavnik Vz1wi NeWčlje, predstavnik odne Nemčije in predstav* ciio nevtra'ne države s funk-Jum raz5°dnika. Noben spora-Ridarrt? 111 roo?oč — je zatrdil da V r če Molotov še na-fctenl *™eva ustanovitev za-dam«. v'ade s fuzijo obeh se-jrp.-i!}. nemških vlad in po-br&mlu Spoved evropski o-skupnosti. ^ 3e govori drugi, je *Brih?fi da K konferenca trenutku, ko ne bo o berlinski konferenci BEOGRAD, fi, — Današnja beograjska «Borba» ugotavlja v zvezi z berlinsko konferenco, da bi bilo kljub nasprotu- jočim si predlogom za rešitev nemškega vprašanja še prezgodaj govoriti o neuspehu konference. Težave nedvomno obstajajo, poudarja list, toda prav zaradi tega je prišlo tudi do konference, ki naj bi te težave odstranila. Poleg tega pa nikakor ne smemo pozabiti, da je nemška enotnost bistvenega pomena za mir v svetu. Ze samo to dejstvo bi moralo zadostovati, ds bi sile, ki se sedaj razgovarjajo v Berlinu, morale storiti vse, da bi našle Vternj )e prišlo v Javnost drugo poročilo conskega poveljnika gen. W in ter tona o upravi anglo~ameri§keoa področja STO, To poročilo je obenem 12. v vrsti sličnih poročil se nanaša na obdobje od J. januarja do Sl. decembra 1952. Kot vidimo, je poročilo zelo staro in se nanaša na obdobje, ki je ie daleč za nami, zato so tudi osi objavljeni podatki le malo zanimivi. Tudi to drugo poročilo oon-skega poveljnika se c bistvu tako po torui, kot po vsebini le malo razlikuje od prejšnjih poročil. Edina izjema je le v tem, da je izostal nekdaj obvezen zaključek, eda bi moral Trst priti pod Ita-lijos, zato pa je seveda tudi o tem poročilu ttpriznanje, da je proračunski primanjkljaj pokrila Italija». Zanimiv je tudi odstavek kjer se govori o zaposlitvi tržaških ladjedelnic; «V letu, Grški ministrski predsednik] V Sežani je predsednika gr-Papagos je včeraj popoldne' ške vlade Papagosa pričakal v spremstvu zunanjega m'ni- v imenu jugoslovanske vlade stra Stefanopulosa potoval načelnik protokola opolnomo-skozi naše mesto v domovi- ceni minister dr. Sloven Smo-no. Na tržaški postaji so ga dlaka in se z njim zadržal v pričakali predstavniki ZVU prisrčnem razgovoru. G. Pater številni člani grške kolo- pagos je ob prihodu na junije v Trstu s konzulom na goslovansko ozemlje izjavil čelu. | prisotnim novinarjem, da je Predsednik Papagos je v va- zadovoljen, ker lahko vnovič gonu grške delegacije sprejel potuje skozi prijateljsko in , , ... tudi ne!:aj novinarjev, ven- zavezniško Jugoslavijo. Pouda-: 'w katerega se narui a poročj-dar je že takoj od začetka ril je, da je med razgovori, 11°< te ^ dejansko izpolnjen odklonil vsako izjavo glede M jih je imel v Franciji tu- j načrt za gradnjo ladij, ki je tržaškega vprašanja. Dejal je, di glede sporazuma med Gr- j bil zasnovan leta 1950. Zato da se vrača zadovoljen, ker čijo, Jugoslavijo in Turčijo, so sc pričela z italijansko vla-so bili med njegovimi razgo-1 naletel na razumevanje in da! ^ pogajanja, katerih, namen vori v Parizu doseženi kon-; je mnogo oseb, ki jih je sre-|,a bil ugotoviti nadaljevanje kretni rezultati Izrazil je tu- čal, označilo sporazum ko‘ 'i0' i obratovanja ladjedelnic na di svoje zadovoljstvo Dad po- ber primer, ki ga je treba i ° . ■ „ , , a novnim potovanjem skozi posnemati. |področju.,, (poglavje 3- ___________ Trst, kjer je zopet imel pri-: Predsednik Papagos je še j stran 12) pot za sporazum, ki ga je ložnost videti številne člane enkrat izrazil zahvalo jugo-1 V začetku omenjenega poro-mogoče doseči. Ena od glav- grške kolonije. | slovanski vladi in maršalu Ti- j čila pa čitamo v tSploinem nih ovir, da ni prišlo doslej Po kratkem postanku je tu za vso pozornost, ki j« je! pregleduu (stran 2, vse citi- do sporazuma, je bilo gledanje na to vprašanje s stališča svetovnih blokov. predsednik Papagos odpeto-1 bil deležen ob potovanju sko-1 rano slovenskega izvoda): val z Orient-Ekspresom proti, zi Jugoslavijo. j aZačrton je tu nov program, jugoslovanski meji. Ofenziva italijanske desnice prati sti ristranski vladi Notranji upor Togn/jeve demokristjanske skupine je zavlekel imenovanje mandatarja - Desnica hoče Pello in sodelovanje z monarhisti (Od našega dopi&nika) RIM, 6, — Kljub precej splošnemu pričakovanju Ei- naudi danes še ni določa po- Tr Rnnna no-oča^o da litlka> M naj bi sestavil novo kancler^ Adenauerji hotel ko- vlada Izročitev mandata so mentirati Bidaultovih predlo- pričakovali, ker se je včeraj gov. Zdi se. da v Bonnu zanje zdelo> d*} niso navdušeni. Prav tako v 6^e med štirimi strankami v zahodnonemških vladnih kro- glavnem končane in ker go-glh niso ugodno sprejeli Ede- ! tuda poročilo po zadnjem novega predloga, naj začno na ftinstranskem sestanku, da se konferenci govoriti o Avstriji. P°*aianja za *«tavo va- Predstavnik zahodnonemške d,e- ^ vladne delegacije v Berlinu je nadaljevala z mandatar- Izjavll, da namerava delegacija prositi zahodne miniatrs. nid ^ na konferenci nadaljujejo z 1° , * ^ diskusijo o nemškem vpraša- I nju, #dold'er ne bodo tečrpane 5tI?nke tirejale svoje notranje vse možnosti za sporazum, ki 1 Sfnf vi. i. bi bil sprejemljiv za vse štiri kjer je nenadni Sara a- velesile* j tov m Romdtov obrat povzročil O današnjem Molotovovem l začudenje, marsikje pa tudi predlogu pa je predstavnik za- , nasprotovanje, hodnonemške delegacije izja- j vi', da gre za »propagandističen £ovor». I Ameriški državni tajnik John ‘ Foster Dulles, je povabil danes sovjetskega zunanjega ministra Molotova na večerjo. Prejšnji teden je Dulles že večerja! pri Molotovu. Proti večeru je angleški zunanji minister Eden sprejel predstavnike zahodnonemške vladne delegacije v Berlinu in Toda ker do neposrednih stikov med štirimi strankami danes ni prišlo, je mnogam negotovostim med manjšimi strankami — tudi med liberalci sta na sestanku parlamentarne skupine dva poslanca glasovala proti sodelovanju v vlada — težko pripisati zavlačevanje imenovanja mandatarja. Najbolj neurejeni se zdijo notranji računi v demokrist-janski stranki in ker bo Ei-naudi s svojim imenovanjem pač samo potrdil sklep večinske stranke, sodijo, da v njej še ni bil dosežen sporazum o osebi, ki naj predseduje novi vladi. Odkar so socialni demokrati opustili svojo zahtevo, naj bo predsednik vlade Uronchi (umaknili pa so re menda celo od zahteve, naj pride sedanji predsednik poslanske zbornice in najbolj znani zagovornik »leve orientacije* med demokristjani vsaj kot minister v vlado), sta edina resna kandidata Kašmir proglasil priključitev k Indiji Scelba in De Gasperi. Scelba v mnogih demokristjanskih krogih ni priljubljen; zlasti desnica mu ni naklonjena. Glasilo MSI ga imenuje danes «Kerenski na kvadrat*. De Gasperi ima nedvomno precejšnjo avtoriteto — toda ali ni ta avtoriteta demokristjan-ski stranki, nikoli tako razcepljeni kot sedaj, bolj potrebna v vodstvu stranke? Volitev novega političnega tajnika stranke bi verjetno zaostrila notranje razprtije italijanske Verikalne stranke do skrajftihf v-;s. Poleg tega se Tognijeva desnica v stranki zavzema za Pellovo kandidaturo. ge več. Demekristjanska desnica ne dela težav samo glede osebe novega predsednika vlade, temveč nasprotuje celo vladni formuli kot taki. Tognijevi prijatelji so včeraj po Montecitoriu razdeljevali na ciklostil razmnožen letak ki govori o «neaktual-nostii De C-asperijevega povratka na predsedstvo vlarie, izraža nezaupanje do štiri-, stranske vlade in se pritožuje ! nad ([izključitvijo nacionalnih in katoliških sil v PNM». Letak se zavzema za vlado, ki I bi ji predsedoval Pei!a in ki I bi slonela na koaliciji med monarhisti. Na vprašanje dopisnikov ra-j naj zagotovil polno za dia Bfeograd, Slovenskega po- oorienogt ladjedelnic področja ročevalca m Primorskega . flA m3z4 dnevnika je grški ministrski i. . predsednik odgovoril, da je I Zgornje trditve poročila zve- zelo zadovoljen z uspehom;ne sedaj ze kar tragikomično, misije v Franciji, kot tudi v ker ni minilo niti dobro leto Belgiji in na Holandskem, kjer so bili povsod prisrčno sprejeti. Na vprašanje, ali hoče dati kako izjavo o Trstu, je predsednik Papagos to najprej odklonil, potem pa dejal, da je grško stališče znano in še poudaril, da je treba to vprašanje rešiti sporazumno in v interesu miru v svetu. Na ■dni od svečanih obljub, katere potrjuje tudj poročilo, da je zagotovljena upolna zaposlitev ladjedelnic za 1953-54 leto*. Kakšen pa je položaj v ladjedelnicah, ni treba ponovno opisovati. Generul VJivterton je povedal le polovico resnice, ko v vprašanje ka .šne so perspek-1 «splošnem pregledu» svojega ve ODOZiciie je nastopil posla- tl,Ve sodelovanja med podpis- j poročila trdi: Indj (volitev) nec Bonfantini, ki je sicer prj-j predsednik ^Papagos ocTgovčrlf ! *° PokazaI’- da 30 v *fia^ci znal d. je vodstvo prevzelo ^T^e^aT Vsak dan 0 kateri * °^oto-*- takšne obveznosti, da nazaj ne more več izrazil pa je številne dvome in začudenje glede rešitve vladne krize, kot se začrtuje. Poslanec Preti, ki sicer pripada centru, pa je zahteval, da mora PSDI dobiti v vladi finančno »ministrstvo; brez tega socialni demokrati ne bi smeli sodelovati z vlado. Kon&no Je skupina poverila Saragata, »naj izvrši sklepen. Vsekakor Jer otttmlzem, ki je nastal po prvih sporočilih o sporazumu med štirimi strankami, precej polegel. Na eni strani ga je spodrecala akcija demokristjanske desnice, za katero se skrivajo gotovo zelo vplivni krogi, na i drugi strani pa postaja očitno ATENE. 6. — Na poti v dejstvo, da demokristjani niso I Abesmijo je danes popoldne gr.er, picdsauniK izvrtr.ega sveta LR Slovenije. delegacijo nemških gospodar- |V Pakistanu izjavljajo, da ne priznajo skle ' K-T°£rrrd^ teepako,Vei!“pr^Se^sor^I pa košmirske skupščine - V pričakoval tej kombinaciji — ki bi ime- pripravljeni res začeti novemu položaju odgovarjajočo politiko. Nadaljevanje stare politike centra od 18. aprila pa bo neizbežno vodilo do stalnih notranjih trenj v vladni koa’i-ciji, kjer bo poleg tega že tako težko vskladiti na primer zaiteve socialnih demokratov in liberalcev. A. P. tesnejše I ”'h približno 00 odst. preti- V Sežani so grškega ministr- valstva na področju, krščanski skega predsednika pričakali demokrat je ostali največja po-tudi grški veleposlanik v Beo- samična stranica: skupno s tre. gradu Kapetanidee s soprogo | mj strankami asredinev imajo ter grški vojaški ataše. V j „e4ino „ občinskem svetu. Ko spremstvu načelnika protoko- j Smatral za umestno to je marAal Papago. cadaljaval I Varno*(n«"iu P? ^ pot proti Boogradu. V Ljub- da trJaPtt obcinil’1 odbor ljanf j« visoKega gosta po-! edini občinski *dhor od vteh zdravil na postaji Boris Kr »*->i testih, ob (in to nt -4, ki ne predstavlja večiv-t glasov volivcev na področju občine, pa čeprav je sestavljen iz omenjene krščanske demokracije in oseh strank ančnm0 u58'0 gospodarske in 5®ložen« obveznosti, lei so bile sta o obravnavanju nemškega vprašanja na berlinski konferenci. Načelnik bonnske delegacije Blankenhorn pa je imel Pred) ue Nemčiji po vojni*- i danes daljši razgovor s predeli , d»a! je, naj bo Nemčija sednikom nemšlce socialdemo->late'v ,6.nuarja 1954 odvezana kratske stranke Ollenhauer-Sovojniu^j .reparacij ln vteh iem. ^sjaio i atev’ razen onih. ki nJJi ^ trigovinske izmenja-okupacijski stroški, ki Preseg^navajo Nemčiji, ne fkega odst. zahodnonem- nn», .ra^una’ na' se Nem-Vaoja ?0 noma »Prosti plače-»aunL.-r^Sov. ki izhajajo iz 'panjih V)> štirih 5ko te jem. Medtem prihajajo iz vzhodnega Berlina informacije, ki govore o razočaranju prebival-'tv a sovjetske cone nad potekom konference. Pravijo, da je zlasti vzbud lo razočaranje dejstvo, da je Molotov podprl __ ] memorandum, ki ga je konfe-okupacijskih "stro-1 renči predložla Grotewohlova velesil. Mootov 15 'prprtiJ?/1 ^ namen njegove-oga, da se tudi na Za- Nernčij vf ada. Po nepotrjenih vesteh je osebje velike tovarne sintetične gume «Buna» sprejelo resolucijo, ki zahteva svobodne volitve kot prvi korak k *r(fPi raztegnejo u- ,ll!? i* ZSSR že pod-,«, v......... —. r- -. ---- a 5* r« v2norini NemMji. in 1 združitvi Nerii^je. Vendar do- d skusija o temlčlej ne poročajo o nobenem dju nujna. incidentu v Vzhodni Nemčiji, Vietminš ii oddelki se prb ižu;ejo laoški prestolnici SA1GON, 6. — Francosko poveljstvo v Laosu javlja, da žen upravi indijske vlade. I — radi pridružili Še liberal-Spor je bil predložen Zdru- Ce; liberalska desna struja za ženim narodom, ki so predla- te pozive ni gluha. gali plebiscit. | Pa tudi sicer hodi Togr.i.1 se glavnina 308. vietminške Kašmir je tudi domovina m_ precistavnik vatikanskega ka- divizije zbira na področju re-dijs.-ega ministrskega pred- svoja pota, ki so ga fjam Hu, ki je dotok reke sednlka Nehruja. V državni Epravl'ia pred častno razsi.di- Mekong. Drugi oddelki viet- i-S?« demokristjanske stranke.! minikih čet so dospeli do le- v skupščini izjavil, da »niti nuje Praja Babha, je 440 izvo- Tq m rg0(jii0 zar8di pisma, vega brega reke Nam Bac, ki Varnostni svet OZN ne more spremeniti odločitev Kašmira, da utrdi svoje vezi z Indijo«. Dodal je, da je bil ta sklep sprejet ob popolnem zavedanju odgovornosti ter da je nepreklicen. Ko je bila leta 1947 uzakonjena indijska in pakistanska neodvisnost, je Kašmir ostal upravno tesno povezan z Indijo. Prebivalstvo je povečini muslimansko, zaradi tega se Pakistan vedno upira indijski zahtevi, naj bo Kašmir podvr- ljenih in 35 imenovanih čla- ( *r Ba Ve stari reakcionar po-: je dotok reke Nam Hu. na 0V^rtrit^fh,lratiwi^i demokristjanskim mladin- katero se oslanja en sektor uli).024 Jevciaratnm iciloroe*. .. • aohmmhp trov. Po štetju iz leta 1941 I skim organizacijam svojega francosko laoške_ obrambe. znaia prebivalstvo Kašmira ' kraja in v katerem je nazn 4.021.000. Glavno mesto je Sri- njal, da bo glasoval proti Fan- ______ fannaiH Iflartl <Č“*ar DS Sl DO- Bločan potres v Mehiki Judo razdejal pet mestec r^/' sunek le tiaa ned 20 m nut m s eduo mu ie dru-Stst . q vor 8e 0 vel kem števuu <5 ovešk h žrtev ®- ~ Močan po- ljenje »iinut tra^al ve4 ko dvaj’ nieste -5e mofno razdejai r, tnes, V južni Meh'ki oaieieio uvoj»cw icmi *. tui«-j y lonatm^Kui P^ilon p ,s,° Tila. Yajalom.i vili m živežem Vlada je po- krogih izjavljajo da bi sovjet- *». p0,n t c,n8o in Tumba- slala tudi skupine zdravnikov ?na ponudba za nakup angle- “ilo v*,-, Poročaio da ie m bolničarjev. kius ir iznosu 400 mili- r ° Stevil° mrtvih in ,e ^).enih- Središče po-Približni driavi Chia-n° m." 160 km zahrd uatemaio med Meh'ko in ^ 2oPrtnC|™ut'iunku' k) je tra-manii.v. ' Je b>lo drugih nagar. šklep, s katerim je kažmir-ska skupščina odločila finanč. no in sodno vključitev Kašmirja v indijsko unijo, ki je do sedaj že uporabljala zadeve in obrambo te dežele, pomeni praktično popolno vklju. Čitev Kašmirja v indijsko unijo. Novi položaj bo nedvomno spremenil vprašanje o kate- ^"moralKo veljavnost sk'e-; rem že sedem let razpravlja skupine, češ da je na piKlrx:13 i Varnostni svet OZN, I Na podlagi današnjega sklepa bo Kašmir kljub vključitvi v indijsko unijo ohranil avtonomni značaj v njenem okviru. To odraža stališče Kašmir- Medtem je francosko poveljstvo odredilo, da mora civilno prebivalstvo izprazniti prispel s posebnim leta’lom v Atene načelnik generalštabe Jugoslovanske ljudske armade generalni polkovnik Pekr Dapčevič. Na letališču so ga pričakali načelnik grškega ge-nera'štaba general Kitrilanis in drugi zastopniki generalštaba. z jugoslovanske strani pa veleposlanik v Atenah Ra-doš Jovanovič, vojaški ataše v Grčiji Vojvodič in člani veleposlaništva. General Daptf®-vič bo nadaljeval pot v Abe-sinijo jutri zjutarj. Jošida cfclšte London LGND-N, 6. — Predstavnik zunanjega ministrstva je danes sporočil, da je japonski ministrski predsednik sprejel vabilo, naj ob priliki svojega LONDON, 6. — Sredi tega meseca se bodo začeli v Londonu trgovinski razgovori med jugo-1 potovanja v ZDA in Evropo s’ovanskim! ln britanskimi gosoo. obišče Veliko Britanijo. Do-darsklmt strokovnjaki. Velika | dal je, da ni bil še določen Britari a je med prvimi petimi državami, s katerimi Ima Jugo-s’avija najbolj živahno blagovno zmenjavo. Visoko odli' ovan;e Miroslava Krleže fanijevi vladi (česar pa si potem m upal). Poleg tega je, vse doline na področju sever- Tognijeva skupina poslala Ei- "O od Luang Prabanga. kjer naudi u prepis zapisnika se-; izvajajo vietminl:e čete glav- , . J nl Potisk Francosko povelj- je demoKristjanske poslanske | hofe t ustvariti prazni- akupine. češ da njen predsed- ne bj nasprot. _ - sklepih, zlasti pa ne oj ali je bilo ranjenih i V sedanjem trenutku je popol-okofi uto ljudi | noma mogoče uvest i redne tr- Danes je ne kraj nesreč«1 govinske odnose, odleteio dvajset letal t zdra-1 \ londonskih gospodarskih Londonski krogi o tigovir.skih pogajanjih s Sovjetsko zvezo MOSKVA, 6. — «IzvestJa» ,5t toanu i. ' Je bilo drugih MU&nv*. o. — «izvesija» 5bla*t, 'M, ’h sunkov Meniške objavljajo govor, ki ga je v ov ^ nirnaj0 točnih oo-iMofkvi imel voditelj delega-čakai?, Pos'edicah potiesaicije ane!e^lh poslovnih ljudi ki "B uradna porX!J u ^o”' ki )e sedal v so ?°Polne ■‘“ •asnila zaradi j vetski prestolnici. i? telen. .e ln'tve telefonsitih1 Scott ie izjavi!, da bi razvoj detim a skih zvez s nri7a trgovine med Vzhodom m Za-- hodom moral prispevati k med- narodni pomiritvi, in je dodal: «Ni vzrokov, ki bi prepreče- pnza p" Področjem. ter 'gubilo živ- se. vali znatno i>ovečante trgovin ske izmenjave med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo 2e limo, da bi se uresničil program za bod iča tri leta. ki ga je obrazložil sovjetski minister j laga z za zunanjo trgovino Kabanov. I zlata. škega blaga v iznosu 400 mili jonov šterlingov, če bi prišlo do sporazuma, lahko rešila večji del izvozniških vprašanj Britanske industrije. Poudarja se da bi morebitna sovjetska naročila pripomogla aasti ladjedelnicam, katerim namerava Sovjetska zveza poveriti večja naročila. Med drugim bi Sovjetska zveza kupila pet tanke rev, 25 tovornih ladij po 5.000 ton 30 tovornih ladii po 8 do 10 tisoč ton. 20 ribiških ladij, dva plavajoča doka in 10 popolnoma opremljenih električnih centra. Toda ugotavlja se, da je večina blaga, ki ga Sovjetska zveza zahteva, no seznamu strateških proizvodov Težave pa naj bi bile tudi v tem da Sovjetska zveza ne razpolaga ? zrdostno koli fino tulih valut, čeprav razpo velikimi a do tega vprcianja toda In- j ne *?° glasovala za zaupnico diji, je obljubljala plebiscit! vladi ki bi Slone a na štirt-glede pripadnosti tega ozem- stranski večini. Zelo resno pa lja. Vendar pa današnji sklep j zatrjujejo, da nameravajo de-kašmiraie skupščine še ne po- sničarski demokristjani pusti-meni, da je izključena mož-1 ti vlado na cedilu pri prvem nost plebiscita, ker se mora tajnem glasovanju. Poleg te- BEOOKAD, 6. — Z ukazom predsednika republike maršala Tita je bil Miroslav Krleža, književnik in podpredsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, odlikovan z redom junaka socialističnega dela. Od-ni nhioVtivno Dori/-1 uu> ta,lu u“ “c UI likovan je bi! ob 60-letnici f ileSih ialti pa ne o I nik ‘mel možnosti oskrbova- svojega življenja in 40-letnicj čal o sklepib. zlasti pa ne o , o.^ Lao-ka vlartn pa ,e med- dela za izredne zasluge v mnenju aesmee. V £iemu j tem začela graditi posebna ta- splošni družbeni dejavnosti, naudiju osporavajo togmjevci • borišča za prebivalstvo s teh predvsem pa na književnem moralno veljavnost sk'e-, ^,.^3. 'področju, pov skupine, češ da je na1 seji manjkalo dvajset poslancev. Danes zvečer so se začeli Siriti glasovi, da je demoknst-janska desnica zagrozila, da točen dan obiska. V londonskih dobro obveščenih krogih so mnenja, da bo Jošida prišel na obisk spomladi. Znano je. da se bo v prihodnji teden začela v spodnji zbornici debata o trgovinski pogodbi z Japonsko, glede Katere postavljajo laburisti šte-f vilne ugovore. BECGRAD, 6. — Marša! Tito je da.ies sprejel v Belem dvoru novega Izrednega poslanika .n opolr.omočenega jugoslovanskega ministra v Cilu Dragutina DJurdjeva pred njegovim odhodom na službeno mesto. PoslaniK Djurd'ev bo zaitopal Jugoslavijo tudi v Boliviji. MarSal Tito je dopoldne sprejel na poslovilni obisk tudi dosedanjega egiptovskega poslanika v Beogradu Huseina Mansuro. ločili mirovne pogodbe, po ka. terih ti iredentistični volivci volilne pravice v Trstu ne bi smeli imeti. Poročilo obsega 53 tipkanih strani, od katerih odpade 20 strani na besedilo poročila samega, ostalo pa so pn'oge, ki Jih je 16. Besedilo je rajr-deljeno na sledeča poglavja: Splošni pregled, gospodarski položaj (dolarska nakazila, življenjski stroški, posojila), finančni položaj, industrija (splošna pripombe, industrij„ sko področje v Zavljah, ladjedelništvo)» delo, javna dela, zunanja trgovina, kmetijstvo, gozdarstvo in ribarstva, notranje zadeve (šolstvo, javno zdravstvo, socialno skrbstvo^ ljudsko štetje, štetje v industriji, občinske volitve), javna varnost, razseljene osebe in begunci ter pošta in telekomunikacije. — priloge pa so naslednje„• Memorandum o sramotnem londonskem sporazumu iz maja 1952, dolarski uvoz, indeks življenjskih stroškov, vloge in tekoči računi z bankami in poštnim uradom, finančni sporazum med ZVU in rimsko vlado od 20. junija 1952. enak sporazum od 21. januarja 1953. načrt za gradnjo ladij t) letu 1953, pregled delovne sile, gradnja stanovanjskih hiš. zunanja vina, seznam primerov nalezljivih bolezni, statistika ljudskega štetja, statistika industrijskega štetja, izidi ol>-činskih volitev, kriminalM statistika, statistika pnboda razseljenih oseb in optart*/>v zn italijansko državljanstvo. Clede finančnih sporazumov je zanimivo pripomniti, da i V Trstu se po vseh večjih prodajalnlcah časopisov prodaja o teh dneh tednik, lei nosi naslov «L'Intransi-gentes. Naslov članka, ki je natiska n čez celo stran z velikimi čriMini, se glasi; »Trst nam ni dovolj, zahtevamo Reko in Pulol*. Na isti strani je objavljena slika generala \\intertona, pod katero je zapisano: aSmejoča se hijena; to je zloglasni general Winterton z neizrekljivim nasmehom, kakršna so tudi njegova poročila. Predlagamo ga za napredovanje. ker je znal tako sijajno obdržati red v mestu. katerega je ..preplavila iredentistična pohotnost".» Na drugi strani istega lista pa beremo tretje nadaljevanje iianka pod naslovom «Zadnji okop Julijske kraji ne», pod članliom pa je zemljepisna karta z mejami iz leta 1920 s savojskim grbom med Trstom in Heko in krono Timskega cesarja Pod karto pa piše; «Kako hočemo mi Julijsko krajino; da bo popolnoma priključena k materi domo-| vini, kot je to določeno v I Versaillesu m v Saint Ger- j mainu: brez vsakršne okr- nitve, brez bodečih žic. ki bi ji trgale meso, brez zločinskih žalitev slavnih spomenikov naših mrtvih! Ne pozabljajmo tudi na Zsder, mu. čeni.ško mesto, na svetilnik romanstva, ki ga je Tito ugasil.* Temu primerno j« tudi besedilo, ki ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Naj navedemo samo dva stavka iz tega Članka, ki se glasita; «Mi c1 a smo oškodovali slovensko prebivalstvo Julijske krajinel Na kakšen način?* Medlem ko ZVU dovoli prodajo tega lista v Trstu, pa njena policija prepoveduje premiero slovenske drame »Odločitev*. Iz formalnih ali neformalnih razlogov — to rU važno. 4K»toliški glas» In dvojnu morala cKstoliš':i gl asu objavlja v •iooji zadnji številki na u »odrem mestu razgovor slovenskega duhovnika v vlaku nekim italijanskim iredentistom. Hazgovor je med drugim takole potekal: «... Nočem vas žaliti — je rekel iredentist duhovniku — vendar je moje trdno prepričanje, da ste vsi »slavi* (to ie Slovenci), titini. Samo da vam stopi človek na rep, pa vsi zakričite, od Soče do Beograda.* «Oprostite, gospod. Ko so preteklo jesen v rimskem parlamentu razpravljali o Pellovih vojaških ukrepih na vzhodnih mejah zaradi tržaškega vprašanja, so to odobravali vbi ital. časopisi, od misinov do kominformistov. in vsi poslanci v parlamentu, od Togliattija do De Marsa-nicha Zato smem jaz z važo logiko sklepati, da ste vsi Italijani od tržiške trdnjavice tukai gon do Pantellerie fašisti in komunisti.* Mojemu .• drugu je bilo preveč. Dvignil je glas: •Zasramovati pa se tudi od vas ne pustim, čeprav ste duhovnik.« »Gospod, po ničemer vas nisem vprašal. Vendar vidim in čutim, da do nas Slovencev velja za vas dvojna logika in dvojna mera. To je pa ze- lo težka, rekel bi neozdrav* ljiva bolezen. Zato vas le po. milujem* Vstal sem in v Sesljanu izstopil. V duši pa mi grebe še danes spoznanje, da ta mol ni govoril 6am, iz njegovih ust so govorili Se premnogi njegovih rojakov, za katere velja prav tako kot zanj dvojna logika in dvojna mera do nas Slovencev, včasih tudi dvojna morala. In to j« zelo težka, bojim se, da neozdravljiva bolezen naših so. sedov Italijanov. Zato jih mo. remo le pomilovati.* Ugotovitev pisca gornjih vrstic glede dvojne logike in dvojne morale je popolnoma točna. Mi dodajamo le: ta dvojna logika in dvojna morala je tista, lei'jo uporablja tudi tržaški šujf Santtn. Ki je prvi predpostavljeni slovenskega duhovnika, ki je napisal članek in ki jo uporablja tudi sv, oče papež v Rimu, fci je njegov najvišji predpostavljeni Vsa nesreča leii torej v tem, da mora omenjeni slovenski duhovnik te svoje predpostavljene dvojne logičarje in dvojna moraliste slepo ubogati. To pa ni v korist slovenskemu ljudstvu na Tržaškem, !»IMI>II>>KI |>\K vi Na današnji dan leta 1812 je bil rojen Charles Dickens, stavni angleški pisatelj. Umrl je leta 1870. 9 H| DANES, nedelja 7. februarja Rcmuald, Blagoslava Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.18. Dolžina dneva 9.58. Luna Vzide ob 8.47 in zatone ob 22.31. JUTRI, ponedeljek 8. februarja Črtomir, Zvezdana Amnestija ne ustreza tukajšnjemu pnložaju Toliko pričakovani ukaz o 1946. Predvsem je treba tu amnestiji in odpustu kazni ZVU je bil končno objavljen v Uradnem listu. Porod je bil dolg in težak. Pospešiti ga je morala gladovna stavka jetnikov in tudi tisk je povedal svoje mnenje. Prav tako so izrazili svoje mnenje predstavniki raznih političnih skupin v občinskem suetu. Iredentistične stranke, vštevši kominformovsko, so zahtevale navadno raztegnitev ukrepa o amnestiji, izdanega v ita. Ijanski republiki■ To njihovo stališče je pogojeno po njihovi politični liniji, s katero težijo ob podpori Vidalijeve klike, vključiti za vsako ceno Trst v italijansko republiko. List «Progresso» pa je opozoril pristojne organe ZVU da je treba upoštevati pri sestavi ukrepov o amnestiji posebni položaj v Trstu in coni A, °reden je bil ukaz objavljen v Uradnem listu, so se cula namigavanja, da bodo upoštevali posebni položaj v Trstu in se po tem ravnali. To pa se je zgodilo le delno. Ukaz o amnestiji in oprostitvi kazni ZVU se v glavnem drži zakona italijanske republike, pri čemer je izločil samo tisti del, ki se tiče zločinov podpihovanja k nespoštovanju zakonov, žalitev nacije, zastave in drugih državnih znakov. Dodaja pa člen, po katerem se daje tržaškemu prizivnemu sodišču pristojnost apliciranja amnestije ter izvedbo primernih preiskav za obsodbe, ki jih je izreklo katero koli izredno sodišče za dejanja, izvršena popolnoma ali delno v sedanjem okolišu tega prizivnega sodišča. Ta člen je zelo važen, ker priznava vašemu prizivnemu sodišču pristojnost, da lahko revidira obsodbe zloglasnega fašističnega izrednega sodišča, izrečene proti državljanom cone A STO za dejanja, izvršena v tej coni. Člen je važen, ker gre za načelno Vprašanje ter oprošča državljane področja, da bi se morali obračati na sodišča italijanske republike za anuliranje obsodb izrednega fašističnega sodišča. Prav tako bi morali po tem členu imeti zlasti Slovenci cone A možnost anuli-ranja določenih obsodb, ki so bile doslej izključene iz procedure take vrste. Kar se tiče zločinov žalitve zastave ali hujskanja k nespoštovanju zakonov, je jasno, da je morala ZVU iti mimo tega vprašanja, ker ni nikoli skrbela za to, da bt zaprla tukajšnje iredentistične voditelje z županom na čelu. Največja vrzel v ukazu ZVU se nanaša na oprostitev kazni po členu 3 ki se tiče političnih prekrškov ter prekrškov, ki so z njimi povezani, kakor tudi prekrškov, Jsi so povezani z vojnimi dogodki in ki so jih zakrivili pripadniki oboroženih formacij. Oprostitev kazni se namreč omejuje na dejanja, izvršena med 8. septembrom 1943 in 18. junijem poudariti, da je mnogo državljanov Trsta in cone A šlo v partizanske vrste, t. j. v vojaške formacije, kakor jih omenja omenjeni člen, mnogo pred 8. septembrom 1943. Drugič, datum 18. junija 1S46 nima nobenega smisla za Trst in področje, ker se ne veže na noben poseben dogodek. Posebno določitev dat uma 18. junija 1946 je nesmiselna za naše področje. Takrat se je položaj v Italiji v glavnem normaliziral, ker so bile nekaj dni prej, t. j. 2. junija, volitve v ustavodajno skupščino in referendum za republiko ali monarhijo. Pri nas pa se je bila še ostra borba za državno pripadnost ter je bila normalizacija položaja še zelo daleč. Pri tem je dovolj pomisliti, da so v tukajšnjih zaporih še vedno zaprti antifašisti za dogodke, ki so se zgodili po 18. juniju 1946 in ki se niso okoristili z odpustom kazni, čeprav so bili pripadniki oboroženih sil, prav zaradi pomanjkljivih določb. ZVU bi moraVa to upoštevati, kakor tudi bi morala upošte-vati krajevni položaj. Zato je nujno podaljšanje roka, ki je doložen za uživanje amnestije. Ta čas bi morali podaljšati vsaj do 15. novembra 1947, t. j. do tistega dne, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, ki je napravila konec tedanji borbi za državno pripadnost tega o-zemlja. (Po «Progressu») OB POVIŠKU DELEŽA V BLAGAJNO ZA DRUŽINSKE DOKLADE NBOMESTIM POVIŠKI l\PH lici škodo zaposliti/e brezposelnih Prizadeta bi bila predvsem mala in srednja industrija ZVU naj v interesu zaposlitve delavcev povišek prepreči Te dni je Zavod za socialno zavarovanje (INPS) sporočil vsem industrijskim podjetjem. vključno podjetjem male industrije, da morajo povišati delež, ki ga industrijska podjetja plačujejo v »blagajno za družinske doklade«, in sicer od dosedanjega deleža 22,50 odstotkov na 30 odstotkov. Jasno je. da je to povišanje razburilo predvsem mala in srednja industrijska podjetja, ki so že več let v stalni delovni križi. To povišanje pomeni za podjetje dnevno 7Q lir več stroškov za vsakega zaposlenega delavca. Zato so industrijska podjetja takoj po.sredovala pri Združenju industrijcev, ki je pod-vžeio potrebne korake pri pristojnih oblasteh proti omenjenemu povišanju stroškov socialnega zavarovanja. Nujno je poudariti, da pri tem ne gre samo za delodajalce, ki si na en ali drugi način že žnajo pomagati. S tem povišanjem se še bolj zaostruje vprašanje zaposlitve delovne sile predvsem pri malih in srednjih podjetjih, kjer delodajalci že danes iščejo vse možnosti, da držijo v podjetju čim manjše število delavcev, ker pravijo, da imajo z njimi prevelike stroške pri plačevanju davkov, dajatvah za socialno zavarovanje in drugih pristojbinah. Zaradi tega se mnogim delodajalcem splača plačevati zaposlenim delavcem nadure, name- sto da bi zaposlili večje število delavcev. Se slabši je položaj vajencev, ki se jih predvsem mala in srednja industrijska podjetja odločno branijo, češ da nimajo od njih ((nobenih koristi«, ampak samo stroške za plačevanje prispevkov za socialne dajatv-3, Mnogokrat smo že pisali o splošni gospodarski krizi nu našem področju. Se posebno smo pisali o krizi male in srednje industrije, kjer je bilo vedno zaposlenih mnogo delavcev. Oblasti so celo obljubile, da bodo priskočile tem podjetjem na pomoč glede plačevanja davkov, pristojbin itd. ZVU je izdala poseben uke?, s katerim se podjetjem male in srednje industrije da določen prispevek za zaposlitev vajencev, ki naj vsaj delno reši vprašanje zaposlitve mi.i-de delovne sile. Sedaj pa ZVU dovoljuje povišanje prispevka, ki ga morajo industrijska podjetja plačati Zavodu za socialno zavarovanje za družinske doklade. Glede na škodo, ki bi jo znalo povzročiti to povišanje pri zaposlitvi delovne sile predvsem v podjetjih male in srednje industrije, kar bi samo povišalo že tako previsoko število brezposelnih, pričakujemo, da bo ZVU, ki na tem področju predstavlja državno oblast preprečila omenjeno povišanje deleža za »blagajno družinskih doklad«. ZARADI RAZDEJANJA V LESNEM SKLADISCU Trgovci z lesom zahtevajo davčne olaj&ave Tržaški trgovci z lesom so bili v zadnjih dneh močno prizadeti zaradi hude burje. 2e sam pogled v lesno skladišče je dovolj, da se prepričamo, da so njih pritožbe in tarnanja res upravičena. Lesno skladišče je bilo tako ka kor zapuščeno gradbišče in so deske in tramovi ležali pomešani med seboj v nemogočem neredu. Ze samo urejevanje desk, ponovno postavljanje predpisanih stolpov, sortiranje itd. bo zahtevalo izredno velike stroške, poleg tega pa je burja tudi mnogo lesa uničila, tako da bo dober edinole za kurjavo. 'Na sestanku združenja vseh zainteresiranih pri trgovini z lesom so izračunali, da znaša skupna škoda najmanj 50 milijonov lir. Pri tem pa pripominjajo, da je realna škoda verjetno precej večj? Trgovci z lesom so zato na svojem sestanku zahtevali, da jim davčni uradi dovolijo na osnovi izpričane škode plačevanje davkov v več obrokih. Razdeljevanje koksa po znižanih cenah Občina obvešča, da bodo od 9. t. m. dalje razdeljevali v občinskih prodajalnah premoga in drv 35 kg koksa namesto 50 kg drv, kot so doslej dobivali vsi upravičenci. Cena ostane neizpremenjena, in sicer 465 lir za obrok. ZADNJI ROK POTEČE 31. MARCA T.L.I DO 15. T.M. BODO POSTAVILI DELA NA DRAŽBO PRIJAVA DOHODKOV OBNOVA MAVHINJ po zakonu „Vanoni“ Se bo končno začelo Za pojasnila se lahko vsakdo obme na Kmečko i 2a dela je nakazanih 20.400.000 lir. Kdaj bodo končani zvezo ali pa na Slovensko gospodarsko združenje Na drugem mestu objavlja- dohodke, katere so davkopla- mo obvestilo Kmečke zveze svojim članom, naj ne pozabijo prijaviti tudi letos do 31. marca svojih dohodkov v smislu sedaj že dobro znanega zakona «Vanoni». To obvestilo pa ne velja samo za kmetovalce, temveč za vse, ker zakon zahteva, da morajo prijaviti dohodke vsi prebivalci, ki imajo kakršen koli dohodek, razen redkih izjem. Kazni za namerne ali nenamerne «pozabljivce» so hude. V prvi vrsti morajo vsi tisti, ki so dolžni* a niso izpolnili prijave, plačat posebno globo, ki se jim vpiše v kazenski list, poleg tega pa bodo plačali vseeno davke, katere bo vpisal za davkoplačevalca kar davčni urad na osnovi dohodkov iz prejšnjega leta in ki jih bo povišal za 10 odst. Do 31. marca je treba torej prijaviti davčnemu uradu vse V TRETjE GRE RADO... Za 8 milijonov lir zlatnine plen spretnih vlomilcev S ponarejenimi ključi so priili v zlatarno in iz nje odnesli vse, kar je bilo v izložbenem oknu čevalci imeli 1952. leta in to je treba napraviti na poseb- načrti za popravilo požganih hiš v Cerovljah. Vižovljah in v Medji vasi? Nedopustna počasnost pristojnih organov Po dolgih letih čakanja in nih dokaj zapletenih fOrmu-jpo neštevilnih obljubah lah-larjih. katere je davčni urad danes zabeležimo novico, * ’ , , i. , lri hn foivesplua vJlfc nf 17. a- ze razposlal. Opozarjamo, da še zdaleč ni oproščen prijave tisti, ki ni dobil omenjenega formularja In da si mora formular nabaviti pač sam pri kateri koli prodajalni monopolnih izdelkov. J',u uu>> Dejali smo, da morajo izpolniti davčno prijavo vsi, vendar zakon «Vanoni» predvideva nekaj izjem. Davčne prijave ni treba tako izpolniti vsem tistim, ki imajo izključno dohodke od zgradb, če ti dohodki ne presegajo 150 lir na leto. Takih lastnikov je seveda zelo malo. Številnejši pa so taki primeri, ko ima nekdo skupnih dohodkov podvrženih dohodnini samo toliko, da ne presegajo 240.000 lir. Računajo se tako skupno dohodki kategorije «E» (industrijska aktivnost, trgovina, obrt, zakupnina od zemlje in podobno) kategorje «C» (svobodni poklici in umetnost) in kategorije «E» (raznovrstni dohodki kot rente na obresti, državna služba, služba pri privatnikih itd.). Računajo se vsi tovrstni dohodki skupaj in ne vsak posamezno. ki bo razveselila vse prizadete Mavhinjce; do 15. februarja morajo postaviti na dražbo dela za obnovo Mav-hinj, ki so bile med vojno po. žgane, in sicer v višini 20 milijonov 400.000 lir. Ta vsota, ki bo šla iz fonda za popravilo med vojno požganih in porušenih hiš. je le za 200.000 lir nižja od prvotne ocenitve, ker so med tem časom nekateri zasebniki sami popravili razne nedostatke na svojih hišah ali gospodarskih poslopjih. Cim bodo dela oddana, ostane le še vprašanje vremenskih razmer in prizadeti Mavhinjci se bodo končno lahko oddahnili. Kljub prijetni novici pa ne moremo mimo dejstva, ki nam prikazuje vso počasnost in bi. rokratizem pristojnih organov. Znano je namreč, da so bile zadnje ocenitve izvršene že avgusta meseca lapskega leta, kar pomeni, da je bilo tre-i ba za odobritev in morebitne i prepise čakati dobrih 6 me-1 secev. To je odločno predolga imajo toliko bolj pravico zahtevati, da se jim zaradi vojnih razmer nastala škoda vsaj deloma popravi ter da se z deli ne odlaša v nedogled. Zaradi burje trgi ACEGAT 30 milijonov lir škode Močna burja, ki je te dni divjala nad mestom, je povzročila občinskemu podjetju ACEGAT 30.000.000 lir škode. Predvsem so bili poškodovani javna razsvetljava, vodovodi, ki so zamrznili, Omrežje električnega toka ter tramvajske žice. Strokovnjaki podjetja sodijo, da bodo uporabili najmanj 15 dni za popravilo in popolno ureditev javne razsvetljave. Za to delo so dolo- (^KRITIKE IN POROČILA ) IZREDEN USPEH ZBORA «BRATST VO-JEDINSTVO» Dane s nastopi zagrebški zbor v Nabrežini Včeraj zvečer je bil v polno zasedenem Avditoriju koncert zagrebškega pevskega zbora vBratstvo-jcdinstvo«. Ni bilo prvič, da smo v tej dvorani prisostvovali hrvatskemu zboru In kakor je ostal nastop Zlatičevega 'zbora neizbrisno v spominu tržaškega občinstva, tako bo tudi včerajšnji koncert pomenil enega izmed viškov zborovske umetnosti, ki smo je bili deležni v teh letih, odkar nam Glasbena Matica prireja koncerte v Avditoriju. Homogeno zlit zbor je pel s toliko preciznostjo in takšnim vživetjem, da nam je težko reči, katere pesmi so bile izvedene bolj popolno. Zbor je pokazal dovršenost tudi v sami moški zasedbi, kjer je mogoče izvajanje še bolj prehajalo v pravo virtuoznost. Dirigent Mladen Jagušt je zbor vodil mojstrsko, tako da je z njim lahko dosegel vse tiste učinke, ki jih je želel, obenem pa našel pri vsaki pesmi njen pravi glasbeni izraz. Posebne aplavze so si zaslužili tudi solisti Branka Oblak, Zdenka Zabčii in ing. Branko Manojlovič. Ko je ob koncu prvega dela predsednik Glasbene Matice tov. Milko Skrap spregovoril nekoliko pozdravnih besed, je zbor odgovoril s pesmijo, prav tako pa je na koncu dodal koroško narodno *Cej so tiste stazicen in ponovil Mo-kranjčevo «Kozar». Zbor bo danes popoldne na. stopil v Nabrežini in lahko Nabreiincem že v naprej čestitamo, da so si znali poskrbeti za tak leP in dovršen umetniški užitek. ni tvornosti. Predavanje bo združeno z recitacijami iz Vu-kove literarne zapuščine. Tu-kajšni univerzitetni profesor, slavist in prevajalec iz jugoslovanskih literatur, Urbani, bo kot strokovnjak govoril O italijanskih prevodih iz jugoslovanske književnosti. Za spremembo tej literarni tematiki bo Mara Samsa zajela v predavanje v obliki potopisa Slovensko Koroško in naše narodno vprašanje. Dve predavanji, ki jih ima Krog tržaških Slovenk v svojem letošnjem programu pa bosta iz domovine. Tvorili bosta vez med nami in matično deželo. Zena našega tržaškega rojaka Marija Vilfanova bo govorila o temi: Sedanjost v Indiji. Nekdaj nam Slovencem tako malo znana dežela bo vstala pred nami v luči raznih vezi, ki jih ima v njej Jugoslavija, in ki so nam Tržačanom skoraj docela nepoznane. To predavanje bo obenem otvoritveno v letošnji sezoni. Naslov drugega predavanja bomo javili naknadno. Poleg teh osrednjih predavanj pripravlja Krog tržaških Slovenk tudi vrsto predavanj, ki jih namerava imeti na našem podeželju. Zajemala bodo vzgojno, kulturno, zdravstveno in sodobno gospodinjsko problematiko. Bila naj bi nekak temeljni kamen za bodoče delo, ki naj bi dvignilo kulturno raven tudi naše kmečke in delavske žene. SLOVENSKO-HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA priredi danes 7. februarja 1954 ob 20. uri V AVDITORIJU Predavateljski večeri Kroga tržaških Slovenk Krog tržaških Slovenk nadaljuje tudi letos s svojimi že tradicionalnimi predavateljskimi in kulturnimi večeri. V celoti je zamišljeno za mesto sedem predavanj, ki jih namerava z razliko od prejšnjih let. izvesti pretežno z domačini močmi in bodo po večini literarnega značaja. Dr. Vladimir Bartol si je izbral temo, ki jo je pred kratkim podajal na svoji predavateljski poti po jugoslovanskih mestih. Imenuje se: Dve nasprotni smeri v slovenski literaturi. Profesorica Valerija Glavičeva bo govorila O svetovnih pisateljicah. Njeno predavanje bo nekaka dopolnitev predavanjem o domačih pisateljicah, ki smo jih imeli pred dvemi leti. Uvedlo nas bo v literarno snovanje žene v širšem pomenu. Ker poteče letos deset let tragične smrti našega lirika dr. Stanka Viv čili od jutri dalje 78 delav-1 ka, bo profesor Alojz Rebula cev. I spregovoril O Vukovi literar- | MILKI TURKOVI V SLQVo""| doba, ki je ne moremo opra-j „ , vičiti niti s prezaposlenostjo rnolkh glasovi trde grude, ki tehničnega urada niti s kakš-jie P?/*3*® na krste prerano ! nim drugim razlogom. I umrlih slovenskih šolnikov Se nam zvenijo v ušesih za- segali njeno fizično moč, so končno zrahljali njeno zdrav- Vprašanje, ki smo ga s tem Prijave ni treba izpolnitij postavili, je’namreč važno za-tudi tistim, ki imajo dohod-, radi tega_ ker so v devinsko- ke izključno od zemljišč, ce j nabrežinski občini še tri vasi, ! ti dohodki, po računu, ki je j ki čakajo na začetek popravil V dobrem mesecu so n*- Poleg omenjenih besuncev sta i natančno predviden v prijavi,: med vojno požganih hiš, To j 4, t. m v stvar zapletena tudi 43-let- ne presegajo 480.000 lir. Prav* •• •- " 's~ ~ tega ozemlja. Od leta 1947 jih naštejemo že celo vrsto in to žalostno število povečuje danes smrt Milke Turko, učiteljice v Ricmanjih, umrle znanci dvakrat poskusili okrasti zlatarno, ki jo ima 58-letna Ana palumbo vd. Ven-timiglia v Drevoredu XX. septembra. Prvič (30. decembra lanskega leta), so komaj začeli s svojim delom in odtrgali žabico, pa so morali opustiti svoj posel, sicer bi jih zasačili. Drugič, 27. januarja t. 1 , so najprej vdrli v sosedno trgovino in napravili v zidu luknjo, da bi prišli v zlatarno, pa so napravili luknjo le do blagajne in jim tudi tokrat ni uspelo. Odšli so praznih rok. a se niso vdali. Tretjič pa jim je uspelo, in že kako Imeli so več sreče podnevi, kakor prej ponoči. Pa tudi bolj previdni so bili kot prej. Zdaj so si preskrbeli ponarejene ključe. Včeraj popoldne so izrabili opoldanski odmor, ko je bila zlatarna zaprta, in dobesedno izpraznili bogato zalogo. Odnesli so med drugim 80 zlatih prstanov, nekatere z briljanti. 37 zlatih zapestnic. 203 zlatnike, 10 ur, 15 ženskih zlatih ur, zlate nakite, verižice .td. v skupni vrednosti 7 do 8 milijonov lir, ki niso kriti z zavarovanjem. Tatvino je zapazil 64-letni Angelo CapUrso( ki je zaposlen v omenjeni zlatarni, ko je včeraj okrog 16. odprl vrata. ki so bila v redu zaklenjena, m je zagledal prazno izložbo. Zbralo se je takoj mnogo rudovednežev in je takrat prišel mimo tudi neki agent civilne policije, ki je takoj obvestil svoje poveljstvo, ki je nemudoma poslalo na mesto svoje izvedence. Zaključena preiskava o tatvini starega železa Organi Javne vaPrttosti so te dni zdkliučtli preiskavo glede tatvine starega železa in delov ladje, ki je bila v vojnem muzeju pri Sv. Soboti, tatvine, katere so obtoženi trije begunci; 19-letni Marijan Gašperšič, 17-letni Iv*an Saitlik in 19-letni Matijas Bubreg. ni Faustino Godina in 57-let-pi Rocco Ferraro, ki sta nakupovala okradeno blago. O zadevi smo že pisali, ko so bili obtoženci pred sodiščem za določevanje narokov, ki jih je spustilo na začasno svobodo. Poročilo policije pravi, da se je tatvina ponavljala skozi vse leto in da so odnesli raznega materiala v skupni vrednosti 1 milijon in tako so oproščeni tisti, ki ima jo dohodke izključno od odvisnega dela, če njih dohodki ne presegajo 240.000 lir. Obrazci za sestavljanje dohodninskih prijav so dokaj zapleteni, saj je prvo leto, ko je pričel veljati novi zakon (iVanoni* vedel povedati Italijanski tisk, da si je neki .............._J| Milančan raje vzel življenje pol lil. Begunci so na poli-! kot pa da bi se boril z njimi, ciji izjavili, da so kradli sta-'Zato napravijo kmetovalci in ro železo tudi v skladišču' drugi slovenski pridobitniki podjetja Sidemar in drugod,J najbolje, če se obrnjo za po-toda glede teh tatvin ni nih- moč h Kmečki zvezi in Slo-če napravil ovadbe. Vsi na- venskemu gospodarskemu zdru- vedeni obtoženci bodo sedaj prišli ponovno pred sodišče za določevanje narokov. Cigarete so ]iti zamikale V petek popoldne je Antonija Košuta vd. Tence iz Sv. Križa 37 javila policiji, da so se neznanci V noči med 4. in 5. t. m vtihotapili na dvorišče stavbe, kjer ima svojo prodajalno tobaka, s pomočjo lestve so prišli do okna, razbili šipe in odnesli iz prodajalne cigarete v skupni vrednosti 94.000 lir ter 8.000 lir v gotovini. Zavore so se utrgale Včeraj popoldne so se nenadoma utrgale zavore tovornega avtomobila, ki ga je vozil 23-ietni Giuiiano Mauri po Ul. Porta Vozilo je začelo z vedno večjo naglico teči za-denski po klancu, podrlo je električni drog in 12 kv.m obcestnega zidu. Šoferju se ni zgodilo nič hudega, avto pa je le malo poškodovan. Vlom v lekarno Včeraj so neznanci s ponarejenimi ključi med opoldanskim odmorom odprli vrata lekarne v UL Bernini 4, katere lastnik je dr. Giulio Davanzo, in odnesli iz nekega predala 98.000 lir v gotovini ter 500 lir iz blagajne. ženju v Ul. Fabio Filzi 10, kjer bodo dobili vsa pojasnila. S seboj pa morajo seveda prinesti davčni plačilni 114» katerega že Vsakdo ima. velja za Medjo vas, Cerovlje! Tovarišica Milka Turko se in Vižovlje, o čemer je bilo j je rodila 1889 pri Sv. Antonu že neštetokrat govora na se-j blizu Kopra. Učiteljišče je jah občinskega sveta občine. konfala v Gorici Njeno prvo Devin-Nabrežina. Po zagoto-1 službeno je bii0 v Ric-.„JI1IJ4 111( vilih. ki jih je dal načelnik ; mgnjjh, kamor je prišla leta j prijatelji! oddelka za javna del« pri ZVU j 19 k vzljubila kraj.l dr. Caffarelli nabrezinskemu, r[cm8njsko ljudstvo in tudi i županu so načrt, bodisi v de- jjudstvo njo Jpo |oU ni imeia lu bodisi izgotovljeni. Toda : ............ •> *■ „ 1 nikoli časa zase. Kadar smo je. Dolgo je kljubovala bolez ni in še celo tik pred smrtjo se ji ni hotela vdati, a izčrpanost je bila prevelika, za to je tov. Milka zatisnila svo' je trudne oči in nas za vedno zapustila. Lahko se je ločiti od sveta, ako je obračun življenjskega dela tako ploden, tako bogat kakor je bil Tvoj, tov. Milka! Počivaj mirno v domači zemlji med svojimi znanci in Slava če upoštevamo dosedanjo prakso, tedaj bo šlo leto h kraju, z obnovitvenimi deli pa še ne bodo pričeli. Menimo, da bi morali na uradu za javna dela pri ZVU upoštevati razmere, v katerih živijo posamezni gospodarji omenjenih vasi, predvsem pa bi morali upoštevati to, da so bile vasi požgane med vojno ter so vaščani mnogo prispevali V boju proti nacifaši-stičnim sovražnikom. Zato ZLATA POROKA ’• V* V ■■■■K 8. februarja 1904 sta se poročila v Trstu pri sv. Antonu novem Ana Černetova in Jakob Stanko. Jutri praznujeta zlato poroko — 50 let skupnega življenja, v družbi svojcev, s katerimi sta preživela dobre in slabe čase. Oba zlato-poročenca sta pomagala pri graditvi Narodnega doma v Trstu. Sta zavedna Slovenca in člana OF od prvega dne. Čestitkam njunih otrok, vnukov ter Ostalih sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima žili mo ie mnogo srečnih let. jo obiskali, je bila vselej obdana od mladih ricmanjskih žen in deklet, katere je učila lepih ročnih del in kuhanja. Okoli nje so se zbirali otroci in tudi odrasli, katere je pripravljala za nastope pro. svejnih prireditev. Bila je duša življenju vasi. Z ljudstvom je delila vesele in žalostne ure. Poleg velike popularnosti v Ricmanjih in vsem Bregu je bila vzorna učiteljica in vzgojiteljica. Taka je bila tov. Milka pred fašistično dobo, in ni klonila, ko je fašizem udaril po slovenski šoli. Kljub prepovedi in žuganju je še nadalje gojila prosvetno delo v slovenskem jeziku. Zaradi Miklavževega večera s slovenskim sporedom je bila premeščena v Štjak in kmalu nato odpuščena iz službe, ko je fašizem xatrl slovensko šolstvo. Težko se je poslovila od Ricmanj in Brega. Sprejela je službo v Jugoslaviji v Ge-derovcih, v kraju na modžar-sko-jugoslovanski meji v upanju na skorajšnjo vrnitev. Toda njeno upanje se ni izpolnilo dolgo vrsto let. Druga svetovna vojna tudi Milki ni prizanesla. Okupator jo j« preganjal, poniževal in ialil. Po osvoboditvi se je na zahtevo vaščanov vrnila v Ric-manje, kjer so jo slovesno in z ljubeznijo sprejeli. Leta in trdo delo slovenske učiteljice sta ji aarisala gube v lica in ji pobegla lase, vedrosti in poguma p« ji nista zatrla. Tov. Milko spet najdemo v ricrr.anjski šoli in izven nje kot neutridno prosvetarko in kulturno delavko v naših organizacija.! Zaključen proces Belihar • Sartori Včeraj se je pred tržaškim kazenskim sodiščem zaključil proces zaradi obrekovanja proti odgovornemu uredniku lista «Corriere di Triesteo, dr. Beliharju, katerega je tožil šef za gospodarstvo in finance dr, Sartori. Na predlog javnega tožilca je dr. Sartori umaknil tožbo, ker se je dr. Belihar obvezal objaviti popravek. Nova egiptovska proga Trst - Aleksandrija Egiptovska državna družba «Alexandria Navigation Com-pany» bo 17. februarja otvo-rila novo redno mesečno pomorsko progo Trst - Benetke -Beirut - Aleksandrija. Na pro. gi bo vozila motorna ladja »Ismailia«. kateri se bodo pozneje pridružile še druge ladje. Osvobodilna fronta SESTANEK OF za Prosek - Kontovel, Sv. Kri* In zgonlSko občino bo v torek 9. t. m. ob 20.30 na Proseku. Na dnevnem redu razprava o poli-titno-organizacijskem delu OF. Ljudska pr-OKveta PEVSKI ZBOR PD BARKOVLJE poziva vse pevce, da se zbero danes točno ob 19. uri v društvenih prostorih, kjer bo vaja za nastop v Avditoriju, PD »IVAN CANKAR* Odborova seja bo v sredo 17, t m. ob 20.30 v Ul. Montecchl 6, soba St. 50. Na sejo so vabljeni tudi člani gospodarskega odbora. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost. Tajništvo. PREŠERNOVO PROSLAVO združeno z revijo pevsKih zborov SVOJO UDELEŽBO SO PRIJAVILI ZBORI : 1. Prosvetno društvo iz Barkovelj (Milan Per-tot); 2. Ivan Cankar od Sv. Jakoba (Vladimir Švara); 3. Ivan Vojko s Proseka-Kontovela (prof. KareJ Boštjančič); 4. Igo Gruden iz Nabrežine (prof. Karel Boštjančič); 5. Valentin Vodnik iz Doline (Cvetko Marc); 6. Lonjer - Katinara (Just Lavrenčič); 7. Lipa iz Bazovice (prof. Karel Boštjančič); 8. Mladinski zbor Glasbene Matice - Trst (prof. Karel Boštjančič). } Vljudno vabljeni , k polnoštevilni udeležbi. Vstop prost ■■□Daa ■§ Rcssettl. 16.00 in 21.00; Revija. Excclsior. 14.30: «Dogaja se v Berlinu»f J. Mason, C. Bioom-Nazionale. 14.45: «Kleopatrine U1}* bežni«, R. Fleming, W. Lun Fifodrammatico. 14.30: «Cilj Man* golija», R. VVidmark, Don la™ lor. Arcobaleno. 13.45; «Skobci ožin*’’ Y. De Carlo, R. Hudson. Audttortum. 14.v5: »Prepovedan5 ženske«, L. Darnell. V. Coft*®" Mladini izpod 16 let prepove dano. ,, Astra Rojan. 14.30; «Zaklad svete reke», J. Payne, R. Fleminl. Cristallo. (Trg Perugino) »Zelena čarovnija«. Grattacielo. 14.30; ((Kristinine Uu' bežni#, E. Parker, F. McMurraj Alabarda. 13.30: «Moulin Rouge*’ J. Ferrer, Zsa Zsa Gabor. Ariston. 14.00: ((Nehvaležno srce*. C. Del Pobgio, F. Latimore. Armonia. 14.00: ((Ljubezen, J” vklepa«, J. Simmons, V. Mature. Aurora. 14.30: ((Lili«, L. Caroni: Zsa Zsa Gabor. „ Garibaldi. 14.00: ((Plesalka«, Descurt. Mladini izpod 16 prepovedano. Ideale. 14.30: «Turek Napolltan«' Toto. Mladini izpod 16 let Pre povedano. . . Impero. 14.30; ((Zakonska postelj«' L. Palmer, R. Harrlson. , ItaUa. 13.45: «Moulin Rouge». Ferrer, Zsa Zsa Gabor. ... Viale. 14.30: « Na jugu bobnU' bobni«, J. Craig. ... Kieo ob morju. 15.00: %A I..I K Glavni odbor SHP2 svojemu dlanu tov. * ftr Turko iz Ricmanj i»^rcl.l%v, žal je ob bridki izgubi nje seitrc Emilije. Javljamo žalostno nas je za vedno zapus mati, stara niatii, taiča in sestra Ho/amila stara 76 let. pf Pogreb drage pokojn'^ ji jutri 8, t. m. ob IS-30 “ pred Skcdcnjske cerkve msče pokopališče. Tnst - Buenos Aires, 7. februarja 1954. ^| Z»1U.I«Č' °* ; VSCVRAZN^U* ZS3LAH0fi/ \\ \ v R02-J,NW-^^' |^CSC( V \ * t RO J£ B»V<>6',KOV, Mr/-/' \- } ; hiAPRgJ M'&>%&/&&&■ \ -i nai zmerni s \ i KJJH ROKE/ \ J Sl s&Mpn ft* Sg ttžSl U / ETi^fcsr.SPtS-ČA.Sr^;^ j Ji 7, K Nam naJnazA? SE VŠHS!KVve!‘ki obenem more biti le umetnin kot er cm se je utelesila duhovna *wa vsega naroda. iertiv? \l}Kslei se vsakdo ustavi ob Pre--. - • skusa se ob njem oplajati in učiti. skuša hej ~h 9a razurneti — in za vsakogar pose-Iplnf l17 veliki poet resnice, skrivnosti, žefni™ afc’ kdor se mu je kdaj bližal z njen™ srcem’ kdor se je kdaj ukvarjal z težko0 Pesmijo, ve povedati, da Qii in Trn riflAp np.am.i 7.(1 čiji, h kateri se je priženil. Anton Aškerc meni, da so bili lastniki vrbenjske hiše št. 1 (pesnikova rojstna hiša) r-njega dni ribiči gradu Begunjskega*, a dokazov za to ni. Eno pa drži kot pribito: pesnik je bil ng ta pridevek ponosen prav tako kot na svoj priimek, zato je na obeh zgradil marsikatero alegorično pesem in domislico. Razmišljanje o ribičevem delu in njegovi usodi pa ga je nehote gnalo fc_ morju. Ze v pesmi Zvezdogledom, zapisani v zvezku, ki ga je v šolskem letu 1825-26 pokazal učenjaku Kopitarju, srečamo prvo prispodobo z morja. Mladi jurist pošilja trakom žvižgati, modrijane, ki žele v nebeških zvezdah brati, al’ sonce bo dobrotno nam dalo srečno leto, a>l’ bo neba togota vetrov nam šum zbudila, razsula v polje točo, utopila čoln na morju... To je verjetno prva Prešernova pesem sploh, saj se je ob Lenori in Povodnem možu edina rešila peči, v kateri so zogleneli vsi ostali pesnikovi prvenci. Tedaj je Prešeren veroval v življenje. Vse njegove pesmi imajo kljub morečemu vzdušju, ki jim polni jedro, z upom in samozavestjo napisan konec. Tak je v pesmi Slovo od mladost, Trideset let ima, življenjska parabola se je upognila, denarno je še vedno odvisen od stricev, ljubezenske sanje raznaša vihar trpkega spoznanja: Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača. Vse udarce pa zmaguje zdravje ir. znova se začne zapletati kolobar, da bo razočaranje tem večje: ^Mladosti jasnost vendar misli take si kmalu iz srca spodi in glave, gradove svetle zida si v obla-ke....* Ze naslednje leto napiše več poezij, ki jih poznamo sedaj pod skupnim naslovom Sonetje ljubezni. Veliko ugibanja je bilo, komu so namenjene: Klunovi, Žaliki ali kaki drugi Ljubljančanki. Pa ni važno. Umetnik poje in upa. Da bi hrepenenje laže izpovedal in poudaril nasprotje med ljubezenskim nemirom in spokojnostjo v uslišani ljubezni, razgrne pred nami najprej sliko hude vre na morju in Ko je viharjev sila prevelika, togota njih se potolažit’ noče, kamor val žene čoln, obupajoče leteti ga puste roke brodnika. Pri dosedanjih pesmih (1825—1835) je šlo morebiti v morski tematiki res bolj za slučajno, naučeno prispodobo, zdaj pa se mu je vodni element odkril v vsej strahotnosti, zakaj ugrabil mu je najdražje. Morje mu odslej ni več sredstvo za poudarjanje nasprotij med lučjo in temo, med upom in bojaznijo. Postalo mu jo simbol nesprejemljivosti, neprizadetosti, stoičnega sprejemanja vsega, kar prinaša življenje, vihar na morju in brodnik v njegovem objemu pa prispodoba resničnih notranjih nemirov. Pesnik se je z morjem osebno povezal Z e v nemški pesmi, ki jo je zložil nekaj dni po prijateljevi smrtix še bolj pp v slovenski žalostinki iz leta 1846 je povedal, kako mu ta nesreča sega v srce. V spominu na tragični dogodek je prisluhnil savskim valovom ter z ritmom in s ponavljanjem zvočnikov, sičnikov in šumnikov mojstrsko zadel njih hinavsko pesem: «V Save dereče valov tam vrtinčinah smrt te zgsačh. O Slodnjakovi trditvi (Poezije, str. 153), češ rta vrstica slika šum-Ijanje savskih valom, lahko rečemo, da ni pretehtana. V tem verzu je groza, je mrak in ne lirično na-strojenje ršumljanjan! Tudi pripovedna pesem Krst pri Savici (1836) nosi vse značilnosti pesnikove depresije, ki jo je preboleval v tem času. Nepremagljivi Črtomir je premagan. Ob Bohinjskem jezeru stoji in premišljuje, če ima njegovo življenje še. kak smisel. Prostovoljne smrti ga resi edino želja po ureditvi vseh računov. Kot je bil zaprva boj med pogani in nima več moči, Togj ko je vse porušeno in zgubljeno. Fant s celo močjo se v veslo vpre, ni mar mu skalovja, viharjev ne. nič več se na zvezdo ne ozre. Naprej brez miru svoj čoln drvi; al’ tak za pevkami ribič hiti, kdo ve! al’ sam pred seboj beži? Zgubljen je, utopljen je, se bojim; Okvir- : ’ ril, n,u w-i*yc. rtegn , Olnvno prispodobo oris skrivnost-cvetiČ.n°Vania v naravi, pomladi, življenja Ren’ farjev in morja. n°virn’- ■ di morje srečamo med Prešer-zije 1 lzraznimi sredstvi. Ce preletiš Poe-Vesrnih Ustaviš kvečjemu ob dveh, treh jih 5 ‘E 2 izrazito morsko tematiko; če pa k terni, zia9oma, spoznaš, da se je poet retnn elementu — proti pričakovanju — Vzklila Vračal in da mu je dokaj pesmi do zinit ■12 neposrednega ali posrednega KeVa morja. Gr°č0“ dobil Prešeren pobude za to? kajpng, da ga je na morje opozorila Vina in - učenost, zemljepis, zgodo- vai0 , pozneje pa se mu je razode- V-ačrtn,,1 svetovnih klasikov, ki jih je Pri t p? Prebiral. A to je še premalo, saj Vovostr,-?.endar ne 0re niti za modno spodoh ■ 20 P°dzavestno zajemanje pri- so Sa- lz zakladnice spominov, iz katere Pesnii:rnali tn smejo zajemati tud realnosti in ko daje pesmi za Ivan. Zajec 1905: RIBIC Anton Koželj 1912: LEPA VIDA kdor ljubi brez upa, ga svarim, nikar naj ne vesla za njim! Prešeren je v tej alegoriji izrazil svojo življenjsko zavest v trenutku, ko je zavrgel zadnjo misel na ustvarjajočo srečo ob Juliji in se na milost in nemilost predal erosu, ki ga je v njem zbudila Ana Jelovškova, mlado, neizobraženo dekle. Naveličan samote z zadirčno sestro Katro, utrujen od garanja v Chrobatgvl pisarni, si je zaželel ženske, ki bi ga ljubila, takšnega, kakršen je bil, in oklenil se je Ane z vsem bistvom. Potopil se je v vrtinec burnega, a polnega življenja, kakršnega dosihmal še ni bil okusil. A drago je plačeval te mrvice. In tako Tnalo lepega, tako malo liričnega je bilo v tem nehanju: vsakdgnje skrbi, usodna zapletenost, razmerja z Ano. nezakonski otroci, njihove bolezni, Smoletova smrt, ponovne zavrnitve prošenj za samostojno odvetništvo in slutnja bližnjega konca... V spoznanju, da mora stisniti zobe in sprejemati od usode, kar si je nakopal po svoji volji, je nastala v njegovi duši večletna ustvarjalna tišina. Sele 1843 je začel znova pesniti kot dozorel mož. Prebil se je do zadnjih spoznanj o ničnosti vsega enkratnega. Od svojega nadaljnjega življenja ni imel kaj pričakovati, zato je lahko nepristransko ocenil sebe in okolico. Pesmi ni pisal več za učene in v tujem duhu vzgojene meščane, pač pa za kmečke fante. V obliki in vsebini je postal preprost, v miselnosti občečloveški. Poet, ki ni nosil niti verižice pri ur, češ da drugih vezi ne pozna kot ljubezenske, je moral tudi ženski priznati npravno pravico, da se odloča po srcu. kot je to že prej zahteval zase. In ko je to storil, se je mogel dokončno posloviti od nje, in sicer v pesmi Mornar. Kako globoko in mirno doživetje diha iz te nesmrtne stvaritve! Po morju barka plava, nezvesta, bodi zdrava, sto tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi; moj up je šel po vodi, le jadrajmo zg njim! sl>ozna-rSyet:ovTle literature. Prešeren si je, miselno in oblikovno revščino °braza , literatov, ki so v potu svojega Boučne .ali «pesmi» o letnih časih in ^UTidevku in v tra0lk.l ^ i}t Eri*’ na so m„ rodtL v Vrbi na Ribiče-®nc6». p™ 7’0 domače rekali 'Ribičev S?« t0 >^non,TV ie nis° dogimli’ sehU, °V Prudra e vedo niti- aU Je ^ iz Doslovič ?zef Prinesel vzdevek s ali ga je našel pri doma- potem miru, ki zavlada, ko ugleda čolnar spet Kastorja in Poluksa v ozvezdju Dvojčkov. Iz tega najelementarnejšega doživetja mu raste kavalirski poklon obču-dovanki: Tak’, draga deklica, zvezd tvojih čakam... Zakaj, akti reko bežat’ oblakom, ak’ še tako vihari jeza sreče, nebo se koj zvedri krog moje barke. Toda vsa upanja so bila jalova. Zakon, ki se je pesniku obetal, bi bil stvar gospodarskih računov, zato ga je odklonil, v Celovcu je mimo navade slabo opravil odvetniške skušnje in si s tem zavalil velik kamen na pot do svobodnega poklica, obupal je nad praznim mestnim življenjem in si zaželel vrnitve na kmete. Očetovina pa je razpadala; bil je tujec med tujci, ko je zadnjič videl vse domače na novi maši brata Jurija. Tedaj je pač videl, kaj mu je naklonila Parka. Ni ga bilo strah, le za hip je vztrepetal in v Sonetih nesreče zasanjal, kako bi bilo, da je ostal doma: Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima milijonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka... Isto neutešeno hrepenenje veže pesem o Lepi Vidi in Sonetni venec, v katerem trdi, da bodo ob novi pesmi slovenskega Orfeja rvesele viharjev jeznih mrzle domačije*. Zdaj se zlomi: sanje o vseuravnajoti zvezi s šestnajstletno Primčevo Julijo blede, njegov najboljši prijatelj Matija Cop utone. Preveč nesreč $e zruši na pesnika, da bi jih mogel razumeti. Prehudo ga izkuša življenje. Pesnik se nimo več kan opreti. Joka. Omahuje. Doživlja strahotno krizo. Pred žalostjo, sumom in zavestjo sokrivde in kesom se zateka v vinsko omamljenost in misel na samomor. To pa m niti hipna blaznost niti wertherjun-stvo pli kakšna druga modna bolezen stoletja, temveč obupna in brezmiselna osamljenost modernega človeka, ki se ni mogel slepiti z nobeno samoprevaro ln ga tudi ni mogla omamiti nobena prevara (Slodnjak). Pesnik se je zavedal, da ga bodo strasti umorile, a se je rajši odločil za smrt kakor za odpoved in pozabo. Izročil se je usodi, kot se izroči v prevelikem viharju brodnik valovom, ko je bil poskusil že vse, da bi rešil čoln m sebe: V Mornarju je pesnik izkušen pomor-kristjani upodobljen z gorskim hudour- ščak, ki ga nobena reč več ne vrže iz nikom in z neurjem na jezeru, Črtom'- tiru. Hladen je in uravnovešen, pozna rova. mladeniška neugnanost pa z bobne- lepote pa tudi nevarnosti svojega po-čimi in bleščečim se slapom, tako je klica, previharil je oceane, utrujen je, osorej spokojenost vodne gladine na je- n nemirni duh išče nova pola... Najsi je zeru in v krnici pod Savico tolmač Crto-mirove odpovedi in pesnikove dozoritve, njegovega očiščenja. Celo obliko in ritem narekuje to osnovno doživetje. Izpod je zgrajen iz tercin. ki nazorno spo- posvečena Juliji ali Ani ali Podbojevi Jerici, pesem je nepozabna odpoved sreči in ženski. V tej odpovedi ga znova omami morje in mu služi vi tretje kot izrazno sredstvo minjajo na divje kipenje valov ob skalni ^ zad.njih pesmih. Morje mu je zdaj z steni (dve vrstici) in na plahmtev rgzbi- nebom vred podoba večnosti, utelešeni tega vodovja (zadnja vrstica). Krst pa ----------------------------------- :---------;—------E— je izklesan iz umirjenih stanc. Pesnik je (Nadaljevanje na 6. strani) našel ob Crtomiru smisel svojemu življenju: pozabi in žrtvuj se in ustvarjaj! A vendarle je to laže spoznati in reči, kot storiti. Kako, kam? so vprašanja, ki še in še mučijo pesnika pa nanje ne ve odgovora: Sebe in prijatelje zavrača: Prašajte raj’ oblak neba, prašajte raje vgl morja, kadar mogočni gospodar drvi jih sem ter tja, vihar. Oblak ne ve, in val ne, kam, kam nese me obup, ne znam. Odgovor so prinesla šele naslednja leta. Pesnik je izgubil zadnje upanje na Julijo in na umetniško tvornost pod toplimi žarki njenih oči. Bile so sanje, za večno pokopane-Nima smisla, da bi še žaloval, saj ni mogoče spremeniti ničesar več. Treba se je razgledgti, treba je živeti! To razpoloženje preveva alegorično balado Ribič, ki je mejnik med Julijino dobo, kot pravimo, in zrelimi leti. Mladi Ribič se je premagoval in odpovedal, iskal je v ženski idealov, nikoli je ni Imel le za utešitev sle. Vse zaman! Pa se mu prikažejo morske deklice, polne so in zapeljive, ter ga vabijo, vabijo. In zvabijo. Ribič ve, da je zgubljen na tej poti, a kaj ko Dore Klemenčič 1944; ZDRAVLJICA precej odbijajoča. Nemčija, # si jo želi Molotov, je namrdS nevarno podobna vzgledom, ki jih poznamo iz vzhodne Evrope. Strah, da pride Nemčija pod sovjetski vpliv in da se torej nemška in sovjetska nevarnost združita, pa je tudi pri Francozih le večji od strahu pred samo nemško nevar-nostjo. Nemci, ki imajo Ruse v hiši, pa za takšne rešitve tudi niso navdušeni. Tu je tudi glavna šibkost Molotovove propagandistične akcije: rešitev, ki jo predlaga on, zahteva v kratkih črtah, da se Bonn odpove vsem vezem z Zahodom, P.ankoio pa ostane v dosedanji odvisnosti od Moskve, da se Nemčiji tudi v bodoče prepove vsako združevanje z zahodnimi državami, vrata na Vzhod pa se pustijo odprta_ Tej načelni šibkosti se pridružuje druga, ki jo narekujejo okoliščine: Molotov ve, da Pri svobodnih volitvah v vsej Nemčiji za Moskvo in za njene podložnike v Vzhodni Nemčiji ni nobenega upanja Vsi njegovi načrti morajo torej že iz samega korena bolehati na pomanjkanju demokratičnosti. Iz tega izhaja tudi osnovna razlika v procedurah, ki sta jih predlagali obe strani. Zahodni ministri, katerih načrtu je dal svoje ime Eden, predlagajo najprej svobodne volitve, nato vsenemški parlament, vlado, ustavo in mirovno pogodbo. Molotov pa hoče prav obratno: najprej začasno vlado, sestavljeno po dogovoru med obema sedanjima nemškima vladama in v sodelovanju z edemokratčnimi organizacijami)), nato mirovno pogodbo nato volitve. Začasni vladi bi bile določene meje njenega delovanja, stalni vladi po volitvah pa bi te meje začrtala mirovna pogodba; v obeh primerih bi bile te meje takšne, da bi Moskva prišla na svoj račun. Prejšnji teden je potekel u obrazložitvi in odklonitvi o* beh načrtov. Pri tem je bil Molotov s svojim načrtom tako vsiljivo ustrežljiv, da je k njemu kar sam predlagal popravek, ko so že ostali trije izjavili, da ga ne sprejemajo in da tudi ne vidijo, kako bi ga bilo s popravki mogoče toliko spremeniti, da bi bil zanje sprejemljiv. Zahodnim, ministrom je to laže: Eden je predlagal načrt, Dulles pa nekaj dni nato popravek (o tem, da lahko bodoča vsenem_ ška vlada sprejme »ali tudi zavrne« mednarodne obveznosti ene ali druge sedanje nemške vlade), ki ga je Eden seveda sprejel. Ni ga pa z vsem načrtom vred sprejel Molotov, ki je na drugi strani poskušal rešiti videz svoje demokratičnosti z demago-škim predlogom ljudskega re-fernduma o tem, kaj imajo Nemci rajši: mirovno pogodbo ali bonnski sporazum in pariško pogodbo. To, pomeni tudi, kar je Molotov tudi sicer jasno povedal: dokler o-stanejo pogodbeni sporazumi in pogodba o evropski vojski v veljavi, ni misliti, da bi ZSSR pristala na mirovno pogodbo. Zdi se pa, da se bo igra to pot začela na tajnih sejah. Ce nekoliko pomislimo, res ni videti drugega izhoda, če se naj konferenca kam premakne. Dosedanja oblika na pol-javnih sej je bila odlična propagandistična tribuna in temu so bile seje tudi v glavnem namenjene. Toda dokler je praktično vsaka izgovorjena beseda tudi zapisana in izročena tisku, je razumljivo, da do koncesij, ki so za vsak sporazum potrebne, ne more priti. Imajo pa tajne seje tudi nevarnosti, kot vsako dogovarjanje za zaprtimi vrati: na njih so mogoče vsakršne kupčije, takšne, katerih rezultat je takoj objavljen, pa tudi takšne, ki pridejo šele kasneje na dan. Ena izmed a-snovnih oblik današnjih di-plomatičnih kupčij pa je razdeljevanje vplivnih področij. K temu je v zadnjih letih v največji meri težila prav sovjetska politika, In nikjer ni rečeno, da n j prav Molotov, ki se je ob prvih zahodnih predlogih, naj se ministri sestanejo tudi za zaprtimi vrati, držal kot kmečka nevesta, pričakoval prav to, da poskuša doseči svoje namene. Toda poprej je moral izstreliti vsaj prvi obrok svoje propagandistične municiji; moral je poskušati ustvariti v zahodnem javnem mnenju razpoloženje, ki bi predstavljalo pritisk na njegove tri kolege. Na prvi ožji seji bodo govorili o prvi točki dnevnega reda, ne še o Nemčiji. Toda prav prva točka obsega zelo široko področje in nudi največ možnosti za manevriranje. Ni na primer izključeno, da Molotov ne bi konkretno ponudil Franciji premirja v Indokini, na kar je že namigoval. Ni izključeno, da bo ponudil ugodne pogoje za trgovino z vzhodnimi državami, kar zanima tako Francoze kot Angleže in jih spravlja v nesoglasja z Amerikanci Sicer pa, pri sovjetski politiki rti mogoče izključiti ničesar. Medtem pa ljudje v svetu čakajo, da bi iz Berlina končno le slišali nekaj dobrih novic..,. x, e. Plesna skupina Janine Charrat iz Pariza, ki je gostovala v Jugoslaviji, je dosegla tudi v Ljubljani velikanski uspeh. Francoski balet je nastopal v opernem gledališču štiri večere, prva dva večera s prvim in naslednja dva z drugim programom. Njihova edinstvena plesna tehnika in prodorna umetniška sila sta prevzela gledalce, največje doživetje pa je bilo koreografsko mojstrstvo Janine Charrat. Po nekaterih točkah navdušeno ploskanje kar ni hotelo ponehati, Po nastopih v Ljubljani se plesna skupina zopet vrača v Pariz, po krajšem odmoru pa odpotuje na novo turnejo v Belgijo, Holandsko in London. ...in domača premiera Tik pred gostovanjem Francozov pa je priredila ljubljanska Opera kot četrto premiero letošnje sezone samostojen baletni večer. Predstavo je pripravil baletni mpjster, koreograf Nenad Lhotka iz zagrebške Opere, ki je deloma tudi sam nastopil. Na sporedu je bila Schmittova Tragedija Salome, Prokofjeva Klasična simfonija, Saint-Saensov Mrtvaški ples in končno Amazonke na glasbo Kogana—Serpenova po koreografski zamisli Janine Charrat, mlade francoske plesne umetnice. (Zgoraj poročamo o gostovanju njene skupine). Poleg članov ljubljanskega baleta, izmed katerih so v glavnih vlogah nastopili Lipovževa, Miklič, Remškarjeva in Gradova, je gostoval tudi član zagrebškega baletnega ansambla Ivo Sertič. Muzikalno vodstvo je imel tržaški rojak dr. Danilo Švara. Izšel je priročnik slovenske književnosti Pri Založbi Obzorja v Mariboru je izšel priročnik za srednješolski študij zgodovine slovenske književnosti od prvih začetkov do današnjih dni. Knjiga je izšla kot prvi del Pregleda jugoslovanskih književnosti, čigar drugi del (s pregledom zgodovine hrvatske, srbske in makedonske književnosti) bo izšel letos jeseni. Pisec prof. Stanko Janež skuša v knjigi nuditi i predavateljem i dijakom pogled v. slovensko književno dogajanje in mu v poglavitnih obrisih, ob upoštevanju književnega dogajanja pri ostalih evrop-spih narodih pokazati stanje in razvoj naše književne kulture. Berlinska konferenca ima za seboj že dva tedna in ducat sej, plodov tolikega sejanja pa še ni videti — največ to, da se ministri doslej še niso sprli, čeprav so se včasih grdo obkladali z obtožbami, in da tudi nihče še ni grozil, da bo konferenco zapustil. Niti Dulles še ni omenil, da je nekoč napovedal, da ima samo tri tedne časa za Berlin. Skratka, vsi si prizadevajo, da bi pokazali čim več vztrajnosti pri pogajanjih in povedali čim več lepih besed o svoji pripravljenosti za sporazum. Kljub tem lepim besedam pa je konferenca po še kar ekspeditivnem začetku prejšnji teden zamrznila. Ne le zaradi mraza, ki je bil v Berlinu precej občuten — do 25 stopinj pod ničlo so namerili. Po uvodnem preklanju so ministri kmalu prešli k drugi točki dnevnega reda, se pravi, k sprašanj u Nemčije in evropske varnosti)). Formulacijo je dal Molotov in je že sama na sebi program- rešitev nem. Škega vprašanja naj bo taka, da bo zagotovila evropsko varnost, ki jo zdaj ogrožata balkanski pakt in težko se porajajoča evropska vojska. Tako pravi Molotov in računa pri tem, da se mu bo posrečilo vsaj zavreti nastanek evropske obrambe skupnosti, z drugimi besedami, oborožitev Zahodne Nemčije. Nekateri francoski listi so že ugotovili, da je od diskusije v Berlinu največ izgubila prav evropska vojska. Nepopularnost te rešitve v Franciji je znana. V Nemčiji vidijo mnogi — predvsem social demokratska opozicija — v Adenauerjevi politiki vključevanja bonnske republike v zahodni sistem največjo oviro za združitev Nemčije, ker poglablja razlike med obema deloma dežele in obenem ustvarja pogoje, na katere Moskva ne bo zlepa pristala. Mnogi vidijo tudi, da za Ade-nauerjevo prizadevnostjo ne tiči samo skrb za rešitev Nemčije pred sovjetsko nevarnostjo, temveč tudi — in verjetno v prvi vrsti — strankarski in razredni interes, pa, če hočemo, tudi cerkveni. Nevtralna Nemčija z omejenim vojaštvom bi bila za povprečnega Francoza gotovo sprejemljiva in zadovoljiva rešitev (če izvzamemo morda strah, da se bo Nemčija brez hudih vojaških izdatkov še bolj razvila v nevarnega gospodarskega konkurenta in sčasoma v prvo gospodarsko silo v Evropi). Do sem se Molotovov račun dobro obnese. Toda vsaka kolajna ima dve plati; in v tem primeru je druga stran kolajne za Francoze in Nemce ..-i '■ i ==a»-g—. PUBLIKACIJA 0 NA Moderna galerija v Ljubljani je spet izdala lično u-metnostno publikacijo manjšega obsega in formata kot so njene reprezentativne u-metnostne monografije, Ta obsega poleg tehtnega 'uvoda enega naših vodilnih u-metnostnih kritikov, dr. F. Steleta, še življenjepisne po- datke osmih tržaških slikar- jev: Cesarja, Černigoja, Groma. Hlavatyja, Lukežiča, Sakside, pok. Sirka in Spacala, ki jih je zbral dr. Karel Dobida, ki je izdajo pripravil. Glavni del pa tvori 24 reprodukcij njihovih del v črnobelem, na celih straneh, Naslovno stran z lepo dekorativno grafiko je o-premil Riko Debenjak. Ves tekst je preveden tudi v francoščino. Namen publikacije je označil v uvodu sam dr. Stele: ((Galerijski svet... je prepričan, da je prav, če v teh kritičnih dneh tržaške zgodovine sebe in druge spomnimo prav na kulturne uspehe slovenskega življa v Trstu.... «Borba» za usodo Trsta, ki je prišla v oktobr-sko-novembrskih dogodkih v kritično fazo, je torej rodila tudi to publikacijo propagandnega značaja — v plemenitem smislu besede — z zelo stvarno vsebino. Dr. Stele ugotavlja, da «danes upravičeno govorimo o Trstu kot drugem najvažnejšem središču slovenskega slikarstva# in to potem «ko je kazalo, da je fašistični režim izpodrezal korenine slovenskemu kulturnemu življenju# Zbirala se je ta skupina med osvobodilno borbo ter «z večjim zanosom kakor kdaj poprej dvignila prapor slovenske kulture v Trstu#. Ta kulturna skupina se je sicer najgloblje zagledala v zahodni kulturni svet, živeč na skrajnem robu svojega naroda, a je kljub navideznemu kozmopolitizmu nekaterih ostala zvesta svoji slovenski zemlji z lirično ali trpko kraševsko oznako. Ravno te značilnosti so nakazale tej skupini posebno vlogo, namreč, da je vsemu slovenskemu slikarstvu odpirala pogled v širši svet. Uvodničar nato razčlenjuje značaj vsakega poedinega slikarja ter poteze, ki jih vežejo, n pr. Černigoja s Cesarjem in Lukežičem v nekako šolsko skupnost, Saksido, Spacala in Černigoja pa zopet v nekako a- vantgardistično skupino, ki jo povezuje s prvo ravno Černigojeva, osebnost. Vsa vsebina daje publikaciji posebno kulturno težo, ki ji bo ohranila vrednost tudi še delj od' tega zgodovinskega trenutka. Skoda, da se ni izkoristila prilika, da bi objavili v sporazumu s prizadetimi umetniki reprodukcije tudi novejših njihovih del. Tudi sicer bi njihovo sodelovanje lahko preprečilo kak lapsus. Černigoj je n. pr. postal za 10 let mlajši, — rojen je bil torej res 1898. 1. Tudi Hla-vaty ne stanuje stalno v Kopru, marveč v Trstu oz. na Opčinah. Lapsus je tudi trditev, da ima SNG stalno opero in dramo. Zal, da o operi ne more biti govora. Morda bi bilo umestno, skupini dodati še kakšno ime, n. pr. Avgusta Bucika, ki je bil sicer rojen Goričan, a je velik del svoje raztresene dejavnosti opravljal prav v Trstu, v različnih obdobjih, posebno pa v zadnjih letih svojega življenja, po padcu fašizma-podobno kot A Sirk. Publikacija je vsekakor v polni meri dosegla svoj namen, da je morda z najbolj blestečim pojavom izvirne slovenske kulturne ustvarjalnosti pokazala obstoj samega slovenstva v Trstu s tem, da je osvetlila bitnost slovenskega slikarstva v Trstu, ki žal trenutno nima druge možnosti, da bi se pokazalo javnosti. Z. JELINČIČ K K. DOBEHER Alaša rteduljsha črtica Da bi si skuhal gaj, sem bil preveč utrujen. Zato sem pil nilsko vodo, kakršna je pač bila. Mimogrede sem pomislil, da bi se moral pravzaprav v bolnišnici dati cepiti proti pegavici. Okus te neslane prazne čorbe pri petindvajsetih stopinjah me je spominjal na mlačno vodo. Brezbrižno sert vrgel no' gavice za težkimi škornji. Potlej sem se zleknil na nizki, prekratki železni postelji. Malo sem še mrmral predse. Črnec Abdul in Arabec Ibrahim sta mi prejšnji da mnogo pripovedovala o strupenih kačah, ki sta jih pobila tam zunaj blizu železniške postaje Viktorija. Po pesku lazeče kače, strupena, smrtno nevarna gola-zen! Povrhu pa je lazila iz, močvirnega pasu okrog mesta še vsakršna druga zoprna golazen. Kot zadnje, preden sem zaspal, sem začutil, kako me tišči ročaj kovčka kot podaljšek moje zložljive železne postelje. Potlej sem menda zaspal. Iznenada pa sem bil spet buden. Zdramilo me je nekaj neprijetnega, ostudnega. V sobi je bila neka nevarnost. Čutil sem jo. Zato sem ležal tiho in negibno, še z zaprtimi očmi. Ko sem oči odprl, sem videl samo strop nad seboj. Luna je sijala v sobo. Bela zadnja stena mošeje na nasprotni strani je bil a videti ko zrcalo. Kovane železne mreže na oknih so metale na stene, mizo in stol krivuljaste sence. Tako sem ležal in čutil, k a o silno so moji živci napeti. Moje prsi so bile nekam čudno tesne. Prsi... In že sem ga začutil, grozljivi pritisk. Na mojih prsih je ležal težak sveženj, zvit v klobčič. In čutil sem, da je živ Zvit v klobčič je ležal in se počasi premil.al. Zvit v klobčič! Strupena kača na odeji nad mojim telesom. Kača! V moji krvi ni bilo več niti zrnca spanca. Bil sem buden. Zona me je spreletavala. Ce sem se le ganil, me je kača še bolj pritisnila, Milimeter za milimetrom sem dvigal glavo. Pred obrazom naguoana odeja me je varovala pika, hkrati pa me je ovir a. a, da i.ače nisem videl. Toda Videti sem jo moral! S težavo sem dvignil g.avo še nekoliko vrne. Pre-v.dno in rahlo sem za spoznanj* iztegnil vrat m pogledal čez o~ejo. Ves trd od groze sem položil glavo na~aj. iVe, ta ni bila več črna kaca, ta težki, temni sveženj. Biti je moraia kle^patra, ajriška Kobra! Ce bi hlastni.a po meni, bi bil mrtev. Moje roke so ležale odrevenele tesno ob te.esu. Ali je dvignila glavo? Bilo je gruzno ležat t tako negibno in ničesar videti. Zmeraj občutek m zavest: zdaj zdaj bo dvignila g.avo, ploščato glavo nad ceooj, zdaj zdaj te bo pičila. 7’oda ganiti se ne smem! To je bi.a moja edina zaščita pr'1 njo. Ta^o sem ležal — več m.nut, ur, ceio vecnust. Smisla za čas spioh nuem več i/uei. Z^elu sc mi je aa ležim ta o negibno že meječe t n leta. Vmes pa zmeraj rahli gibi strupene golazni. Ah se je bližala moji giav.? Al i je že dvigm.a giavo in nihala z njo nad mojim ot>.a-jjm? oči *i sp.oh nisem več upal odpreti. Razburjeno d.getajoči kačji jezik, stekleno negibne, srepe kačje oči! Zdelo se mi je, da bom zdaj zdaj zblaznel. Moral sem se rešiti; Tudi če bi me pičila. Centimeter za centimetrom — neskončno počasi — sem dvigal roke. Trajalo je celo večnost, preden sem jih dvignil do obraza. Moje roke, ki so prijele samo rob odeje, so rahlo drgetale. Se trenutek. Odločno, kratko sem potegnil o-dejo čez glavo tn sveženj te je zavalil na tla. V loku sem se pognal k nasptotni steni. Moji prsti so tipali po električnem stikalu. SkrU nilo je i.i močna žarnica je razsvetlila izbo. Prestrašeno tem se ozrl na t'a. Obvisela je na vratih. Tam je bila/. Velika, tr" načka. Njene oči to me srepo gledale. »Mijav*, je zamijavkala nekam žalostno. •* - * LETOS V CARIGRADU Taksna je bila 120 metrska skakalnica ob zadnjih tekmah. Skakalnico so nato podrli, namesto nje pa napravili novo, ki bo med skorajšnjim uPlanškim tednom« slavnostno otvorjena. po Šestih letih drla so pripravljeni na pot v- Štirje Zagrebčani letos z jadrnico na pol okoli sveta Jadrnico bo zgradila delavnica l judsko tehniko na Roki in bo dolga 14.0, široka pa 3,3 m ■ Potoi/anje bo trajalo približno 3 leta C L NAŠ FILATELISTIČNI KOTIČEK J Prihodnje leto bodo odšli štirje Zagrebčani z malo jadrnico, dolgo vsega 14,6 m in široko 3,3 m na nenavadno plovbo okoli sveta. Vodja ekspedicije je Svetozar Šesto, absolvent medicine, prvi navigator Niko Vidas, šestinpetdesetletni kapitan v pokoju, drugi navigator ing. Vlado Franulič in radiotelegrafist Lazar Bačič. Svetozar Šesto že nekaj let pripravlja svoje drzno potovanje. Lani je dobil dovoljenje. Jadrnico gradi defafvraca Ljudske tehnike na Reki. Jadra bomo imela skupno 60 kvadratnih metrov, a glavni jambor bo visok 14 m. Majhen pomožen motor s 7 KS bo skrbel za polnjenje akumulatorja in kretanje po lukah. V kabini bodo štiri preprosta mornarska ležišča, improvizirana kubinja, skladišče za hrano in 800 1 vode, temnica za razvijanje filmov idr. Nji-riova oprema bodo še dve filmski kameri za podvodno in normalno snemanje. 20.000 m filmskega traku, magnetofon za zvočno snemanje z 10.000 m traku, najmodernejši pribor za ribolov, stroj za proizvajanje ledu, gumijasti čoln, več fotoaparatov, krat-kovalna radiopostaja ter seveda posebne obleke proti vetru in dežju. Jadrnica se bo imenovala «Horizont» ih bo razvila največjo brzino 16 milj na uro. Namen potovanja ni senzacija, ker predstavljajo oceani preveč nevarnosti, naporov in vsakovrstnih težav, da bi jih mogla senzacionalna slava odtehtati. Seveda takšni poskusi tudi nimajo več raziskovalnega značaja kot pred stoletji, ko je bila zemeljska krogla še malo znana. Toda za športnika, etnologa, znanstvenika, pisatelja in filmskega snemalca se tu odpirajo nova, pestra, bogata ter zanimiva področja. Prav ta namen je ime! tudi Svetozar Šesto, ko si je zamislil potovanje. Kot etno-lcg-amater hoče . zbrati etnološko gradivo za naše muzeje, kot snemalec posneti več dolgometražmh filmov, a kot zdravnik proučiti metode zdravljenja pri primitivnih ljudstvih. Vse te vredne in dragocene podatke bo po končanem potovanju dal na razpolago skupnosti, ki mu je potovanje tudi omogočila. Avgusta bo četvorica odplula z Reke. Mimo Gibraltara in Kanarskih otokov bodo prešli Atlantik in se ustavili v Venezueli. Tu se bo ekspedicija zadržala kaka dva mereča, da bo zbrala prvo gradivo Skozi Panamo bodo nadaljevali pot v Mehiko, kjer bodo poskušali dobiti gradivo iz civilizacij Maya in Atzeca Potem se bodo ustavili šele na drugem bregu Pacifika, v Polineziji, na otokih Maraue- zes, Coocoro, Tonga in Hebri-di. Nato na Gvineji, na otokih Malajskega arhipelaga in na otoku Bali, ki je znan po svoji čudoviti keramiki, plesnih okrasih, maskah in nošah. Cez Indijski ocean bodo šli na Madagaskar in skozi Mosambiški kanal v Južnoafriško unijo. Sledi najtežji del plovbe — viharni it Dobre naae. Potem Capetovvn, Kongo, Nigerija. Tu bodo o-stali 2 do 3 mesece in obiskali notranjost dežele da bodo prišli v stik s kuStiiro domačih plemen. Plovbo bodo nadaljevali vzdolž afriške obale do Gibraltara in naprej do Reke, njihovega izhodišča. Vse potovanje bo trajalo tri do tri in pol leta. Tako bo »Horizont* zopet na Reki šele ob koncu 1. 1957. ne in zato se tukaj vse leto mudijo prosvetni in znanstveni delavci, ki črpajo svoje znanje iz bogate knjižnice. Izmenjava izkušenj med njimi se je že večkrat pokazala kot zelo dragocena. Ustanovo vodi prijazni švicarski Francoz g. Moser, ki je zastopnikom jugoslovanske mladine sporočil, da je Mladinski dom na razpolago tudi njihovim mladinskim funkcionarjem, če bi jug. mladinska organizacija hotela prirediti kakšen mednarodni seminar ali kaj podobnega v, tem kraju. Inski dom UNE V Gautingu v bližini Miin-chena na Bavarskem (Južna Nemčija) so pred nekaj meseci odprli prvi Mladinski dom UNESCO v Evropi. Gauting je lep letoviški kraj ob železnici, ki vodi iz Miin-chena k bavarskim jerezom na jugu Nemčije. Nekdanji gradič z lepim parkom in igrišči služi mladini vseh narodov, ki se tukaj ustavi, za študij in razvedrilo. V tem mladinskem domu namreč velika in bogata knjižnica omogoča študij vseh problemov, ki so v zvezi z vzgojo mladi- Potres-šiba za človeštvo Potresi so, po ugotovitvah znanstvenikov posledica presnavljanja notranjih plasti naše zemlje. Zaradi škode, ki jo povzročajo, jih prištevamo k najstrašnejšim šibam, ki tepejo človeštvo. V svežem spominu so nam grozote, ki jih je potres povzročil nedavno v Turčiji, starejšim pa je tudi dobro v spominu potres, ki je 1895. opustošil Ljubljano. Sele po tem potresu je Ljubljana dobila sodobno lice. Iz poročil ljudi, ki so na lastne oči videli potresne katastrofe, izhaja, kako ta pri-rodna nesreča vpliva na ljudi in živali. Groza, strah in obup se stopnjujejo do brezumja. Ljudje ih živali nagonsko iščejo, ne meneč se za drugo, izhoda iz smrtne nevarnosti. V Evropi je bilo največ potresov v Italiji, kjer imamo še danes tri delujoče vulkane. Vsako leto enkrat se sestanejo zastopniki študentskih zvez, ki niso članice Mednarodne študentske zveze, ki že od ustanovitve izvršuje samo direktive Informbiroja. Po sestanku v Stockholmu in Ko-penhagenu je letos na vrsti tretji sestanek v Carigradu, na katerem sodelujejo tudi jugoslovanski študenti. Med mnogimi nalogami, ki jih bo morala opraviti ta konferenca, so tudi naslednje: ureditev odnosov s španskimi študenti, ki na vsak način sku. šajo postati člani Mednarodne konference študentskih u-nij, nadalje vzpostavitev tesnejših stikov s študentskimi organizacijami v kolonialnih, manj razvitih področjih in de. želah pod skrbništvom, čemur se prav posebno upirajo študentske organizacije velikih in kolonialnih sil. Posebna naloga jugoslovanske delegacije pa je, - da naveže čim tesnejše stike s študentskimi organizacijami Burme, Indije in Indonezije. Prav posebno so zaželeni tesni stiki z indijskimi študenti, ki se v svoji državi bore s podobnimi problemi kakor Jugoslovani, Na konferenci bodo prav gotovo zastopniki nemških študentskih organizacij skušali uveljaviti svoje težnje, da bi študentski tisk oziroma razšir. janje informacij o študentih prišlo v njihove roke. Španski študenti skušajo prihodnje leto organizirati študentsko tiskovno konferenco in se tako afirmirati pred študentsko svetovno javnostjo. Njihove študentske organizacije nimajo svobodno voljenih vodstev, temveč jih imenujejo vladni organi. Zaradi tega se večina študentskih organizacij po sve. tu upira, da bi španske študentske organizacije postale član Mednarodne konfsrence. Konferenca v Carigradu, ki se bo po svojem zaključku nadaljevala v konferenci Mednarodne univerzitetne pomoči, ki je v preteklih letih že večkrat. izdatno pomagala jugoslovanskim študentom, bo morala odločiti tudi o tem, ali naj v prihodnjih letih delajo posamezne študentske organizacije na to, da bi prišlo v zahodnem svetu do formiranja nove študentske organizacije. Za to se bore zopet velike študentske organizacije, medtem ko manjše vztrajno odbijajo vzpostavitev take organizacije, ki bi lahko pod vplivom velikih postala le o-rodje za tujo propagando. Dosedanji uspehi v delu te konference so dokazali, da ja med študenti mnogo dobre volje za mednarodno sodelovanje, ne glede na vero, raso in politično prepričanje. Prav gotovo imajo tudi študenti kot mladi intelektualci veliko nalogo, da z medsebojnim spoznavanjem in spoštovanjem pravic in kulture drugih narodov delajo za učvrstitev miru. Trdno upSmo, da bo konferenca v Istanbulu, dala nove rezultate v teh naporih. UGANKI Na gori zeleni možakar stoji, zares čudovita „ v njem sila tiči. Oddaljena mesta, pogorja, vasi prestavi v bližino pred tvoje oči. paiOoufivp \uavp Postrežnica Cirila Je pod vodo hodila, a se ni n!č zmočila. laviO vu v\s3u sf spoci Veliko zanimanje za I. slovensko filatelistično razstavo v Trstu Razstava je kljub je temu ar bila sicer l cli propagandnega značaja, ven prikazala bogastvo slovenskih zbiralcev znam Slovenski filatelistični klub uLovrenc Košir« v Trstu je priredili 30. januarja t.l. prvo slovensko filatelistično razstavo v Trstu, katera bi morala biti odprta dva dni. Razstava pa je vzbudila splošno zanimanje in zato jo je bilo treba podaljšati, kar za dva dni. Razstava je bila bolj propagandnega kot strokovnega značaja in je bil njen glavni namen pritegniti vsaj nekaj, če ne že dosti 'mladeničev k zbiranju znamk. Na razstavi je sodelovalo enaindvajset razstavljavcev — članov, po leg teh pa še en razstavljavec, ki je razstavljal izven konkurence saj bi v drugačnem primeru prav gotovo on dobil prvo nagrado. Na razstavi smo videli kompletno zbirko cone A in cone B Svobodnega tržaškega o-zemlja (Ločniškar), poleg teh kompletno zbirko predvojnih, medvojnih in povojnih znamk jugoslovanskih ozemelj. Te zbirke so tvorile pravzaprav jedro razstave. Bili so razstavljeni številni ovitki prve- ga dne (Eirst day covers) iz cone A, cone B in Jugoslavije. Razstavljavec Nazor je sodeloval izven konkurence: razstavljal je kompletno serijo četvorčkov osvobodilne izdaje leta 1945 v Splitu, spe- cialitete pretiskov Ljubljanske pokrajine iz leta 1941 ter specialitete pretiskov Crne gore iz leta 1945. Znatno so bile zastopane tudi druge zbirke: Grbec ia Presl sta razstavljala zbirke liHIBHIMSSiMsiBl S filatelistične razstave v Trstu. jPII.HIIICA)) Knjižice, ki se bodo priljubite Založba Obzorja iz Maribora izdaja zbirko drobnih zvezkov domač h in tujih pravljic Pravljica — to je nekaj, česar .si otrok od nežne mladosti pa tja v šolska lata želi. Nikoli mu pravljic ni dovolj in nič ne de, če se tudi ista nešteto krat ponovi. Pri tem so seveda pogosto v zadregi starši. Cim je otroka kdo «okužil» s pravljico, tedaj ni več miru: povej pravljico! In če si jo povedal že deset krat, bodi brez skrbi, da jo boš moral ponoviti še in še. Pri tem pa boš moral še paziti, da kaj ne spremeniš, kajti mali poslušalec te bo takoj popravil: ne, to pa ni bilo tako. Tudi učitelji in učiteljice nižjih razredov morajo imeti pripravljeno zalogo pravljic, če hočejo, ..da jih bodo mali paglavci vsaj od časa do časa zares pazljivo poslušali. Ko namreč učiteljica pripoveduje pravljico, tedaj je pozabljeno klepetanje in nagajanje sosedu. Vendar z zalogo pravljic ni tako enostavno. Mnogo knjig raznih pravljic v slovenščini — tudi prevedenih — je že davno pošlo. Po vojni se je sice. 'marsikaj izdalo, v glavnem prevodi. Kljub temu pa se nam zdi posrečena zamisel mariborske Založbe Obzorja, da je začela izdajati majhne zvezke pravljic (približno po 40 strani). V teh zvezkih so zbrane domače in tuje pravljice. Zbirka se je pričela z Milčinskega pravljico Kačji kralj Babilon, v 4. zvezku je pet pravljic — Potopljeni grad in drug? — Oskarja Hudali-sa, v 7. Branka Rudolfa Čudno jezero in še dve pravljici, 10. zvezčk je napisal France Filipič (Pravljica o bratcu in sestrici) in obljubljena je že tudi Leteča žaba Dušana Mev-Ije. Kot 2. zvezek so se v zbirko uvrstile pravljice iz Tisoč in ene noči, od koder bo črpan tudi 12. zvezek. Uredništvo zbirke (urednik Ivan Dolenc) črpa tudi iz narodnih pravljic raznih na- Zbirka ima enotno opremo, delo Toša Primožiča, nekateri zvezki pa so še tudi posebej ilustrirani. Prikupna zbirka zasluži, da dobi širok krog interesentov. Majhni zvezki se bodo tudi otrokom priljubili, da bodo ne samo poslušali pravljice, ki bi jim jih drugi brali, ampak bodo še sami segli po njih in začeli citati. V tem je gotovo tudi en način in sredstvo, kako privaditi otroke čitanja in jim vcepiti ljubezen do knjige. Tisto ljubezen, ki ostane, da nam ne bo treba vedno tožiti, da naša mladina ne kaže ljubezni do knjige, Diskriminacija proti Si rodov. Tako so že v 3. zvezki: srbske narodne pravljice, v 5. grške (o Hcrakleju), v 8. črnske. Skoraj nemogoče si je zamisliti zbirko pravljic, kjer bi ne bilo nekaterih imen, ki so na tem področju že davno postala mednarodna. V 6. zvezku imamo pravljice Haujja, v 9. Andersena, v 11. bratov Grimm. Založba pa napoveduje za bližnjo bodočnost še nadaljnje tri zvezke Andersena (Popotni tovariš, Zlati zaklad. Divji labod), Basni L. N. Tolstoja in Trnjulčico francoskega zbiratelja ljudskega blaga Charlesa Per-raulta. Vlada predsednika Malana nadaljuje v Južnoafriški uniji politiko zapostavljanja domačih prebivalcev (temnopoltih). Pred dobrim letom so prepovedali študentom dostop na univerze, pozneje pa so zaradi odpora določili eno izmed univerz za pripadnike temnopoltih ljudstev. Da bi onemogočili dotok študentov črncev na univerze, so sedaj začeli izvajati politiko zapostavljanja tudi že na srednjih šolah, kjer postavljajo posebne pogoje za vpis. Močno so zmanjšali tudi število štipendij, ki jih dodeljujejo srednješolcem in vi-sokošolcem-črncem. Malanova vlada kljub odločnim protestom celo v parlamentu ni odstopila od svojih zadnjih zahtev, da morajo črnski srednješolci obiskovati gimnazije le pod pogojem, da so vsi zbrani v razredu, kjer ni otrok belcev. i ut Pine zi nise min jsi ZAKLETI OSEL Jurez, samotar tam nekje v hribih, o katerem so oo-redni sosedje trdili, da mu v glavi manjka vsaj en »kolešček*. je gnal svojega starega osla na semenj. Počasi, ne da bi se vsaj enkrat ozrl nazaj, je Jurež vlekel trudnega sivca, omotanega z vrvico, po razdrapani poti. To sta opazila dva nu-domušna potepuha, ki sta se hladila za nekim grmovjem ob poti. Hitro si izmislita načrt, ki se Jima je posrečil v polni meri. Natihoma se pritihotapita za Jurežem in snameta oslu vrvico. Nato si eden izmed njiju natakne vrvico na vrat in stopica za Jurežem. Drugi pa odvede osla v bližnjo šumo in ga dobro skrije. Nenadoma se pa Jurež ustavi in potegne iz žepa zakajeno plpioo. Medtem ko prižiga, se ozre nazaj in — ostrmi. Pipica mu pade iz rok. Trenutek steji popolnoma odrevenel, nato pa zakriči: «Kdo si? Kje imaš mojega osla?» ♦Potepuh sklene roki kakor k mol tv! in sajavUa: «0 dobri človek, poslušaj! Jaz sem bil zaklet. Osla nimam, pac pa sem jaz sim bil tisti osel. ki sem "ebl služil. B1 sem rekdaj človek kakor tj in Se prav Imenitnega rodu. A nekoč sem se zelo pregrešil In sem bil za kazen za dolgo dobo spremenjen v osla. Pravkar Je ta doba minila, kazen sem o-slu'11 in spet sem človek. Res sem ti kot osel zelo garal, pa naj bo. Nobenega plačila ne zahtevam Posloviva se v prija* teljstvus. «0 čudež, čudež* vzklikne Jurež ves preplašen. Nato se zaobrne in Jo urno popiha domov. Potepuha sta pa potem osla prodala in denar zave-seljacila. Jurež pa svoje njivice ni mogel obdelovati brez osla. Zato se nekoč napoti na sejem z namenom, da se na sejmu ogleda za drugim. bolj mladim sivcem Ko tako nekaj e asa hodi po sejmu sem in tja — ostrmi. Med drugo živino namreč opazi in na prvi hip spozna svojega prejšnjega osla, ki ga je nekdo prignal na prodaj. Jurež nekaj časa poln usmiljenja zre svojega sta? rega dolgoušca. Nato pa stopi prav tik njega, pogladi ga po dlaki in mu Šepne v uho: £<' ''' Namesto osla Je Jnrež vodil za seboj potepuha. Dvanajst bratcev KOZA IN MIŠ Januar za pečko kima: huda, huda je ta zimal Februar iz svoje vreče trese nam ledene sveče. Marec pride, jih pospravi, sneg nam brj scedi, odpravi. In april je za cmervha, solze toči, jezo kuha. Potlej pa v zelenem maju ptički pojejo nam v gaju. Sonček junija se smeje, ko nam ličečo ogreje. Julij, bratec, kaj je to, Si u grel nam ie vodo, za kopanje do avgusta, ko je iola naša pusta? .-1 septembra šolski zvonec pravi, da je igre konec. Ze oktober polnih rok sadje trosi naokrog. In november v kaščo spravi vse, kar mu jesen pripravi. Se december ko zaide, pa spet novo leto pride.. Maja Smolej Koza se je vzpela na zadnje noge, da bi mulila listje, in ni ji bilo mar, kam je stopila. Slučajno se je tam okrog motala m Is in koza 31 Je stopila na rep. «Au!» Je vrisnila miš. «Kaj ti je?» Je vpražala brezbrižno koza. . Koza je odmaknila nogo in miš je bila svobodna. Lačno kozo so privezali za kol Okrog im okrog je rasla bujna trava, ki jo je koza hlastno mulila. NI u-tegnlla paziti na vrv, ki se je vse bolj in bolj motala okvo^g kola, dokler se ni končno tesno zategnila ko-zi okrog vratu. Tako je že bila na tesnem, da bi io skoraj zadavila. Koza je pričela meketati in klicati na pomoč. Nikjer nikogar, ki bi Ji pomagal. To Je o-pazlla mis in takoj pritekla k njej. «Kaj ti Je. prijateljica?* «Vrv me bo zadavila-*, se je nategovala kozia in od strahu je vrv še bolj napela. Sedaj ni mogla več ne meketati ne govoriti... skoraj bo po njej. Mis je malo pomislila, skočila je na vrv in Jo pridela hitro gristi. Ni minilo dolgo in vrv se je pretrgala. Koza se je osvobodila^ in pogledala rešiteljico. Miš pa jo je prijazno nagovorila: «Vidis, prijateljica, ti ii me naučila, da Je bolje biti dober ko ulabs. In tako sta se v prijateljstvu poslovili. Sladkosnedim Manko Golar: Je pri naši hiši miška majhna, miška sladkosneda. Sladkosneda vse pretakne, naj bo lonček ali skleda. Nosek pomoli v omaro in kotičke vse pregleda, kje se skriva čokolada, kje skodelica-je meda. In če sreča kje klobaso, že jo pridno nosi v usta, gloda, neprestano gloda, dokler cele ne pohrusta. Pa če mlekec kje zagleda, le ga naša miška pije. Ko omaro vso prekuka, v temno shrambo še zavije. Tam je smetana! Seveda žc jo miška naša lile. Nosek ves je bel. In cmoka sladkosnedka na vse viže. Se slanino tam. napade! Sladka, glej, oj, sladka paMi! — Ali veste, da je Marko sladkosneda miška naša?! živali, Cesar je razstavi^ športne znamke, bile P3.", zastopane tudi številne «nui! in «rože», vse na znam*"1' Niso manjkale niti števil”* znamke z raznimi stavban» Predsednik kluba Merlak J poleg drugega razstavljal "i di kompletno zbirko znam Organizacije združenih nat, dov. Videli smo tudi raz« bloke iz raznih držav, zna® ke San Marina, Belgije, lije. Avstrije in Neijič-1’ Razstavljene so bile tudi s« re dopisnice iz raznih deW; sveta; med temi naj omeni#, neka kitajska in arabska P sma ter pisma odposlana ladij Tržaškega Lloyda cc s Spitzbergov. „ Končno pa so bile razstaj ljene še nekatere publikacij in sicer revije in katalog1 j slovenščini, hrvaščini, italij® ščini in francoščini. ^1 Posebna komisija, ka‘eI| so sestavljali Ljubo Mrak Filatelistične zveze Slov^a-je iz Ljubljane ter Sre?*, Merlak in Vladimir PodbrsCj-za TFK «L. Košir« iz Trs» je ocenila razstavljene zt,f ke in podelila nagrade, ka* re je društvo dobilo od filatelije in od Filatelisti^ zvez Jugoslavije. Prvo naS‘,j do je dobil Ivan Ločnis* za svojo zbirko cone A cone B ter Jugoslavije, "Vi go ■ nagrado je dobila LJUC; Rojic, tretjo nagrado pa ■, delijo Srečko Merlak, Alji Bucik, Emilja Perko, Ani Pikič in Nada Vilhar. Sl^' še ostali razstavljavci. TFK «L. Koširn želimo j lo uspeha pri njegovem /' daljnjem delu, želimo I bi pritegnil v svoje vrste ci..' več mladih filatelistov in , I” ' večji uspeh v prihodnjein tu pri naslednji razstavi ■k®' Potovanje Elizabete liso izkoristile poštne upw#6 Prav zadnje tedne je vzD!, ailo potovanje okoli sveta,Jr ga dela angleška kraljica zabeta II. veliko zanimaj zaradi izgredov, ki so se vr» po španskih mestih proti giežem, ker hoče kraljica & zabeta II obiskati na k°a, svojega potovanja tudi GibrjJ tar, katerega Spanci smetm za svoje ozemlje. Kraljica zabeta II. je iz Londona 0 potovala zadnje mesece pr\,, klega leta, obiskala je n**« tere angleške posesti napj. tlantskih otokih in skozi namski kanal prišla v ocean. Njen obisk so izkor1*^ le poštne uprave posameJ®^ dominionov m angleških Pf^j sti, za izdanje priložnost^ znamk. Tudi prejšnji angle"j, vladarji so delali podobna tevanja okoli sveta in ie m prejšnjih primerih so bile ^ dane spominske znamke, glejmo si jih tu na kratko. ta 1900 je bil proglašen d?® , nion Avstralija. NaslednJe|| leta se je tja napotil vojvoda, kateri je pozneje ^ kronan za kralja Jurija „ Fetdeset let pozneje, t. 'J-1S5) je avstralska pošt«8 prava dala v promet spo*J, j. sko serijo na ta obisk. * $. Višja vrednota te serije n v prikazuje vojvodo, ko 6»*® p. tvoritveni govor v novi 6“ Mini. -„fi) Leta 1911 sta šla kralj V. in kraljica Mary v Delhi, kjer sta bila k‘°n)efi> za cesarja Indije. Zaradi so angleške in indijske zllfeje ks od tega leta naprej 10ce narisano na glavi kralja sarsko krono in ne več pivo kot je bilo do tedaj v vadi. , (ji Leta 1934 je žel takr^j, prestolonaslednik princ J feentski vojvoda v Južno & jji ko in Rodezijo. V nekat < krajih so uporabljali PoS te|i priložnostne žige, poleg jj» pa so vsa obiskana 01 izdala posebne znamke.i 1939 je šel kralj Jurij v8j« družino r.a obisk v Ka in na Novo' Fundlandijo- # - ■ —o*p dominiona sta izdala sp°‘ ske znamke, kjer so slikani bodisi kralj in K gli' ca, bodisi obe princezinj1^ zabeta in Marie Rose. £ j( 1949, po končani vojni 5 ^ angleška kraljeva družina ^ dila na afri-kih posestvu1- j,}) di ob tej priliki je izšlo n s priložnostnih znamk, ve".^V' portreti visokih obiskov« je-Leta 1950 bi bil moral f' jjja ški kralj obiskati Avstf in Novo Zelandijo, amp3^ *»' tcvanje je bilo prekinjen jj» radi slabega zdravja K -nf - jiH'! Jurija VI. Pripravljene 1 ke niso bile izdane Ije*a 19&2 je prestolonasiednlC 0itP\ zabeta začela potovanje .juv sveta z možem Filipom..^ s" burskim. Tudi ob tej Pr*V ‘us1** bile pripravljene sP°T|a izdaje, a v resnici je >**. )tf; mo ona; ona v Tangan'«\Yet“ je prav tu doletela EllZj,0t^ novica o očetovi smrti- pj«* vanje je bilo takoj P1 no, Elizabsta pa se 3e nd17'! na očetov pogreb v v jf Sedaj pa je pričela pC,v.5t''1!! tovanje po svojih PoS cel ki so raztresena po vfS'i svetu. Dobili bomo ce novih znamk z oznako Visit«, med katerimi C«* di znamke Malte, Aden»> iona in Gibraltarja. _ O italijanskih Prl j ai f? znamkah je bilo že „o'\ vora. Pred časom srn°0g(^y čali o nameravanem P1 jg izdaj za tekoče leto, fr0gt{( že itak kratek -7 p „ je bil še skrčen. Vse * u,J 1 bodo tiskane v ka^rD,^i8 t j’ eno znamko bosta dobi p benik Alfredo Catalan ,rs‘. satelj Carlo Collodi. P° 0 4 Marco Polo bo znamki. Uvedba tele' Italiji bo počaščena 2 znamkama, Plavje vzorno napredujejo v kmetijskem gospodarstvu £ vrstnarstvom si gospodarsko najbolj pomigajo - Lega Plavij in struktura zemlje v okolici ■ Možnosti turističnega uveljavljenja J f®d,ra.nsltern koledarju za sim, objavljen pod na- vara «PIavje se izpreminja-v pT vr*>> kratek opis, kako »t i. spreminjajo prepro. Poljedelstvo in vinograd-„,,:vo v napredno in inten-no vrtnarsko panogo, iz-^m.?mba, ki je zlasti vidna v l‘h letih po drugi sve-‘°vni vojni. aradi omejenega prostora "avedenem koledarju in pobih?6 po jedrnatejši vse-v istem — glede tudi ..raznovrstnost čitateljev — ob Trstu, blizu Vpil’ med našim ljudstvom I)n„„rat govora in tudi piše se islr. * 0 Vendar pa na Bm? , -m . mn°go niti Tržača-nn ’,** bi bili že obiskali to, - ono s kmetijskega vidika «mmlvo vas Plavje ležij0 „ sr?di položnega griča 0ti Lepo so Vn ,e na levi strani, kadar se », 's, P° glavni istrski cesti iz Brnt* ..s,!;c,2i Oreh v Škofije Kopru. cp ,aravn°st v Plavje, k vaški avtro?' se *ahko pripelješ z i? M r5Dm iz Trsta ali Pa tudi Zj: .1. Le na žalost, da vo- Dnvol! avt°busi še razmeroma dno oma 1— tri do štirikrat Yno — skozi vas. Sicer pa sosedne Škofije prav po. to avtobusno zvezo s Tr-lshv m. Koprom. Iz Škofij desp?ihPrldež v ^lavie Peš v etih minutah po razmero-lepi cesti. rek? preceI pomanjkljiva di-tKv..,8. Povezava Plavij z av-a a, Prevozom je najbrž vzrok, da ta vas ni iSL. b°lj poznana in ob-Vai.yana PO tržaškem prebi- in i nud* ta lePa lefca pri'1eP°ta bližnje okolice te bi Van ■ Vasi prav prijetno Vsem 6 'n zanimive sprehode km«?" pr’jateljem prirode in ra?« ist.va’ kakor tudi mnogo SDonfi izletnikom, zlasti cvetni in Poleti s svojimi mt ,cimi sadovnjaki in njiva. Pl s senčnatimi gozdiči. Sled i.e nudijo tudi lep razna vi-i 'severozahodu zreš Sozah Jski in Tržaški, na ju-0krn„ u Pa na Koprski zaliv. ir\ i.f same vasi s cerkvijo »a n So boli ali manj lo6e-PlaviaSelja’ ki spadajo tudi k 1» . ’ vendar pa so ohrani. *lav °!a stara imena: Belo-PO(j ~~ ?everozahodno tik. pod •>o n0?si°, Rabojez — zahod-*lavn Va*jo ob že omenjeni vzhodi, cesti> Korte — .na. na« i-n končno najmočnej-vrhy J? Badiha, ki leži na vasi |tlža proti južni strani Plavi« , temi naselji tvorijo ‘avie i, uhbciji venski_fuPnijo z izključno slo-kvij0 . Prebivalstvom s cer-Pravn„ln ^°1° sredi vasi. U> Ž8lo8t uPa ,so priključene ha K tVi 11 T feln nkAi Al V 1 <*i0St V UVLUV 11*- Vse *. Ziljski občini, ki je VensSp 1 ^ot naklonjena Slo-Hjeno mu življu, čeprav je kot nr?rel)ivalstvo gotovo več rcma '“‘ovico slovenskega ozi-llnena .hrvaškega pokolenja. sslii ,amkajšnjih vasi in na bih po Miljskih hri valčev . Priimki večine prebi-0 niii, občine nam pričajo na- šte- Tien, •“voreiiif:pvem jugoslovanskem Boži*: j, Hrovatini, Jelarji, Sodniki, Babiči itd. ^^.^LSTVO IN PRO-pi CVETNE. RAZMERE •tlii »it štejejo s svojimi Vi>k . nad 150 hišnih »«- vilotn Hp ])liJno enakim Ste-^inist«, "i?'11 oziroma gospo-PriSeii • Od teh je komaj 15 ljiš{a ?ln> brez lastnega zem-Plavil , so se priselile v tih. \r zadnjih tridesetih le-s'oven»v dwiače družine so vseti, , ,ln se pečajo pred-»o vi>Ai^. kmetijstvom. Imajo »osea«1. Pet do šest članov in ®0vrJir, , več.io ali manjšo Britnerh° lastnih zemljišč ter * ■ Po^pt g0*Potlarska poslop. 'o ra»u 50 razmeroma ze- ker Sp Kosana in raztresena, kokr«tnernl^^a dcl>jo °b vsa-•tnttj „ m podedovanju po Hf)Ve .»ospodarja med vse si-5avada hžere, kakor je pač ^fliči •na Primorskem. Vsi ?ejo iS1 ila splošno radi vza-arskf.i« obdržijo del gospo-Pravi], zcmljl*ča. ker. vidijo Jteto v zemlji šc najbolj . • ‘-ciiuji llnjlJuij vl ‘n kolikor toliko sta-,prav *lvljonjakih dohodkov, ^ron- je ta večkrat le zelo M^orjcf,m Z velikim trudom Hov'1 ^AaY^ani ni veleposest-^5tni' "ajvečji domači po-; ha poseduie morda komaj J1 nit; zemli'šča in še tega o r »cif Polovica obdelanega, v1 travn^y’.]aj° ostalo polovi- W«vn,k,,_ paSnikl inHgozd. , Ib 0 družin ima povpreč-do 3 ha obdelanega ?°vrši'n® in približno enako J>aj Ust_ neobdelanega, ki ko-Sozdu23 travniku, pašniku It\KOhn^.OST ZEMLJE žetr,]! vanje iste Vaj i2k1^avskih kmetij je Ssstaia i, )“4no. brdna, ki je Pin^ini fv»y°ir^ave opoke. Le Dl vfani nev . doline im®j° h Ijenn * ) zemljišč z na- S Izo Tudi ta iz- fje<:e) ilovn«. opoke in je is, 2c,nUa Jiala' l^a splošno je w tla rodovitna, ker ‘***° jn ve*inoma močno iičr v n>žini tu‘8«°. razen ti-r CrPana ift ^ že močno sh e hraniir. Primanjkujejo dir?tenina an SIlovi- zlasti Pa li je y‘ . humus. Zarasel tazmeromn nie te zem' aibn(> še v,.^V naPorno, po-t ' stlači n r dpž hitro zbije 4^ »i 2emlj0 in hrU’7*0, SCT« perrsini p-rr i,. v težko ri„ , ki prepušča V** vodo°ink0zrreankin t0Uk° in Plav »avskt v iraK- s.'1" lI» zbollio Pn obdelo-“oljsevanju brdne zemlje z obilno uporabo hlevskega gnoja in umetnih gnojil. Gotovo ni pretirano trditi, da uporabljajo Plavje povprečno največ umetnih gnojil izmed vseh vasi na področju cone A Tržaškega ozemlja. Stalež domače živine je precej zadovoljiv in doseže povprečno dve govedi — skoraj izključno molzne krave — na kmetijo. Čeprav ima vas razmeroma malo pašnikov in travnikov, vendar bi bilo zelo koristno, če bi Plavje še znatno povečale število dobrih molznih krav. Z mlekom bi povečali svoie dnevne dohodke, predvsem pa bi pomnožili svojo proizvodnjo hlevskega gnoja. Ta je za uspešno vrtnarstvo v težki, izčrpani zemlji, kakršna prevladuje v Plavjah, neobodno potreben in to v znatnih količinah. Nakup gnoja v mestu pa ni dandanes več mogoč niti starim vrtnarjem iz samega predmestja, ker je tudi v Trstu, kakor pač v večini evropskih mest, motorizacija prevozov popolnoma spodrinila konje in drugo vprežno živino. Vrtnarstvo je tista kmetijska panoga, ki Še omogoča v današnjih razmerah gospodarski napredek, če že ne sam obstoj kmečkega življa v bližini večjih mest, kakor je tudi Trst. To pa še posebno tam, kjer je razpoložljivost obdelovalne zemlje tako majhna kakor v Plavjah. Sicer je to tudi čisto naraven gospodarski pojav, na katerega je pokazal že pred sto leti znameniti ekonomist von Thiinen, ko je dokazal, da se v najbližjem krogu potrošniških mest 'uveljavi najprej vrtnarstvo pred ostalim kmetijskimi panogami. V širšem krogu pride potem mlekarstvo in šele v večji razdalji sadjarstvo in vinogradništvo, nakar šele more gospodarsko uspevati poljedelstvo in živinoreja za proizvodnjo mesa. Taki krogi poedinih kmetijskih panog se sicer na nekaterih mestih latiko bolj zožijo ali razširijo, kar je odvisno tudi od talnih razmer in od prevoznih sredstev. Dejstvo je vsekakor, da se je tudi v Trstu uveljavilo vrtnarstvo od pamtiveka, predvsem v samem predmestju. In kakor se mesto širi v bivše predmestje, tako se umika in širi tudi vrtnarstvo vedno bolj v nekdanjo okolico Trsta ter se uveljavlja zlasti tam, kjer so stalne razmere godne za to panogo in se kmečki živelj še hi Izneveril zemlji. Zgrešeno bi bilo, če bi trdili, da so prav v Plavjah talne in podnebne razmere najbolj ugodne za vrtnarstvo. V bližnjih Zavljah in v Logu, kakor tudi v Dolini in Boljuncu, so pogoji za to kmetijsko panogo morda še bolj ugodni. Vendar pa se je ta le bolj uveljavila v Plavjah. Najvažnejšo vlogo v vsaki kmetijski in gospodarski panogi ima pač kmet. oziroma gospodar sam. Prav v Plavjah pa je od nekdaj veliko umnih in skrbnih gospodarjev. Ze od nekdaj so se Plavčani izkazali kot izredno sposobni sadjarji in napredni pridelovalci krompirja, poleg svoje požnane izvežbanosti tudi kot pridni vinogradniki in pridelovalci oljčnega olja. Plav-sko sadje, zlasti češnje doseže na tržaškem trgu prav dobre cene. Semenski krompir zgodnje vrste «Albona» iz Plavij je doslej najbolj cenjen in povpraševan od vseh kmetovalcev iz tržaške okolice. Skoraj vsi plavski kmetje že od nekdaj vršičkajo in silijo na toplem in svetlem semenski krompir vsaj za svojo rabo, da o navadi odbire semenskega blaga že na njivi niti ne govorimo. ZASLUZEK PRI RAZNIH PANOGAH Tudi zaslužek s semenskim krompirjem in vobče z dosedanjim kmetovanjem pa postaja vedno bolj skromen in nezadosten za današnje splošne gospodarske razmere in zahteve. Zaradi lega «o se naprednejši kmetje v Plavjah že lotili pravega, intenzivnega vrtnarstva. Pred zadnjo vojno so le posamezni plavski kmetje gojili na svojih boljših njivah zimsko špinačo in le bolj debelo vrtnino, kakor so bučke, paradižniki in podobno. Sedaj pa je najmanj tretjina tamkajšnjih kmetov, ki so svoje njive, predvsem v bližini svoje stanovanjske hiše spremenili v vrt. Namesto krompirja in koruze gojijo večinoma sladki radič, solatnik, ki je na tržaškem trgu še najbolj cenjena in iskana zelenjava. Tržaške gospodinje zlasti cenijo prvi rez radiča potrošnika (primo taglio). V Plavjah so vrtnarske družine, ki sejejo letno tudi 200 in še več kg takega radiča. seveda v primernih časovnih presledkih. Kadar narežejo, oziroma nakosijo iz enega posevka dva do tri reze tedaj te lehe z radičem prekopljejo in dobro pognojijo. Obnovljeno zemljo zopet zasejejo s kako drugo donosno vrtnino ali pa celo zopet z radičem. Z umnim kolobarjenjem naberejo ti vrtnarji skoraj dnevno radič prvega, drugega in tretjega reza za trg. Tega zalagajo previdno po potrebi in posebno za praznike, da dosežejo z njim primerno ceno. Sicer pa si vsi naši vrtnarji pri prodaji vrtnine skušajo pomagati po vseh trgovskih pravilih in običajih. Na žalost pa je na tržaškem trgu tudi za vrtnino močna konkurenca s pridelki iz Italije. Vendar pa se tudi konkurenca prav pri radiču in pri drugi surovo uživani zelenjavi in sadežih še najmanj lahko uveljavlja, zlasti poleti, kadar se ti pri prevozu kaj hitro pokvarijo. Bistri in umni Plavčani se dobro zavedajo, da donaša vrtnarstvo več dobička kot druge panoge. Saj je mogoče s temeljitim, intenzivnim vrtnarstvom dobiti dovolj dela in zaslužka za svojo družino na približno enem samem hektaru zemljišča, dočim j? s pridelovanjem krompirja ali s poljedelstvom potrebnih najmanj štiri do pet hektarov. Take površine obdeloval, ne zemlje pa je vedno teže dobiti na našem področju sploh ker se pač mesto siri in se' družine množijo. Zaradi tega in zlasti še, odkar imajo z napeljavo vodovoda v Plavjah dovolj za vrtnarstvo prepotrebne vode, so se tam kmetje lotili z vso vnemo intenzivnega vrtnarstva. Krompir. koruzo, irl druge poljske rastline gojijo le še na bolj oddaljenih njivah. Tudi vinogradništvo in sadjarstvo dajeta polagoma mesto vrtnarstvu. Saj gre iz le količkaj velikega vrta v poletni dobi dnevno po cel voz zelenjave na trg in gospodar ima sproti tekoči denar v rokah za različne potrebe. Iz vinograda in njiv pa pride ta v glavnem le enkrat na leto in s tem denarjem je treba prav previdno in skrbno gospodariti do priiiodnje letine. Za prevoz zelenjave na trg je danes dobro preskrbljeno s hitrimi, motornimi vozili, katerih imajo sedaj zasebniki v Plavjah najmanj šest. Poleg teh vozil imajo Plavčani na razpolago že o-menjene avtobuse, ki prevažajo tudi manjše količine pridelkov in potrebščin. GOSPODARSKI POLOŽAJ Plavčani pravijo, da postaja gospodarsko življenje sicer vedno težje. Vendar pa se na splošno še da izhajati, da so le pri hiši pridni delavci in skrbni gospodarji, ter dokler ne pridejo nad družino hujše nesreče ali prav huda neurja, kakršno je prišlo nad tamkajšnje kmete lansko pomlad. Sicer pa je precejšnje število Plavčanov zaposleno tudi v različnih nekmetijskih poklicih v Trstu in v Miljah. V prostem času pa pomagajo povečini tudi ti ljudje svojcem pri kmečkih opravilih. Zaradi tega so tudi družin1 skl dohodki na splošno zadovoljivi in večina plavskih družin si gospodarsko celo vidno pomaga in napreduje. To lahko sodimo predvsem iz dejstva, da v tej vasi popravljajo v zadnjih letih precej poslopij in tudi zidajo nova. Stanovanja se opremljajo na splošno z modernimi napravami mestnega udobja. MOŽNOSTI ZA BLIŽNJO BODOČNOST Po mnenju pisca teh vrst bi Plavje lahko v doglednem času že znatho zboljšale svoje gospodarske in življenjske udobnosti sploh. Zlasti bi bilo priporočljivo, da bi splošno, z združenimi močmi vsaj naprednejših in premožnejših gospodarjev zgradili nekako gospodarsko in kulturno središče z moderno urejeno restavracijo. To bi gotovo pospeiilo tujski promet, katerega danes Plavje, čeprav blizu dveh mest niti ne poznajo. V tem pogledu bi si Plavčani lahko vzeli za zgled nekatere naše bližnje vasi na Krasu, kakor Bazovico, Re-pentabor, Prosek itd. Saj ne manjka Plavjam prav dobrih domačih pridelkov, jedi in pijače, za katere zlasti mestni ljudje prav radi in tudi mnogo potrošijo, da so le dobro postreženi. Pristna domača vina, sveže meso in perutnina, odbrani sadeži ter skrbna postrežba privabijo k sebi redne goste in številne izletnike. Istočasno pa bi bilo treba ustrezno izboljšati dovozne ceste in avtobusni promet, kar bi morale oblasti še najprej poskrbeti. Vsekakor je že dosedanji kulturni in gospodarski razvoj, zlasti v kmetijski stroki pokazal naprednost in življenjsko silo Plavčanov. Bodočnost pa jim nudi še večjih uspehov, če bodo vztrajali v svoji dosedanji gospodarski marljivosti in če bodo ostali zvesti kot doslej svoji rodni materi zemlji, ki svojih zvestih sinov nikoli ne iz-dasta. A. C. Burja, ki Je pretekle dni razsajala po našem ozemlju z doslej še nikoli zabeleženo silovitostjo, je napravila mnogo škode na naših nasadih, posebno še v vinogradih. Na sliki razdejani vinograd nad Barkovljami SES1AMK KMETIJSKIH IZVEDENCEV Z MEDMAR0DN0 UDELEŽBO t Nova zamisel o medevropski borbi proti živinskim boleznim Borba proti živinskim boleznim je lahko učinkovita le pri sodelovanju vseh držav in pri istočasnih učinkovitih ukrepih Kmetovalci in iivtnozdrav-niki iz desetih evropskih držav so sprožili zamisel o prvi strnjeni borbi proti živinskim boleznim, med katerimi je tudi slinavka in parkljevka, ki je doslej v teh državah povzročala za približno 400 milijonov dolarjev škode na leto. Omenjena skupina kmetovalcev in živinozdravnikov je začela proučevati vprašanje preprečevanja živinskih bolezni na Nizozemskem_ kjer so jim dali za to na razpolago vzorne kmetije in najmodernejše mlekarske obrate. Za tvoja tromesečna proučevanja, ki So .jih lirJUli. le.-, t os poleti, so izbrali Nizozemsko, ker ima zelo napredno kmetijsko in mlekarsko industrijo, Za predavanja o živinskih boleznih in sorodnih predmetih so skrbeli Nizozemci. Finančno pomoč je dala ameriška Uprava za vzajemno varnost, ki je v preteklosti omogočila tisočem evrop-spih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov, da so v študijske namene obiskali Združene države. Za ta prvi medevropski sestanek so nudili pomoč iz načrta Uprave za vzajemno varnost za kmetijsko tehnično pomoč in tako omogočili evropskim kmetovalcem, da so obiskali bolj napredno državo, kot je njihova lastna da se kaj nauče od nje. Z načrtom za tehnično pomoč, ki smo ga pravkar omenili, so se že prej lahko okoristile vse države, ki so to želele. Uprava za vzajemno varnost je nudila tudi - pomoč ameriških strokovnjakov, ki so di}ali nasVete o sodobnem kmetijstvu in moderne-m predelovanju mleka, vendar pa So se evropski kmetovalci prvič zbrali na Nizozemskem, kjer so med seboj pretresali razne probleme ter jih skušali rešiti s pomočj6 medsebojnih izkustev. limetijski zastopniki so se lahko na lastne oči prepričali, kako razveseljive uspehe je dosegla Nizožemska pri preprečevanju živinske jetike. BURJA... Poškodovani zvonik v Boljuncu ...in v Borštu Za preprečevanje te poslednje nevarne bolezni je začela izvajati petletni načrt. Po določilih tega načrta, ki so jih kmetovalci soglasno sprejeli, plačuje vsak kmet posebno pristojbino v znesku 80 centov na vsakih sto kilogramov mleka ki ga dobi od svojih krav. Določili so časovni rok, v katerem mora poskrbeti, da njegova živina ne bo_ več pozitivno reagirala na 'cepljenje proti jetiki, in če mu to v določenem roku uspe, mu povrnejo skoraj 70 odst. plačanega denarja, če mu ne uspe, pa ta denar izgubi. V letni izgubi iOO milijonov dolarjev, ki jo terja slinavka in parkljevka, pa še nikakor ni vključena vsa škoda ki jo povzročajo ultramikroskopični virusi te bolezni. Zaradi zmanjšanja količine mesa, mleka in drugih živil ter zaradi zvišanja produkcijskih stroškov, do katerih ta bolezen neizogibno vodi, prizadene neposredno ali posredno vse evropsko prebivalstvo. V večini držav skušajo preprečiti razširjenje slinavke in parkljevke s tem, da cepijo živino, preden je izpostavljena okuženju. Prav do pred kratkim so pridobivali cepivo iz jezika zdrave živali, ki so jo bili namenoma okužili s to boleznijo. To žival so 24 ur pozneje ubili. Cepivo, ki so ga dobili iz jezika ene živali je zadoščalo za cepljenje 300 glav živine. Ce bi hoteli pridobivati velike količine lega cepiva, bi moral torej vsak laboratorij imeti velike živinske hleve in tako pridobivanje bi bilo poleg tega zelo drago. Po zaslugi holandskega ži-vinozdravnika dr. H. Franke-la. po danes lahko pridobivajo cepivo iz jezikov živali, ki so bile zaklane v klavnicah. Laboratorij torej ne potrebuje več lastnih hlevov, pač pa mora biti dovolj blizu kake klavnice, da lahko dobi jezik živali v eni uri po zakolu. Ta metoda, za razvty katere je dala Nizozemski'pomoč Uprava za vzajemno varnost, Je mnogo cenejša in omogoča, da pridobijo vse cepivo, ki je potrebjio za zajezitev te nevarne živalske kuge. Mnogi livinotdravniki iz drugih držav niso bili popolnoma prepričani o uspehu tega novega postopka. Ko pa so te predstavniki teh držav na Holandskem lahko na lastne oči prepričali, kako dobro se obnese, in ko so se o njem lahko osebno porazgovorili z dr. Franketom samim, so spremenili svoje prvotno mnenje. Do sedaj pridobivajo cepivo v večjih množinah samo nekatere države in za izvoz v tujino ga jim ostaja le malo. V primeru potrebe pa so rade priskočile na pomoč deželam, kjer je slinavka in parkljevka zavzela nevaren obseg. Živino zdravniki in kmetijski. predstavniki' so za to izrazili željo, da bi se ta met,i-državna pomoč izpremcnila v pravo mednaradno borbo proti živinskim boleznim. Na zalogi naj bi bilo dovolj zdravil in pripomočkov, ki bi jih lahko dali na razpolago sleherni državi, ki bi jih potrebovala. Poleg tega naj bi u-stanovili mednarodne laboratorije za raziskovanja., ki naj bi vodila do popolnega iztrebljenja nekaterih živinskih bolezni v Evropi. Po vsakodnevnih predavanjih in praktičnih prikazovanjih so omenjeni zastopniki — ki so prišli iz Avstrije. Francije Grčije, Italije, Jugoslavije,. Luksemburga, Portugalske, Turčije, Velike Britanije in Zahodne Nemčije •— med seboj primerjali, kako skušajo pri njih doma zajeziti živinske bolezni. T’ razni ukrepi gredo od nenehnega prepričevanja kmetov naj namesto naravnega oplojevanja krav dajo raje prednost umetnemu, do priporočanja, naj stranske produkte, ki jih dobijo pri predelovanju mleka in ki jih dajejo živini, prej segrejejo do določene temperature. da uničijo vse škodljive bakterije. V nekaterih državah že razkužujejo odpadke po posebnem postopku, da preprečijo, da bi se živina nalezla . kake bolezni. Te ukrepe ki so sicer zelo koristni, pa so doslej izvajale le nekatere države, posamezni kraji ali pa samo posamezniki. Na Nizozemskem zbrani predstavniki pa so se vsi strinjali, da bi bila borba proti živinskim boleznim mnogo učinkovitejša, če bi zajela mednarodni obseg in ^ to ne samo zato, ker okužba ne pozna nikakih meja. ampak tudi zato. ker bi omogočila koristno izmenjavanje mnenj in pomoči. r GLAS NAŠIH VASI j Svsljanvi o tvojih upravičenih zahtevah Na zadnji dopis iz Vižovelj, (ki so nekakšen del naše vasi) dodamo še to-le: Ni treba nas imeti za malenkostne ali celo šičaste, če se tudi mi dotaknemo zadeve o nezadostnem razumevanju občinske uprave za tujski promet, oziroma za pospeševanje letega v našem naselju. Ni mogoče, da bi se ta ne zavedala njegovega pomena za občinske dohodke. TroSarine, ki odtehta v občinskem proračum zelo mnogo, prispeva razmeroma največ Sesljan. Naravno bi torej bilo, da bi občina skrbela, da to postavko zviša — se pravi, da pospešuje pogoje za tujski promet. A pomoč mora biti bolj izdatna in sistematična, ne pa nekakšen Bia-žev žegen in nasilno krpanje. Tako-< lahko imenujemo onih 72.000 lir ža dela ob naši obali v lanskem letu, oziroma 40.000 lir za vodovod na železniškem postajališču. Ce smo že pri tem, moramo ponovno omeniti, da zaman čakamo na ureditev klanca (sta. ro poti) od glavne ceste proti postajališču, Ali niso ceste, voda, luč, higienske na- prave itd. bolj pomembne in vredne večjega zanimanja ter investicij kot pa športno igrišče v Nabrežini, ki je požrlo že toliko desetmilijonov, a ne vemo čemu?! Se to bi radi povedali: Naš občinski svetovalec Legiša je nasproti našim upravičenim vaškim potrebam vse preveč mlačen. Čudno in nepojmljivo! «Kmalu bo tod toliko cest, da bomo vsi — na cesti«, je rekel neki naš stari vaščan, ko je čul, da bodo podaljšali ItaUtrado od slivenskega mosta proti Stivanu. Je mnogo resnice V teh besedah. In vendar jih je mnogo, ki težko čakajo zaposlitve pri teh delih. Slivenčani se pritožujejo zaradi zatiranja ptic Ta naš dopis ne velja le za našo vas, ampak za vse tržaško podeželje, ker gre za zadevo, ki je navidezno malenkostna, v resnici pa sega globoko v našo gospodarstvo in tudi moralno življenje; potrebno se nam zdi spregovoriti o zatiranju naših ptic in o njih zaščiti. Slovenci in vsi kulturni narodi smatrajo ptice za svoje prijatelje in dobrotnike, zato jih ljubijo in šči- tijo. Drugačne pojme imajo o tem ljudje s spodnjega dela italijanskega škornja; s svojo nebotično kulturo, bi nam radi čimprej iztrebili vse, kar leti: drobno in neznatno, suho in tolsto, poljsko in gozdno, zeleno, rumeno in rdeče. Ta vandalska slast in strast se našemu človeku skrajno upira, in to tem bolj, ker se je ptičji rod zaradi naše nesrečne pripadnosti pod Italijo tako razredčil, da naših domačih ptic n« bomo skoro niti poznali. A naše oblasti gredo mimo tega pojava. Ne verujem, da bi ga ne videli, oziroma da nimajo nobenega smisla, razumevanja in ljubezni do prirode. Imamo pa vtis kot bi si celoten aparat prizadeval, kako bi čimprej in čimbolj opu-stošil našo zemljo. Ce ni torej nikogar, ki bi zatiralce ptic strogo kaznoval in si prizadeval s primernimi ukrepi zaščititi te koristne žlvalice, si moramo pomagati sami. Obračamo se na naše šole in občine, ki v tem pogledu lahko mnogo store. 9ola je prva poklicana prikazovati mladini pomen teh živalic in vzgajati do njih ljubezen. V zimskih dneh, ko so živalice izpostavljene mrazu in glado- vanju, kot je to letos, jih mnogo pogine. Prav otroci jim lahko pomagajo; jih krmijo in pustijo pod varno in toplo streho. Občinam pa priporočamo, da to vzgojo podpirajo, in to predvsem v obliki nagrade učencem za zaščito ptic, n.pr. za napravo ptičjih krmilnic in utic. Mraz zaustavil delo v na-breiimkih kamnolomih Od 1929 ni bilo takšne zime kot je letos, tako trdijo starejši vaščani, in nedvomno govorijo resnico Predzadnji teden je bil zelo mrzel, zadnji pn je ?e bolj preskusil našo odpornost in nas temeljito o-pozoril pa večjo previdnost in bolj skrbno pripravo na zimo. Na žalost je več siromašnih družin, ki si ne morejo nabaviti potrebno niti za naslednji dan. Takšna ostra zima z ledenomrzlimi vali burje je v naših razmerah dvojno zlo: na eni povzroča večje izdatke (hrana, obleka, kurivo), na drugi zaustavi delo in zaslužek, Naši kamno-lomci, ki so že v začetku januarja izgubili nekaj delovnih dni, ne morejo na delo že od 25. januarja. Je razumljivo, da jih to prisiljeno brezdelje zaskrblja, saj je življenje težko celo ob rednem zaslužku. Kako je * obnovo v Medji vasi Po dolgih letih prošenj, intervencij, pisanja v ((Primorskem dnevniku« itd., bo končno rešena zadeva glede prehoda preko bloka v naši vasi. Naši kmetovalci bodo dobili posebna dovoljenja, s katerimi jim bo legalno dovoljeno, da bodo lahko gnali živino na pašo onstran meje v Italijo in se bloka sploh posluževali za vsa opravila, ki jih imajo na svojih zemljiščih onstran meje. Toda še vedno je nerešena zadeva obnove vasi, ki so jo avgusta 1944. leta zažgali Nemci s pomočjo fašistov. Po tolikih letih bi bil čas. da bi nam hiše obnovili. 2e dalj časa sicer govorijo, da so načrti v delu ali da so celo že izgotovljeni, toda doslej je o-stalo le pri obljubah. Zato menimo, da bi se moral občinski odbor nekoliko bolj po. brigati za to zadevo ter večkrat interevenirat; pri pristojnih oblasteh v Trstu, saj je čakanja že več ko dovolj! Javna razsvetljava in šola v Štivanu Čeprav je občina že večkrat obljubila, da bo cesta, ki vo di od gostilne Kocman na go-riško cesto pri vodovodni pl pi asfaltirana, se to do danes še ni zgodiio. Kaj le čakajo? Tudi električna javna razsvetljava je zelo pomanjkljiva, Nujno bi bilo, da bi pošta vil) eno javno svetilko pri Kocmanu, eno proti novi ob črnski hiši, eno na ovinek v Medjo vas, eno pa pri hiši zraven šole. In končno je še vedno nerešeno vprašanje nove šole v Stivanu. Da bi bilo treba zgraditi hovo šolsko poslopje (šola je sedaj v privatnih prostorih), je ugotovil že prejšnji občinski Svet, ki mu je županoval g. Kralj, pa tudi sedanji občinski svet je na interev#ncijo svetovalca J, Pahorja o tem že razpravljal Tudi za to 2adevo menimo da je čas, da se o njej razpravlja v občinskem svetu saj je gradnja nave šol* nujno potrebna. Ekskluzivno zastopstvo znamke // ZOPPAS" za gornjo okolico vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in pretoog za dom in gostilne. Izvršuje se popravilo in prodaja vsakovrstnih radijskih aparatov najboljših znamk: TELEFUNKEN, MINERVA, SIEMENS, PHONOLA, MARELLI. UNDA. Zastopstvo mLIOUIGAS A" Kompletne inštalacije na tri plamene znamke «EQUAT0R» lir 8.500. povračljiTa vsota 750,-realna cena lir 7.750,- Nabavite si ga v Bazovici, Padričah, Trebčah, na Konkonelu in v Velikem Repnu. Prodaja vsakovrstnega električnega materiala, sprejemajo se naročila za električne inštalacije. CENE UGODNE IN NA OBROKE Tvrdka M. S0SIČ-S0SSI OP 1NE - Trg Monte Re 4 - Tel, 21-155 in 21154 GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne Informacije in tehnični nasveti. TRST - UL. CORONEO ST. 1/H1 - TEL. 5960. TRST, Ul. Coroneo 3. Tel. 3818 Glaj&aoe pii plačilu Tovorni prevozi ♦ Tel.it.SBUH ♦ Usebni avtobusni prerod AVTOGARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Mor eri 7 - ROJAN KAROSERIJA izvršuje vsa popravilo avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. MOTOM 48 CCM Čudovit) motorček, kt vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline In nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „0ilera" MOSCHION & FRISORI TRSI. Ul. Voldirivo 36 til. 23-475 Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga i lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 - Tel. 93-562 Skladišče: Ul. delle Milizie 14 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 ČEVLJU dnbru in pnofini dobite za velike in male v trsovim TRST, Utica Vasari 1U - tel. B9BB1 */ B S Iti II I, Vremenska napoved za danes: Oblačno z možnostjo padavin. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 0.5 stopinje; najnižja pa —2.1 stopinje. TRST, nedelja 7. februarja 1951 PRIMORSKI DNEVNIK PRiiHJif:iit\i niiinšiiiii mifiiivsiiiH iMinjHTi.i na seji obKhishega suni; $|, med- Colo Je namreč bil smučarski ju s svojimi interesi in da tem ko noben drug tekmova- učitelj. ' lec ni dosegel boljšega časa od 44”1. Tako je znatno pred dru- j 3im, Zecchitaijem. Kar se včeraj Celin': Seghi J ni posrečilo, to ji je uspelo danes, ko je zrnagala v slalomu in to prav tako z veliko prednostjo pred drugo, Mario Grazio Marchetli. Rezultati: Slalom - moški: so vedno, če je to le bilo mogoče, napeljala vodo. elektriko m plin v kraje, kjer so to potrebovali. Sedaj nameravajo v najkrajšem času Kleckerin Schneeberger včerajšnja zmagovalca v Avstriji BAD GASTEIN, 6. — Rezu"-tati avstrijskega prvenstva v smuku - ženske: 1. Trude Kle-cker 2’5”9; 2. Rosi Sailer 2’6”2; 3. Luise Jaretz 2’6”6. V Bad Hofgasteinu je na 15 km zmagal Sepp Schneeberger v 47’56”; 2. O. Schultz 48’33”; 3. F. Krischan 48’41”. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner. Korzo Italia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Venuti, Ul. Rabatta 18 - tel-21-24. KINO CORSO. 14.30: »Alahovi konjeniki«, barvni film, K. Gray-son. VERDI. 14-30: (»Lucrezia Borgia«, barvni film, M. Carol in P. Armendariz. Grišin (500 m) in Andersen (5000 m) včeraj prva v Davosu DAVOS, 6. 1. Zeno Col6 (Abetone) B6’7; Davos“ prlcel° ^kmovane za 2. Zecchini Lino (Monza) 89”; evrt>p»ko Prvenstvo v hitrost- 3. Gartner Carlo (Sestriere) ,nem arfn!U' spor?^ ita 89”l; 4. ex aec,uo: Albino Al- °lla /’e*a na 500 ln f00™' bera (Cortina) in Gluck (Gar-1 Današnja zmagovaica sU. Rus dena) 90”6; 6. Burrimi Gino Grižln ln Andersen. Danes se je v Harvinen 8’21”8; 8. S. Ericsson 8’22"4; 9. Roald Aaas 8’26"3; 10. Johnv Cronshey 876’’8. Grišin je 19. v 8’42”7; Salo-r.en 23. v 8'47”4. 91”7; 7. Menardi 91”8; 8. Chier- roni 92"6; 9. Ghedina 93”; 10. (SZ) 42”3; 2. Salonen (Fin.) Millanti 93”6; 11. Minuzzo Gio- 42”8; 3. Hod* (Norv.) 42”»; 4. vanni 96”3. Maarse (Hol.) 43”1; 5. Silkov Slalom - ženske: 1. Seghi Ce-! (SZ) in Matoisten (Sved.) 43”2; luna (Abetone) 70”; 2. Mar-'*. Strom (Sved.) 43”3; 8. An- chečli Maria Grazia (Milano) ' dersen (Norv.) in Jaerbinen 73”9; 3, Schenone (Sestriere) (Fin.) 43”8; 10. A as (Norv.) CENTRALE. 14.30: »Dvoboj ob' 74”; 4. Marchelli Maria (Mi- 43”9; 11. Van Der Voort (Hol.) Srebrni reki«, barvni film, lano) 75”; 5. Sacco (Sestriere) in Salomaa (Fin.) 44”; 13. Of- A. Murphy. ' 75’T; 12. Pellissier (zmagoval- fenberger (Avstr.) in Citterio RIM, 6. — Na seji Italijan-Reziiltatf - 500 m: 1. Gjrišin 5^ nogometne zveze so sklenili, da bo italijanska mlada reprezentanca <«Pomlad») nastopila v maju proti madžarski odgovarjajoči reprezentanci v Italiji. Mogoče bo nastopila v sezoni 1944-45 tudi proti Francozom. Junija pa bo na Dunaju nastopila proti drugim reprezentancam na olimpijskem tednu, ki ga bo priredil avstrijski olimpijski odbor. jeti napeljavo vodovoda v sv»v je hiše. Seznam teh oseb so poslali na županstvo, da bo obveščeno, da je v nasprotju s severozahoda«, J. Wayne in stopil z italijansko reprezen- J. Dru. j tanco na Švedskem, — čeprav KINO STANDREŽ. 18. in 20: j Je «z velikim zadoščenjema »Močnejši od ljubezni«. I vzela na znanje njegovo pri- LONDON, 6. — Pri ponovni 5000 m: 1. Andersen 8’12”9; tekmi četrtega kola tekmova-Gončarenko 8'14”5; 3. Sil- nja za angleški pokal je med drugimi zmagal tudi sedanj: posestnik pokala Blackpool; premagal je West Ham s 3:1. kov 8’16”2; 4. Haugli 8’17”2; 5. Broekman 879”2; 6. Win Van Der Voort 8’21”6; 7. Juhani (Nadalejvanje s 3. strani) panteizem, kot si ga je zamislil pnsnik-jilozof, pa tudi nov, realni predmet za hudomušne zbadljivke, namenjene ljubljanskim samos tancem (Sneti Senanj. 2 ako zaključuje pesnik tri leta pred smrtjo z morskimi motivi tisti ciklus, ki ga je pred dvajsetimi leti začel s pesmijo Zvezdogledom. Melodija je iz. zvenela, Tragedija končana. Sad je zrel in čaka samo še dobre roke, da ga utrga. 4» * * Orisali smo življenje velike, ga poeta, kot smo ga izluščili v časovni zaporednosti iz pesmi, v katerih je glavni motiv vzet od morja. Bilo jih je nekaj nad deset.. Ostale (okrog 20) bistveno ne povedo nič novega, ker so v njih tovrstne metofore podrejene drugim Zato jih ne hi niti naštevali. Odveč pa ne bo, če zberemo iz vseh pomorske izraze. Prešeren pozna tele besede: barka, brezno in brezen, h rod, brodnik, brodolomec, čoln, čolnar, čolnič, galeja, jadrati, jadro, krma, krmar, ladja, morje, mornar, morski, otok, plavalec, plavati, priveslati, prod. ribič, som, strel, val, veslati, veslo, voda, vrtinčiva, utopiti itd. Po vsem tem, kar vemo o pesnikovem življenju, ni čudno, da tako pogosto rabi besedo val (19-krat) in vihar (v 12 pesmih 21-krat). Ker se zaveda, da bi Prešeren z isto besedo utrujal, kliče na pomoč tudi soznačnice; veter, piš, sapa, sapica, vršenje, vi-hariti, viharski, Eol, grom, neba togota itd. Prešern se ustavlja tudi v nekaterih obmorskih krajih: Reka, Trsat, Trst. Vsa ta imena piše v domači obliki, dasi pozna namesto Ljubljane tudi Emono in namesto Vrhnike Navportus, Trst omenja celo večkrat. Najdoločneje govori o njem v pesmi Od železne ceste, ki jo je napisal spomladi 1845, ko so začeli graditi propo od Celja proti Ljubljani. V objestno igrivem prepiru med zaljubljencema ocenjuje dekleta: »Ve Kronjice sle košate, so prijazne Štajerke; Trst dekleta 'ma bogate, Dunaj zal’ oblečene.» Prav tako misli na Trst in njegovo okolico v Elegiji svojim rojakom, ko ugotavlja, rla skoz Ljubljano spelje cesta tja, kjer val morja se lom*. Posebno zanimiva je pesem Zdravilo ljubezni iz leta 1837, v kateri pripoveduje, kako je mladenič, ki mu je umrla osemnajstletna ljubica, iskal leka srčnim ranam po materi nem nasvetu najprej pri bogatem stricu trgovcu, nato pa še pri opatu in vojskovodji. V pesmj zvemo, da se stric sod mesta do mesta vozi vesel*, kar kaže bržda na vožnjo po morju, kajti vsi ostali Prešernovi kupci shodijo» pa svetu (prim. Gazele), ln spet — bogata, umna, lepa dekletat To niso naključne literarne podobnosti, ampak vsaj podzavestno izpovedovanje resnice: Julija je imela osemnajst let, ko je Prešeren spoznal, da ljubi brez upa. lm.el je tudi veliko uglednih sorodnikov, med katerimi zavzema posebno mesto Tržačan Jurij Prešeren, ki se je s trgovino dokopal do bogastva, da mu je skozi okna gledalo. Pravijo, da je zapustil sorodnikom kar 700.000 goldinarjev. Zal za > sedaj ni mogoče ugotoviti, če je France tega soimenjaka osebno poznal ter bil z njim v kakih stikih in če je imel v razvidu Franca in Janeza Prešerna, Jurijeva nečaka, ki sta okrog 1840 kot odličnjaka trgala hlače po klopeh koprske, ga liceja. Jasno pa je, da je zanje vedel in da se je govorilo v družbi o njihovem bogastvu, kakor pričajo izjave pesnikovih prijateljev in znancev. Po le-teh je imel Prešeren tudi drugačne zveze z morjem: Cop je služboval od 1820 do 1822 na Reki, in skorpj ne- verjetno je, da si tedaj ne bi dopisovala, saj sta si bila že prijatelja- Njegov znanec, Čopov stričnik, Gollmayer je bil nekaj časa v službi na Krku, potem pa v Istri ,in Sežani. »Bratec Andrej» je bil solastnik hlevov pri Figovcu ter gospodar poštnih voz in konj, ki so vzdrževali zvezo z morjem. V Trst je zbežala Ana, ko se je sporekla z domačimi in pesnikom, tja sta potovala poljski slavist Uucharski in češki pesnik Mčcha, ki ju je v Ljubljani gostil. V Trstu je živel oblikovalec prvesa slo. venskega soneta, poznejši staroslovenski literarni malik Koseski. Čeprav je Prešeren tako rad razmišljal o ribiču, in brodniku, čeprav je tako nazorno opisal divjanje viharja in valov, čeprav so ga osebne zveze tako pogosto vabile na morje, je vendarle malo verjetno, da bi ga videl. Doti-stihmal je vezala Ljubljano z Trstom samo vozna pot. V mladosti pesnik ni imel denarja za taka draga p. tavanja, saj je šel leta 1821 celo na Dunaj peš. Med večje Prešernove 1zlete štejemo le: Ly-sic« na Moravskem (1828), Sa. vica (1832), in Prežele (1833). Pozneje ni nikoli za dalj ča- sa zapuščal Ljubljane deloma zaradi lagodnosti, deloma zaradi težke hoje in vodenično-sti. Te misli bi potrfcvalo malce resignirano navajanje Smoletovih blodenj po svetu: »Videl si Nemško, Francosko, Britansko, videl si Svajca visoke gore, videl si jasno nebo italijansko; sreče ni ranjeno našlo srce.* Tudi dr. France Kidrič meni, da Prešeren morja »iz samovida morda ni poznal*, dr. Anton Slodnjak pa je prepričan o nasprotnem (v zasebnem sporočilu). Naj bo že kakorkoli — z eno jasno ugotovitvijo lahko končamo: Ribičev Frenci je veliko pel o morju, pel z ljubeznijo in osebno prizadetostjo, ga doživel v vsej elementarnosti ter poveličal v osebnem trpljenju, STANE SUHADOLNIK M L O Uprava cest LJUBLJANA, Vilharjeva cesta 14 sprejme takoj 2 kamnoseka ah zidarja za obdelavo polobdelane-ga lomljeno« (Bunjad). Delo na akord, plača po dogovoru z osebno ali pismeno zglasitvijo. Stanovanje za samce preskrbljeno. predvaja daoes ob 16, ia jutri ob 18. uri iilm: X'OBfftr (LIZABETU JO AN MDRTAM FONTAINE G E OP Gl IMLYN SANOERS WIIUAMS -f— / . /7 tfatetiSrda/ Lecmcom richard wom % To je krasen borvoi velefilm družbe Metro Goidwyn Majer v torek 9. in sredo 10. L m. film: 1/81 SMO MORILCI v četrtek 11. in petek 12- t. m. PODZEMME LOS ANGELESA v soboto 13. februarja film: JETNIK ZAPUŠČENEGA ŽIVLJENJA lil Or. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna niica št 124 I naroča st v Lekarnah I • TREPHOa UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730 AVTOMOBILE ODDAJA U IMJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST • UL 1IM EU S ŠT. 4 Tel. 90296 • urad Tel. 33113 - dom CENE UGODNE «DNI0K» Svetovno znana zavarovalnica o#/«*y.7V|ilycr OGLASI i* OGLAŠANJA •OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NA’ ROCA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KU PUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, W SAM NE OGLASA«. (Herbert Casson) KADARKOLI se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na PRIMORSKIDSEVNIK FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 • Tel. 35 169 TRGOVINA S KMETIJSKIMI POTREBŠČINAMI. in to: semenat sadna drevesa, rasne cvetlične sadike, vrtnice, , poljedelski stroji in *.v druge potrebščine .11 TRG GARIBALDI U tel. 90 280 za dame in gospode Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika ta bira dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn ^ plačilne olajšave. Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini p L TRST - Trg tra i Rivi 2. Trna veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov STARA IN ZNANA TVRDKA T RODOLFO tet se je preseli v Ul. dello Sort It tel. 95089 2 zadovoljstvoJ obvešča sVOP odjemalce ® ima na razV7, lago novo t>rs šivalnih stro) ( s v e t o v n s znamk SIMCA s križnim štt>01* L •,!<■«• 1*1. za g u m b n >c e, pr i trjevo gumbov m ter veze brez n J i* 25-letno jamstvu. .Naprodaj ramjem pugiobljivt stroji e v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rablj«^, stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje P° lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. Krojacnica Petelin NABREŽINA St. 143 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, zenske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. liinelcvulcl In vrtnaril eblsčlle nas J Til litlHM KMKflJSHjj STHU.lt;V lil 1111011*''; . TKšr . NtradH v«<«h' |M-r rislriu • lel. 1* o jr Umetna gnojila, krma ,*■ ks vino — prvovrstna inoze®'^ semena in pridelka semena sadna last* dre' V«**, razne cvetlične sadike, vrbji ce i. t. d — Poljedelski str^ in druge potrebščine. Ilet'iociiihi! KUPUJTE PRI TVRDKAH, otjlfibfifo f« vubvi»t I Odguvoi >11 ucednik STANISLAV KfcNKO - UKKIINISIVO ULICA MUNTCCCHI Sl e lil nad - ielelon Številka »3-808 m <4-638 - UoStnl predal 502 - UPHAVA ULICA SV KHANCISKA St. 20 - Telefonska številka 37-338 - OGI.AS1: od 8. do 12 30 in od 15 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: /.a vsak nun vlSme v Sirim I stolpca trgovski 60 (matično upravni 100. osmrto.ee »0 lir — 'l* KLKJ za vsak mir. Strine I «toip: a /« vse vrste »glasov po 25.- din — Tiska Tiskarski zavod ZTt - Podružn Gorira Ul A Pelllro 1-11 Te' 33-82 — Rokopisi se n* vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod .0, mesečno 2>0 ^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, l)rt. založba t*10 nije, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . f 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska l>. Z(,z