D£ K. v. BLE1WE1S Stavbni črteži (plani) s proračuni in kratek nauk o projekcijskem, situvacijskem in perspektivnem risanju. Z VI podobami pojasnil Jos. Bezlaj, strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem. V Ljubljani 1899. Založilo „Pedagogiško društvo« v Krškem. Natisnila „Narodna tiskarna". »6ffico , tO Predgovor. V zadnji izdaji knjižice »Pouk o črtežih« sem ob¬ ljubil, da izidejo še posebni zvezki o strokovnem- risanju za stavbne obrtnike. Ker bi pa pri naših razmerah to podjetje ne izplačalo se, združil sem tvarino ter jo po¬ dajam v skrčeni obliki — deloma v članku »Posamni hišni deli«, deloma pa v obširnih »stavbnih proračunih«. Da razume začetnik dobro stavbne črteže, je po¬ treben kratek nauk o projekcijskem risanju. Zaradi po¬ polnosti je dodana še kratka razprava o situvacijskih črtežih, o določitvi sence in o perspektivi. . Pri terminologiji oziralo se je posebno na narodne izraze in sorodne jezike. Knjižica bode gotovo tudi dobro došla kot učni pri¬ pomoček obrtno-nadaljevalnim šolam, vsaj bode razpravo lahko razumel sleharnik, ki zna le nekaj osnovnih mer- stvenih naukov. Pri tej priliki opozorimo tudi na članke, ki jih je objavil »Učit. Tovariš« o risanju na obrtno- nadaljevalnih šolah 1. 1891. in 1. 1893. 7. B. 1* I. Nauk o projekcijah. Ako napravimo naris kake ploskve P (pod. 2.priloga L) na ta način, da potegnemo iz vseh oglov pravokotnice (perpendikle) na spodaj postavljeno ravnino K in spodnje točke zopet zvežemo, imenujemo ta naris P’ projekcijo ali vzmet. Ako je ravnina horicontalna, potem je tudi projekcija horicontalna. Iz projekcije na jedni ravnini pa ne spoznamo ne leže in ne velikosti projiciranega (vzmečenega) predmeta. Ako hočemo vedeti natanko iz črteža razsežnost kakega te¬ lesa, kakor je to pri stavbarstvu potrebno, moramo imeti najmanj dva narisa (projekciji), namreč vzmet, kakor sc nam telo vidi zgoraj (horicontalna ali vodoravna projekcija) in kakeršno sc nam kaže spredaj (vertikalna ali navpična projekcija). Začnimo najprvo s horcontalnimi projekcijami. — Iz geometrije nam je že znano, da so telesa, figure (liki), črte in točke (pike) mej seboj v ozki zvezi, in daje točka vsem podlaga. Pričnimo torej s točkami. Ge potegnemo pravokotnico (pod. 3.) od kake točko t na nasprotno ra¬ vnino K, imenujemo točko t’ kjer navpičnica ravnino zadene, projekcijo ali vzmet točke t. Pravokotnica 1 1’ se imenuje projicirnica (projikovalnica, vzmetnica, vzme- talnica), ravnina B> pa projekcijska ravnina (vzmetna ravnina, vzmetnina).,— Na jednak način se določi projek¬ cija p’ kake preme p, glej pod. 4. Treba je le določiti projekciji dveh toček (ker je prema vselej s tem določena) in jih zvezati. Važno za začetnika je določiti še projekcije 5 prem (daljic) v sledeči leži: a) preme, ki je paralelna s . projekcijsko ravnino, b) preme, ki stoji pravokotno na projekcijski ravnini, c) preme, ki je pošev proti projekcijski ravnini, d) preme, ki loži v projekcijski ravnini. Iz teh narisov slede pravila: a) projekcija ima prvotno velikost preme, b) projekcija je točka, c) projekcija je krajša ko prefha, d) prema je ob jednem tudi projekcija. Iz vsega pa sledi glavno pravilo: »Projekcija preme je navadno prema, točka le tedaj, kadar stoji na projekcijski ravnini pra¬ vokotno. Nadalje naj se ravno tako določijo projekcije para¬ lelnih (vzporednih, vštricnih) in sečnih (težavnih) prem. Za tem naj sledi projekcija kake figure (lika). Projekcijo figur določimo, ako zarisamo projekcijo vsake strani ali, kar je vse jedno, sleharnega ogla. Koristno je tudi določiti, projekcije kvadratov in krogov v sledečih ležah: a) para¬ lelno, b) pravokotno, c) pošev proti projekcijski ravnini. V teh slučajih je projekcija: a) kongruentni kvadrat ali krog, b) prema, c) paralelogram sploh, oziroma elipsa. Na tak način določimo tudi projekcijo sleharnega telesa. Treba je samo zaznamovati projekcije vseh posa¬ meznih oglov in vse jcdnakomerno s črtami zvezati, glej v pod. 5. projicirano tristransko piramido F V. Za temi vajami se lahko začne s projiciranjem na dveh ravninah, in sicer se navadno jemlje jedna horicon- talna, druga pa vertikalna. Projekcijo potem določimo na vsaki ravnini posebej tako ko prej. Projekcijo na hori- contalni ravnini imenujemo horicontalno projekcijo ali očrt (tločrt) a’, ono na vertikalni ravnini pa vertikalno projekcijo ali načrt a”. Pod. 6. nam vse to natanko predstavlja, in sicer pomeni a točko v prostoru (zraku), VR vertikalno in HR horicontalno projekcijsko ravnino. OS imenujemo projekcijsko os, ma” horicontalno in ma’ vertikalno di¬ stanco (razstoj). Pod. 7. nam predstavlja prejšnjo nalogo z navzdol potisnjeno horicontalno projekcijsko ravnino. Posebno razumljivo se to lahko pokaže, ako sc projekcijski 6 ravnini, kakor jih kaže pod. 6. v perspektivnem narisu, 1 ) na¬ redite iz lepenke (trdega popanega papirja), črte in točke pa narišejo z ogljem ali kredo. S takim modelom se tudi prav lahko določujejo druge naloge. Tako n. pr. naj se izvrši projekcija točke, ki je v ravnini ali osi. Narisi pa se vedno izdelujejo v obliki podobe 7. in navadno brez okvira, glej pod. 10., 16., 17., 18., 19., 21. Iz prejšnje naloge pa zopet slede pravila: 1.) Vsaka točka je določena z obema projekcijama, torej vselej, kadar se reče »dana je točka«, narišete se njeni projekciji; 2.) obe projekciji ležite tako, da stoji njih veznica pravokotno na osi, kakor kaže pod. 7. Isto tako določimo projekcijo črte. Raz¬ ločka ni druzega, kakor da je treba zdaj določiti projek¬ ciji dveh toček (pod. 8. in 9.). Sledeče naloge se še priporočajo začetniku: Določitev projekcij preme, ki je a) paralelna s horicontalno projekcijsko ravnino in pošev k vertikalni, b) paralelna z vertikalno projekcijsko ravnino drugače pa pošev, c) pravokotna na horicontalni projek¬ cijski ravnini, d) pravokotna na vertikalni, e) paralelna k obema projekcijskima ravninama in f) preme, ki pravo¬ kotno križa os, torej je k obema projekcijskima ravninama jednako nagnjena. Ti narisi naj se izdelajo le z razgr¬ njenimi projekcijskimi ravninami, kakor v pod. 10. Pri posameznih premah je lahko tudi distanca (horicontalna ali vertikalna ali pa obe) od projekcijskih ravnin napo¬ vedana ali zaznamovana. Iz teh vaj pa slede zopet nekatera pravila, in sicer: 1.) Projekcija točke je vedno točka, projekcija preme je pa prema ali točka, kakoršna je namreč bila njena leža v prostoru. 2.) Preme, ki so paralelne s projekcijsko ravnino, imajo projekcije v dol¬ gosti prem, t. j. projekcije so ravno tako dolge, kakor njih preme v prostoru. Pri drugih premah pa je treba šele iskati prvotno velikost s trapečem, kakor to kaže pod. 9. Ta trapeč napravimo s pomočjo dištanc, ako po¬ tegnemo na katerikoli projekciji pravokotnice in na teh 9 Posebna razprava „o perspektivi 11 je na koncu. zarišemo nasprotne distance, tako n. pr. a”a° = nia’, b”b” = nb’. Potem se končišča a°, b° zvežejo s premo a° b°, ki je prava velikost preme a b, v projekcijah pa a”b” in a’b’. Vse to se razjasni še natančneje z omenjenim modelom. 3.) Iz projekcij sklepamo lahko z gotovostjo na ležo prem v prostoru in narobe, tako n. pr. ima vertikalna prema točko za horicontalno projekcijo, vertikalna pro¬ jekcija pa je vertikalna prema v prvotni ali pravi velikosti. 4.) Pri paralelnih premah spoznamo pravilo: »Paralelne preme imajo paralelne projekcije«. Pri sečnih premah pa razvidimo iz projekcij, da ležite projekciji presečišča v pravokotnim tako, kakor to vidimo v podobi 7. Projekciji ligur (likov) določimo kakor pri črtah, najprvo na jedni (horicontalni), potem pa jednako na drugi (vertikalni) projekcijski ravnini. Važne so posebno pro¬ jekcije kvadratov in krogov, zlasti v sledečih nastavah: a) pošev proti obema, b) paralelno k jedni projekcijski ravnini, c) pravokotno na jedni, pošev na drugi, d) v jedni projekcijski ravnini ležeč, e) pravokotno na obeh, f) k obema projekcijskima ravninama jednako nagnjen. To vse naj se izdela po merilu, tako daje vselej dolgost stranice ali premera natanko določena. Rezultat (nasledek) teh projekcij je: a) v tem slučaju ste projekciji paralelograma oziroma pri krogu elipsi, b) paralelna projekcija je kva¬ drat ali krog, druga pa prema, c) pravokotna projekcija je prema, druga pa paralelogram ali elipsa, d) jedna pro¬ jekcija se strinja s figuro, druga je prema v osi, e) obe projekciji sta premi, pravokotno na osi stoječi, f) obe projekciji sta popolnoma jednaki t. j. skladni (paralelograma oziroma elipsi). Za temi vajami lahko pričnemo s projiciranjem teles, navadno najprej s kocko. Projekciji se določite po znanem pravilu s projiciranjem vseh oglov (toček), ki se potem po vrsti zvežejo s premami, ki predstavljajo robove. Pro¬ jekciji kocke so kvadrati, ako stoji kocka ravno pred nami. Pod. 10. nam predstavlja projekciji kocke, ki je 8 dijagonalno (poprečno) postavljena, poleg pa še njeno mrežo (pod. 11.), to je razgrnjena površina, sestavljena iz šestih kvadratov. Začetniku pa priporočamo, da si naredi model kocke iz papirja ter ga postavi v omenjeni leži pred-se. Potem naj opazuje površje modela najprej tako, kakor se kaže pri ogledu iz vrha, toraj naj nagne glavo ravno nad model. V tem slučaju vidi poprek postavljeni kvadrat a’e’b’f’c’g’d’h’ (v pod. 10.), t. j. očrt. Ako pa si ogleda kocko od spredaj, vidi pravokotnika a” d” e” h” in c”d”g”h”, t. j. načrt. Očrt navadno narišejo pod načrt (kar vidimo tudi v pod. 10.) tako, da sleharni točki očrta sledi v navpičnici taista točka načrta. Očrt loči od načrta vodoravna prema OS, ki jo imenujemo os. Rav¬ nina pod osjo predstavlja vodoravno projekcijsko ravnino, ona nad osjo pa navpično projekcijsko ravnino, ki je v tem slučaju iz navpične leže potisnjena v vodoravno. Dobro je narisati še projekcije drugače postavljenih kocek. Nadalje naj začetnik nariše tudi druga geometrijska telesa v projekcijah ter napravi povsod še mrežo dotičnega telesa, ki mu prav dobro predstavlja površino. Že ome¬ njeni model, ki ima projekcijski ravnini iz lepenke, bodemo dobro rabili pri tem poslu. Te projekcije najde izdelane tudi v dr. Močnikovi geometriji ali v Lavtarjevi za učiteljišča. Važna je določitev vidnih in nevidnih robov pri posameznih telesih. V horicontalni projekciji se to spo¬ zna, ako ogledujemo telo od zgoraj, ker. vsi zgornji robovi so vidni, spodnji pa nevidni; prvi se narišejo z polnimi, drugi pa s črtičastiini premami. V vertikalni projekciji pa se ogleduje telo od spredaj; — sprednji robovi so potem vidni, zadnji pa nevidni. Konturni (obkrajni) robovi so vedno in povsod vidni, kakor tudi tisti, ki vežejo vidne ogle, nasprotno pa nevidni, ako sta'oba (ali tudi le jeden ogel) nevidna. To razvidimo tudi iz vseh načrtov. Pogostoma ima telo različne strani, kakor v pod. 16., katere pa ne vidimo v očrtu in tudi ne v načrtu. Narisati je treba v tem slučaju še projekcijo na tretjo projekcijsko 9 ravnino, katera stoji navpično na obeh prejšnjih, ter jo imenujemo nasvkrižno ali povprečno ravnino NE. Brez poprečne projekcije tudi ne spoznamo vselej, je li kvadrat ali krog, paralelepiped ali cilinder v očrtu in načrtu narisan; tako imata kvadrat in krog jednaki očrt in načrt, ako stoji njih ploskev pravokotno na obeh projekcijskih ravninah. Pod. 12. predstavlja projekcije točke na treh ravninah. Projekcijo na tretjo navskrižno ravnino izvršimo ravno tako, kakor na prejšnji, imenujemo jo pa pročrt ter zaznamenujemo z a’”. V pod. 13. imamo taisto nalogo z razgrnjenimi pro¬ jekcijskimi ravninami. Tu loči pročrt od načrta navpična os T S U. V pod. 14. in 15. so narisane projekcije preme na tri projekcijske ravnine, kar bistveno tako zvršimo kakor prej, kajti določiti je treba le projekcije dveh toček na¬ mesto jed ne. Začetnik dobro stori, ako vse prejšnje naloge (glej. str. 5., 6.) nariše tudi v pročrtu. Pod. 16. predstavlja očrt, načrt in pročrt (stranski ogled) pokončnega paralelepipeda. Izvršitev je taista kakor v pod. 12., toda z osmimi točkami. V projekcijah pa vidimo vse tri različno veliko ploskve telesa (pravokotnike). . V pod. 17. je narisan očrt, načrt in pročrt pokončnega cilindra, stoječega na navskrižni projekcijski ravnini, čegar osnovnih ploskev ne vidimo v očrtu in tudi ne v načrtu. Toraj iz načrta in očrta še ne spoznamo, ali predstavlja naris cilinder ali paralelepiped. Pročrt pa tudi nadomestuje presek po črti A B, ki je krog, jednak osnovni ploskvi; imenujemo ga prečni presek. Pogostoma pa tudi rišejo podolžne, navpične ali višinske preseke, katere imenujejo prelile. Ti pojasnjujejo notranjo konstrukcijo predmetov, posebno pri votlih telesih. Take natančne črteže potre¬ bujejo zlasti obrtniki pri izdelovanju modelov in tehniških predmetov. Očrte, načrte in pročrte (profile) raznih predmetov najlažje izvršimo, ako napravimo najprej prostoročni 10 obrisek, in sicer za očrt po, ogledu z vrha, za načrt po ogledu od spredaj in za pročrt pa po ogledu od strani. Potem zmerimo na predmetu vse dimenzije ter jih za¬ pišemo povsod na obrišku. Iz tega obriska pa napravimo z risarskim orodjem natančni črtež. Pročrt tudi lahko vsekdar izvršimo iz očrta in načrta, kajti vse višine po¬ snamemo iz načrta, potrebno širine pa iz očrta. V pod. 18. je narisan očrt, načrt in presek (profil) navpik stoječe votle cevi, v pod. 19. in 20. pa so po me¬ rilu narisane kapelici podobne neške. To so torej že praktični črteži. V pod. 21. vidimo načrt ali lice (pročelje) in očrt ali tločrt navadne hiše. Tločrt nam kaže to, 'kar vidimo z vrha, če odstranimo streho in strop; — načrt pa je sprednja zunanja podoba hiše. Tločrt je tedaj vodoravna projekcija nedozidanega poslopja v višini oken. Črtež te hiše je natančneje opisan v koledarju družbe sv. Mohorja 1.1898. Primerni modeli ga še bolje pojasnijo. V pod. 22. je narisan situvacijski črtež celega po¬ sestva. Situvacijski črtež je tudi nekak očrt ali vodoravna projekcija, narisan po omaljencm merilu. Iz te podobe vidimo ležo in razpostavo celega posestva z najbližnjo okolico. Stavbni črteži. A. Posamni hišni deli. 1 ) Predno prično zidati kako poslopje, narede osnutek za stavbo, po katerem izdela strokovnjak potrebne črteže in proračun. Na črtežih narisani so razni hišni deli. Ti so: a) Zidovje. Zid narede s polaganjem kamenja ali opek v horicontalne plasti (vrste), katere kako vezalno sredstvo (malta, morter) združi v celoto. Po svoji uporabi ima zid razna imena, kakor: glavni zid, srednji zid, ločilni 'zid, načelni in temeljni. Glavni zid omeji poslopje od zunaj. 9 Podobe so pri proračunih. 11 Srednji zid je med glavnim zidom (navadno ž njim vsporeden), ter nosi strope, dimnike in kurišča. Ločilni zid razdeli poslopje v posamezne prostore in stoji navadno navpik na sprednjem in srednjem zidu. Načelni zid ima podobo trikotnika in omejuje podstrešje. Temeljni zid stoji v zemlji ter nosi poslopje. K zidovju, prištevamo tudi stebre. Ako so prizi¬ dani k zidu, imenujemo jih pilastre, ako pa prav malo gledajo iz zida imenujemo jih liže n e. Okrogle stebre zovemo slope. Po zidivu (stavivu), iz katerega je narejen zid, lo¬ čimo zidovje iz opeke, lomljenega ali sekanega kamna — in mešano zidovje, to je deloma iz opeke, deloma iz kamna. Navadno delajo le temeljni zid in pa podstavo lesenim stenam iz lomljenega kamenja. To kamenje pa mora imeti opeki podobno obliko ali vsaj dve ravni ploskvi, kar zidar napravi s kladivom. Pri zidanju delajo zidarji horicontalne plasti, prazne prostorčke med kamenjem pa založe z manjšimi kamenčki. Zidanje z opeko vrši se hitreje, ker opeka ima pra¬ vilno obliko (navadno je 30 cm dolga, 15 cm široka, in 7’5 cm debela. Z malto se prav dobro zveže in zid je suh, stanovanje v njem pa zdravo. Pri zidanju z opeko pazijo zidarji na sledeče: • 1. Opeko pokladajo tako, da so skonečni skladi jedne plasti pokriti z opekami v drugi vrsti, to imenu¬ jemo »polno na sklad«. 2. Posamne vrste (plasti) napravijo vodoravne. 3. Opeko pokladajo z ozirom na trdnost zida, ko¬ likor le mogoče v vsaki plasti »po dolgem«, katero ime¬ nujejo veznike. Najbolja opeka je pa tista, ki je votla v sredi, kajti tako zidovje je lahko. Zveza opek po pravilu »polno na sklad« se doseže, ako se vsaka plast za 7'5 do 15 cm pomakne proti prejšnji. Ce nameravajo zidarji podaljšati zid ali prizidati, narode takozvane muše in zmrše. 12 Ko je zid postavljen, omeče se navadno z malto. Omet (frajh) varuje zid proti zunanjim vplivom ter mu podeli gladko in čisto površnost. Zid se sme šele ometati, ko je že popolnoma suh in očiščen. b) Lesene vezi. Za napravo stropov, lesenih sten, ostrešij (cimper) i. t. d., rabimo porezana bruna (trame), ki se primerno med seboj zvežejo. Zvezo dveh ali več brun v celoto — imenujemo leseno vez. Take vezi na¬ rode stavbo močno in trdno. Lesene vezi so različne in sicer: 1. Bruno se po¬ daljša z drugim. To se izvrši s sklopom. 2. Bruni se pravokotno ali poševno skupaj porineta z izrezom ali zarezo. 3. Konec bruna se obreže na posebni način in postavi v primerno jamico druzega bruna to je vez s čepom. 4. Ako spuste neobrezano bruno v izdolbeno jamico druzega bruna, imenujemo to vezanje s sto¬ pinjo. Vezanje s’ čepom in s stopinjo imenujejo zasek. 5. Naklado imenujemo tisto vez, kadar se posebno bruno nasloni na nekoliko obsekan rob druzega, bruna, kar pogostoma Vidimo pri ostrešjih (cimprih). 6. Zazob- Ijena bruna so taka, ki so z zobmi zvezana druga z drugim in potem še s klinastimi vijaki pritrjena, da imajo večjo nosilno moč. Dolžina zob znaša 60—100 cm, njih višina Vit — Via višine bruna in upoga J / 40 —'/ 0() bru- nove dolgosti. c) Stropi in podi. Stropi ločijo razna nadstropja. Stropov je več vrst, najnavadnejši so iz tramov. Glavni deli teh stropov so pravokotno ( 18 / a4 cm) porezana bruna ali trami iz jelovega, smrekovega ali hrastovega lesa. 0'7 m do 1 m narazen, s konci na glavnem ali srednjem zidu 16 cm prosto položeni, včasih pa tudi 16 cm vzidani. Ako položimo (pribijemo) potem navpično vrsto desk, napravili smo priprosti pod iz tramov. Da se razdeli teža jednakomerno, denejo pod trame po celi dolžini 10 / lo cm močno (to jo 16 cm široko in 16 cm visoko) bruno • bla- 13 zino ali pa ploh, ki je 16 cm širok in 4 cm debel. Take strope pa delajo le pri nekaterih poslopjih, kakor hlevih, skladiščih i. t. d. Za stanovališča (hiše) stavbni red ne dovoljuje takih stropov, kajti ta zahteva pod podnicami plast (10—13 cm visoko) nasipine (frajha, šute). Pri nasutih stropih iz tramov pride na glavne trame (poprečnike) najprvo oboj (paž) iz desk Vso cm in na te nasipina. Paž je narejen iz dveh vrst desk — tako, da gornje pokrivajo spodnje. Med nasipino polože šibke trame po 10 cm široke in 8 cm debele (blazine) na ka¬ tere pribijejo deske (podnice) po 4 — 5 cm debele, ki na¬ pravijo pod v višjem nadstropju. Pri hišah pribijejo tudi na spodnjo stran tramov deske (1'5—2 cm debele) navpik k prejšnjim. S tem je narejen strop ali plafond, ker na deske pride navadno le še štukatura iz bičja in malte. Da se pa plafond ne stresa kakor poprečniki, na katerih je pribit in ne razpoka omet, navede plafond pogostoma brez vsake zveze’ s poprečniki. V ta namen vlože posebne (slepe) trame ( 10 / 13 cm\ kateri nosijo plafond. Poprečnike (gornje prage) pokladajo zaradi Večje jakosti vedno na ožjo stran in merijo v primeri z globostjo sobe: od 4 — 5 m . . . 21/18 cm « 5—6 «... 24/2.1 » » 6—7 «... 27;24 » i. t. d. Včasih napravijo tudi strope iz samih brunov (strop¬ nikov). Take strope priporočajo tam, kjer so radi potresi. Zidovje mora biti v nižjem nadstropju za 15 cm de¬ belejši kakor v višjem. Za take strope potrebujejo torej več lesa in debelejše zidovje. Priporočajo se v takih krajih, kjer so pogostoma potresi, ker ti stropi so naj¬ varnejši. d) Oboki (svodi). Oboki so zakrivljena pokrivala sezidana iz klinasto obsekanega kamenja ali klinaste opeke in postavljena na zid ali na stebre, ter imajo namen — nositi zid ali pa varovati proti ognju (požaru) Zid, ki nosi oboke imenujemo upornik, oddaljenost 14 obeh upornikov zovemo stežaj. Drugi obokovi deli so višina, debelina, natoki (petnici), spodnji lok (pod- ločje), gornji lok (nadločje) in . ključ (sklepnik). Po presečni obliki poznamo polne, potlačene (eliptiške), o d s e k a n e (krajične), gotske, vzdigajoče (labodov vrat) in ravne oboke. Po obliki celega površja razdelimo oboke tako-le: 1. Priprosti žlebasti ali valjasti obok je polo¬ vični cilinder, čegar poprečni presek je polkrog, elipsa ali krogov odsek. Ti oboki so podprti podolgoma. Ozek, žlebast obok imenujejo o pr o g o. Oproge vidimo pogo- stoma, posebno pri kletih. Traverze (železne šine) ra¬ bijo v novejšem času tudi pri napravi obokov. Oproge in traverze podkrepljajo šibkejše žlebaste oboke, nosijo pa tudi pogostoma zidovje. Male svode nad durmi in okni imenujemo oblo k e. 2. Križni obok se naredi, ako prodirata jednako visok ti žlebasta oboka drug v druzega. Diagonale, ki na¬ stanejo vsled tega, imenujejo greben (robnik). Točka v sredi je obokovo temenišče. Križne oboke vidimo naj¬ pogostejše pri cerkvah. 3. Kapasti obok (s kapo) se tudi naredi s prodi¬ ranjem dveh jednako visokih žlebastih obokov in so loči od križnega po tem, da je podprt na vseh straneh, in robovni koti so v notranjem obokanem prostoru obrnjeni notri in ne ven. 4. Gladki obok se naredi, ako je horicontalni ali pokončni obok na vseh straneh obdan z žlebastimi deli. Običajno se postavi nad štiristranski prostor kakor v dvoranah, vestibulah i. t. d. Dokončni obokov del ime¬ nujejo zrcalo. 5. Obok s kupolo narede le nad okroglim ali eliptiškim prostorom. Najlepši obok je kupola v obliki polukrogle, ki zahteva valjastega zidu za upornike. Ako se napravi le polovico kupole, imenujejo to korasti 15 obok: manjše kpraste oboke, v katere postavljajo kipe, statve i. t. d. — zovejno. neške (omarice). e) Ostrešja (eimpri). Da se poslopje obvaruje slabega vremena, potrebuje strehe, ki se razprostira nad vse dele poslopja. Vsaka streha je sestavljena iz dveh glavnih delov: a) iz krova t. j. iz tistega dela, ki je narejen iz slame, iz desk, iz opeke, iz Škrlja ali kositarja, (3) iz ostrešja (cimpra) ali strešnega odra, ki nosi krov. Natančneje opisati hočemo pri nas najnavadnejše nemško ostrešje (cimper). Vsako ostrešje se nariše v profilu (stranskem ogledu) in pa v očrtu, ki ga imenujemo strešino podstavo, katera predstavlja vsa ležeča bruna. Ogredje takega ostrešja je sestavljeno iz lemezov (špirovcev), gred, spremenikov, krač, vez in strešin. Najpriprostejše nemško ostrešje je prazno ostrešje, zvezano iz sledečih brun: a) iz lemezov, to so nagnjena bruna, na katera na¬ bijejo letve-in na nje polože opeko. Lemezi stoje na¬ vadno po 0-90 m narazen; P) gred, te vežejo sovrstna lemeza ter leže na stre- šinah navadno po 3 m narazen; y) spremenikov, ki so zvezani s pomočjo čepov z gredami ter imajo namen, nositi krače (kratka bruna), Zvezo vseh teh brun, pri katerih seže greda skoz in skoz, imenujemo povezano rogovlje (vezane špire). Ako pa namesto gred rabijo krajše, vender ravno tako močne kračfe, imenujemo to zvezo nepovezano rogovlje (prazne špire). S terni se prihrani mnogo lesa in naredi več pro¬ stora v podstrešji. Povezane rogove postavljamo blizo 4 m narazen. Med povezana rogova se postavijo vselej trije nepovezani, kateri so tedaj 1 m vsaksebi. Tako ostrešje napravijo pri poslopju, kjer stoji glavno zidovje k večem 6 m narazen. Ako je širjava večja kakor 16 6 »z, — morajo se zvezati lemezi z vodoravnim brunbm (vezo), da se ne ušibe. Ostrešje z vezami narejajo pri šir¬ javah 6 do 10 m. Podloga celemu ostrešju so strešine, to so bruna, ki imajo nalog, vso težo razdeliti jednakomerno na zid. Pri širinah od 10 do 14 m je potrebno vezi še podkrepiti (podpreti) z navpičnimi bruni, katere imenujejo tesarji škarje ter jih rabijo pri povezanih rogovih. Sleherne škarje nosijo na gornjem koncu glajt (podružnico) t. j. vodoravno bruno. V podporo Škarjam in glajtom je glajtna rama. Škarje so poleg tega z gredami še zvezane po stre¬ he n c i h. Ostrešje z navpičnimi škarjami imenujejo- stoječe ostrešje. Debelina ogredja je različna. Najdebelejši in jednako debeli so grede, spremeniki in krače, potem le¬ mezi, nadalje veze, škarje in glajti, naposled štrebenci in glajtna rama. f) Stopnice vežejo pritličje s kletjo, kakor tudi z nadstropji in podstrešjem. Požarnovarne stopnice so ka- menite ter navadno 1'40 m dolge, 30 cm široke in 17’6 cm visoke ter na obeh straneh 10 cm vzidane. Iz teh mer lahko preračunimo število stopnic in prostornino stop¬ nišča t. j. celi prostor za stopnice. Pri mnogoštevilnih stopnicah napravijo počivališča — to so mali štirioglati podi, zid med stopniškem zidovjem imenujemo stopniško vreteno. Ako narede lesene stopnice v podstrešji, morajo biti obokane in zaprte z železnimi duri (ali z železom okovanimi). g) Okna in vrata. Okna razsvetljujejo notranje pro¬ store v poslopju in so vdelana v zid. Okna za. stanovanja so navadno 1—1'30 m široka in dvakrat tako visoka. Glede oblike so okna ali pravokotna, ali zgoraj s polukrogom, s krogovim odsekom ali zašiljenim lokom sklenjena. 17 Okna pri stanovanjih so od tal 0’8 do 1 m visoka. Zid pod oknom je 1 do lV a kamena (32—45 cm} debel in se imenuje parapet. 1 ) Pri solidnih poslopjih imajo okna okvir iz kamna ali iz lesa,— bangerc (stebrič, podboj); nanj se natikajo oknice. Sestavljen je iz štirih delov in sicer iz police, iz gornjega praga (poprečnika) in iz obeh obložnikov. Razni prostori v poslopjih so zvezani med seboj z durmi. V navadi so posebno dvojne duri, namreč španske (obite duri) in špaletne ali slepe duri. Pri prvih je zid okrog in okrog obložen (oblečen) z lesom, zadnje pa imajo samo lesen ali kamnit banger, ki je nekoliko vzidan. Na banger se nataknejo durnice. Širjava duri znaša 0’8 — 1'3 m, višava 2 — 3 m. Razmerje med ši¬ rino in višino je taisto kakor pri oknih. Višina duri se zgoraj navadno strinja z višino oken, Pod poprečnikom (gornjim pragom) je navadno na tleh položen prag. Večja vrata, skozi katera vozijo v hišo, imenujemo vežna vrata. Te morajo biti vsaj 1'15 m široka, 15 cm pa je treba na vsaki strani primakniti za pripiro. h) Peči in dimniki. Najboljše peči so švedske. One so lončene, imajo mrežo, pepelišče in znotraj navpične lončene cevi, po katerih prehaja toplota in dim, prodno odide v dimnik. Železne peči so pač hitro tople ali iz¬ gube tudi hitro svojo toploto. Votlina navadnih dimnikov je štirioglata ter meri na vsako stran 5 cLm, zid je najmanj 16 cm debel. Višina dimnika nad streho mora znašati najmanj 1'30 m. ») V tločrtih so zaznamovana okna z dvema ali tremi štiri- kotniki. Ožja pravokotnika predstavljata naslonilo in polico, širji (navadno trapeč) kaže prazen prostor na tleh, katerega omejuje parapet (naslonilo) in špaletni steni (stranici). V preseku (profilu) predstavlja zunanji krajši pravokotnik — bangerc, podolgasti še- sterokotnik — špaletno steno, začrtan je pa tudi parapet. Pri durih vidimo v tločrtu prag, v profilu pa banger. 2 18 B. Najvažnejša stavbna pravila s posebnim ozirom na stavbni red, izdan dne 5. maja 1896.1. vsled potresa za stolno mesto Ljubljana. Pri izbiri stavbišča se moramo vsekdar ogibati močvirjev, pokopališč, bolnic, ječ, vojašnic in tovarn zarad izprijenega zraka. Zemljišče je treba tedaj prej preskusiti z železnim drogom. Graditelj mora pričetek zidanja 48 ur poprej naznaniti gosposki ter pri novem zidanju in po¬ pravilih vselej na strani javne ceste postaviti očitno sva¬ rilno znamenje; ako ostane zidivo in orodje čez noč na prostem, je treba zvečer nažgati svetilnice. Ograja okrog gradišča naj se napravi vsaj 2 m od stavbne črte. Predno pričnemo zidati, moramo stavbišče poravnati in izkopati zemljo za temeljni zid. Zidarsko delo se vrsti drugo za drugim. Najprve postavijo podzidje (temelj, fundament), potem sezidajo kletne oboke, nadalje pritlični zid, nad¬ stropja in notranje zidovje. Za tem postavijo tesarji streho ter zgotovijo pode, strope, stopnice; mizarji pa duri in okna. Ko je stavba dovršena, mora stavbni gospodar na svoje stroške pospraviti ves razmet in odstraniti vse pred¬ mete, ki ovirajo cestni promet. Poslopje mora biti pravilno zidano. Mešano zidovje, v plasteh izvršeno, je dopuščeno samo v kleti in temelju. Uporabljanje nabranega kamenja je prepovedano. Lom¬ ljeno kamenje se sme uporabljati samo v temelju in za ravno zidovje v kletih. Pri pregradah morejo biti posa¬ mezne stene med seboj z močnimi sponami zvezane. Stavbe, namenjene za stanovanja, morajo vsaj osem tednov v surovem (neometanem) zidovju ostati, da se dobro izsuše. Navadno pa puste zid čez zimo neometan. Zidovje od opeke se sme delati v polovični, celotni, poldrugi, dvojni dolžini opeke itd., t. j. 15, 30, 45, 60, 75, 90, 105 cm itd. debelo. Zid od lomljenega kamna mora biti 15 do 24 cm debelejši. Tak zid je cenejši kakor od opeke, toda ne suši se rad. Glavni zidovi najvišega nadstropja morajo do sobne globine 6’50 m —imeti 0'45 m debeline v nadstropju, pri 19 sobni globini nad 6'50 m pa 0'60 m. Pri podzidju je treba v globočino na vsake 3 m napraviti 3 dm debelejši zid. Pri uporabi stropov iz tramov (poprečnikov) je glavne zidove spodnjih nadstropij zidati z ojačenjem 0'15 m tako, da se napravijo vselej od zgorej doli računjeno, v sle¬ dečih dveh neposredno drugo nad drugim stoječih nad¬ stropjih. glavni zidovi v isti debelini, potem pa od nad¬ stropja do nadstropja za 0’15 m močnejši. Vsled tega morajo biti glavni zidovi štirinadstropnih stavb pri sobni globini do 6’50 v zadnjem nadstropju vsaj 0'90 w, pri sobni globini nad 6'50v gornjem nad¬ stropju pa vsaj 1’05 m v pritličju debeli. Pri uporabi stropov iz stropnikov morajo glavni zidovi od stropov predzadnjega nadstropja začenši v vsakem nadstropju do vštetega pritličja dobiti 0'15 m oja- čenja, — s tem se dosežejo proste blazine za stropnike. Pri obokih odločujejo uporniki debelino, in sicer je navadno druga dvakrat tolikšna kakor prva. Pri uporabi obokanih ali lesenih stropov na železnih nosilcih (traverznih stropov) sme zidna jakost pri sobni globini do 6'50 m v najvišem (4.) nadstropju — znašati 0'45 m v dveh najviših nadstropjih, v prvih dveh nad¬ stropjih 0’60, v pritličju 0'75, v kleti pa 0'90 m. Pri sobnih globinah nad 6'50 je mero vselej ojačiti za 15 cm. Oni deli glavnih zidov, ki ne služijo za blazine strešnim konstrukcijam, smejo brez obzira na mero sobne globine dobiti 0'45 m jakosti po vseh nadstropjih z vštetim pritličjem vred. Jednonadstropne hiše, katerih sobna globina ne pre- seza 6'50 w-z, smejo biti pri uporabi stropov iz tramov —■ v pritličju od podzida do strešine sezidane skoz iz 0'45 'm debelega zidu. Srednji zidovi morajo imeti 0’6 m debeline. Pri jedno- nadstropnih poslopjih smejo biti srednji zidovi 0'45 m de¬ beli, kadar se narejajo stropi na železnih nosilcih. 2* 20 Pri uporabi stropov iz stropnikov pa mora biti v srednjem zidu (ako se ta nadaljuje na zgoraj) vsaj 0 45 m presledka med voščem (obojestransko najmanj 0’15 m me¬ rečim); zid mora tedaj biti 0'75 m debel. Požarni zidovi (čelni zidovi), morajo biti od spodaj do podstrešnega pomosta najmenj 0'30;« debeli, pri tri- ali štirinadstropnih poslopjih pa v pritličju 045 vi močni; slu¬ žijo li požarni zidovi zajedno kot vošč (nosilo) za strope, tedaj jih je napraviti od spodaj do gornjih nadstropij 0'45 m debele. Ozidje pri , stopnicah mora v poslopjih z največ dvema nadstropjema imeti najmenj 0’45 m debeline, v po¬ slopjih z več nadstropji pa v najspodnejšem nadstropju 0’60 m debeline. Za stopnično vreteno zadostuje debelina 0'45 m. Zidovi pri hodnikih, ki ne zapirajo poslopja na zunaj, in tudi ne služijo za vošč (nosilo stropov), smejo se na- rejati v debelini 0’15 »z, v pritličju pa morajo biti naj¬ menj 0'30 m debeli. Ločilni zidovi morajo imeti najmenj 015 m debeline in napraviti jih je samo v zvezi z glavnimi in prednjimi zidovi (brez oprog). Ločijo taki zidovi dve različni stano¬ vanji, tedaj naj so vsaj 0-30 m debeli. Služijo li ločilni zidovi zajedno kot jednostransko nosilo za lesene strope, tedaj jih je napraviti 0'45 m debele, če se na zgoraj po¬ daljšajo; sicer zadostuje debelina 0'30 m. Zidane ločilne stene ne smejo ležati na lesenih stropih in v zgornjih nadstropjih ne stati na oprogah — v pritličju obokanih. Vse notranje zidove je na onih krajih, kjer imajo dimnike v sebi, napraviti najmenj 0'45 m debele. Glavne in srednje zidove, kakor tudi požarne zidove je v kletih in v temeljih napraviti 0'15 m močnejše nego v pritličju. Lesena konstrukcija pregrad mora biti v posameznih delih trdno zvezana in zazidana z zidom, ki je debel najmenj 0'15 vi. 21 Vsaka ob cesti ali ulicah nanovo zidana hiša sme nad pritličjem imeti največ štiri nadstropja. Višina po¬ slopij ne sme od cestnega nivela do glavnega (strešnega) obkrajkovega robu znašati več nego 6 / 4 cestne širine in ne sme presezati 20 m. Nadstropja morajo imeti v svetlem pri ravnih stropih najmenj 3 w, pri obokih pa najmenj 3‘20 m višine. Podstrešja z več nego 30 m dolžine morajo biti raz¬ deljena po vsi širokosti podstrešja — s požarnimi zidovi, 0’15 m debelimi in 0T5 m nad strešno ploskev sezajočimi. Stanovanja v podstrešju dopustna so samo tedaj, če leže k večjemu neposredno nad drugim nadstropjem, ter so od obmejnih delov podstrešja ločene proti ognju varno z ma¬ sivnimi stenami. Njih stropi morajo biti popolnoma osam¬ ljeni in z opeko ali drugače požarnovarno pomosteni. Ob¬ sežne stene podstrešnih sob je napravljati proti prostemu podstrešju kot zidane ločilne stene, najmenj 0'15 m debele, ali pa kot predalčaste stene iste jakosti, ki pa morajo biti na obeh straneh ometane in zamazane. Pododdelki takšnih podstrešnih sob smejo se narediti tudi iz lesa, toda takšne ločilne stene morajo biti na obeh straneh stukaturane. Dohod k sobam v podstrešju je na isti način napraviti proti ognju varen. Njih okna je, kadar so na¬ rejena v strešni ploskvi, ob krajeh obzidati ter jih zoper ogenj zavarovati z oboknicami iz železne pločevine. Vsaka podstrešna soba mora imeti okno, ki se odpira na prosto. Poslopja iz pregrad je sezidati na temeljnih zidovih, kateri mole najmenj 0'30 m nad zemljo. Taka poslopja ne smejo biti višja nego jednonadstropna. Pogoj dobre zgradbe (stavbe) je tudi dobro gradivo (zidivo). Najboljši kamen za zidanje je apnenik in peščenik; opeka pa je najbolja tista, ki je lahka in ne srka vodo vase. Za stavbe rabijo raznovrsten les, posebno smrekov, še.bolji pa je borovec; za stavbe pod vodo pa je najboljši mecesen. Tudi hrastov (dobov) les se mnogo rabi, posebno za mostove, jelšev pa za brane. Hrastov les je najboljši 22 za stebre in plohe, smrekov in jelov pa za bruna. Pri stebrih in brunih velja pravilo, da so najtrdnejša, ako je širina v primeri z višino kakor števili 5: 7. To določimo, ako potegnemo po deblovem preseku premer ter ga raz¬ delimo na tri jednake dele, potem pa vlečemo iz prvega in druzega dela pravokotnici nasprotno na premer ter njih končišča zvežemo s končišči premera. Tako načrtan pravokotnik ima stranici v razmerju 5:7. Debelina brunov je pa zavisna od teže, katero morajo nositi. Njih dolžina ne sme nikdar presegati 7 metrov, — ako je večja, mo¬ rajo biti bruna podprta. Važno je tudi, kdaj je les posekan, najboljši čas zato je gruden, prosinec in svečan. Stavbni les mora biti dobro posušen, toda ne sme se sušiti na golih tleh, ampak biti podložen, da ne postane gobast. Les sme se pokladati le na suh zid. Vsaka stavba mora imeti lično zunanjost in prak¬ tično notranjo razdelitev. Hiša mora biti narejena tako, da se pride lahko iz podstrešja in iz vseh stanovanj po požarnovarnih stopnicah (če niso kamnite, morajo biti pod- obokane) do hišnega vhoda (oziroma pod prosto nebo) in v klet. Popolnoma lesene stopnice so prepovedane. Glavne stopnice morajo biti najmenj 1'30 m široke v svetlem ter na vseh prostih mestih imeti ograjo iz požarnovarnega gradiva. Zidovje, ki obdaja stopnice, mora biti pri vseh prostonosnih stopnicah najmenj 045 m močno in stopnje morajo biti najmenj 0’23 m zazidane. Stopnice naj ne bodo prestrme. Vhod v vežo mora biti pripraven, veža primerno velika, stopnice morajo biti ne le prostorne, ampak tudi dovolj razsvetljene. Glavne sobe naj bodo vedno na sprednji strani in dovolj svetle. Kuhinja, čumnata in shrambe naj bodo na tisti strani, kjer je dvorišče. Boljše hiše so tudi tako sezidane, da ima vsako stanovanje jeden sam uhod in se zapre z jednim ključem. Pri novih hišah je tudi napraviti posebno pralnico za perilo. Duri in okna 23 ne smejo biti premajhne in prenizke. V sobah ne sme biti preveč oken, ker te slabo se kurijo po zimi in tudi pohišje se razpostavi v njih težko. Okna naj imajo mala okenca za zračenje po zimi. Okna v pritličju, ki leže ne¬ posredno ob hišnem pročelju, meječem na ulice in katerih podoknjak (polica) je menj nego 2 m nad trotoarjem vzvišen, ne smejo naprej moleti, tudi ne, če se odpro. V kuhinji so boljša štedilna (umetna) ognjišča kakor na¬ vadna odprta. Zaradi varnosti proti požaru je najbolje, da so tla v kuhinji od opeke ali kamnite, strop pa obokan. Kuhinje z odprtimi ognjišči morajo biti vselej obokane in s takozvanimi dimnimi plašči zavarovane. Pri štedilnih ognjiščih mora biti pred kuriščem najmenj 045 m širok pomost ali pa uložena pločevina. Oboki med traverzami se smejo tudi v zgornjih nadstropjih uporabljati, pri tleh pa mora obočna višina znašati najmenj x / 8 razpetine. V krajih, kjer so radi potresi, naj se napravijo stropi iz hlodov (stropnikov), ker ti se ne udirajo; zid pa naj se dobro zveže z železnimi vezmi. Visoke dimnike je treba v zgornjem delu zvezati z železnimi obroči ter jih z vezmi pritrditi na strešne lemeze. Vsaka hiša mora imeti svoje glavne in požarne zidove in biti takšna, da more sama zase obstati. V vsakem nadstropju mora biti obilo vezi v glavnih, sred¬ njih in čelnih zidovih in za vsak stebrič med okni. Vezi je napraviti, kjer dolžina to dopušča —■ tako, da gredo zdržema skozi zid. Peči se postavljajo navadno poprečno v kot, včasih iz ozira na pripravno razpostavo pohišja tudi vsporedno k steni. Dobro je, da stoji peč prosto in se ne tišči zidu, tudi ne sme biti blizu vrat in oken. Najbolje peči so že¬ lezne, ki imajo znotraj lončen ali zidan plašč, ker te se hitro segrejejo in dolgo obdrže toploto. Lončene ali zi¬ dane peči morajo imeti pod pepeliščem na tleh dvojno ležeči pomost iz opeke, železne peči pa podloženo požarno- varno ploščo ali železno pločevino. Paziti je tudi na to, 24 da ni dimnik preširok; najboljši so ruski dimniki, ki so ozki in vsled tega ne spuščajo toliko mraza v notranje prostore. Neprelazni dimniki se narejajo ali okrogli ali kvadratični. Najmanjša izmera takih dimnikov je pri okroglih 0'17 m v premeru, pri kvadratičnih pa 0’15 vi stranične dolžine. Vsak neprelazni dimnik mora imeti spodaj, kjer se začenja 'sam in v podstrešju stransko od¬ prtino 40 cm visoko in toliko široko — za to, da se osnaži saj. V dimnik speljati več nego 4 kurišča ni dopuščeno. Dimniki tudi ne smejo biti v nikaki dotiki z lesovjem. Dimnikov zid mora najmenj 1 m visoko moleti nad streho in biti najmenj 0’15 m debel. V novih hišah morajo tla vseh pritličnih prostorov, pod katerimi ni kleti, ležati najmenj 0’30 m, ona pritličnih prostorov, pod katerimi so kleti, pa najmenj 0'15 m nad cestnim ali dvoriščnem nivelom; v poplavnem ozemlju se morajo pa postaviti primerno više. Klet naj bo globoko pod zemljo in obokana, potem je po zimi topla, po leti pa hladna. Klet napravi stanovanje bolj suho in toplo. Stranišča je treba staviti na severno stran, navadno v kot in tako, da niso proti cesti obrnjena in da ni gnojna jama preblizo vodnjaka (dopuščena najmanjša oddaljenost znaša 6 m\ Najmanjša širokost stranišč v svetlem znaša 0’90 vi, najmanjša dolgost pa 1'20 »z. Shrambe za jedila naj se napravijo kar najdalje od stranišč. Lesene cevi se ne smejo uporabljati, najbolje so lončene. Gnojne jame mo¬ rajo imeti nepremočne stene in tla, ter trdne, dobro za¬ pirajoče pokrove. Vsa nesnaga se mora odcejati po po¬ kritih kanalih, ki merijo v preseku vsaj 0'30 ter imajo velik padec in na primernih mestih odprtine za snaženje. Vsaka hiša naj ima prostorno dvorišče in — če je mogoče — tudi primeren vrt za zelenjavo. Važni so pa poleg človeških stanovanj tudi hlevi. Radovedne čitatelje opozorimo na »Vzorne načrte kme¬ tijskih stavb«, ki jih je izdala c. kr. kmetijska družba v 25 Ljubljani 1. 1887. Ti načrti obsegajo: 1. Vinsko klet, 2. skedenj, 3. goveji hlev, 4. konjski hlev in 5. svinjak. 1 ) Iz teh posnamemo na kratko: Naši živini pač malo pomaga, če se tudi vse po¬ letje pase po zračnih, z redilnimi travami in duhtečimi zelišči zaraščenih planinah, — ako stoji vso zimo v temnih in umazanih hlevih ter se valja po blatu, gnoju in v zastajoči gnojnici. Žalosten je pogled ko se spomladi živina prikaže iz teh zaporov, vsa nesnažna, mršava in ušiva. Goveji hlev naj nebo premajhen, njegova velikost naj se ravna po številu goved; to je — hlev naj bo urejen tako, da se živina brez potrate prostora lahko premika in oskrbuje. Visokost hleva naj znaša 3'50 do 3'80 m. Staje morajo imeti nekoliko strmca, da se gnojnica popolnoma odteka v žleb in potem pod durnim pragom v kanal, ki je speljan v gnojnično jamo. Gnojišče naj bo 1 m globoko ter naj ima kamnit tlak. Okna pri hlevih ne smejo biti premajhna, tudi je treba napraviti primerno ventilacijo katera vzduh izčisti. Konjski hlev ne sme biti po leti pregorak, po zimi ne premrzel ter mora imeti suh zid. Za stajami naj se napravi vsaj L50 m širok hod. Za odcejo gnojnice je treba tako skrbeti kakor v govejih hlevih. Okna naj se narede v konjskih hlevih kolikor mogoče visoko, da ne pade svetloba konjem naravnost v oči. Svinjaki morajo imeti suho ležo in biti zavarovani proti mrzlim vetrovom. Dobro je, ako se pri svinjaku nahaja zračen prostor z zdravo vodo. Skrbeti je tudi , za potrebno ventilacijo t. j. napraviti je treba več lukenj, po katerih odhajajo izpuhteči soparji. Da se odceja gnoj¬ nica iz svinjaka treba je pripravnih žlebov. Skednji naj bodo zidani, ker so bolj varni proti ognju, dalje trpe in se od njih plačuje manjša zavaroval¬ nina. Modri gospodar zavaruje vsa svoja poslopja. Na visoka poslopja je treba napraviti strelovod, kakor tudi *) Crteži in modeli so izloženi tudi v ljublj. šolskem muzeju. 26 na poslopja, ki stoje na samoti ali na griču. — Vrata pri skednju morajo biti tako velika, da morejo skoz tudi naloženi vozovi. Naše navadne vinske kleti (hrami, zidanice) so ve¬ činoma po zimi premrzle in po leti pregorke, zato se v njih vino dobro ne hrani. V kipelnem prostoru mora stati železna pečica, da lahko ogrejemo zrak, ako je treba. Kako je zidati dobro vinsko klet, o tem nas natanko pouči omenjeni načrt kmetijskih stavb. Po teh navodilih naj se ravna vsak, kdor kaj novega zida ali staro preziduje, in — ne bo se kesal. G. Črtež skladišča s proračunom. Popolni črtež kakega poslopja obsega lice ali fagado t. j. sprednjo zunanjo podobo, tločrt, presek ali profil in strešno podstavo. Iz sprednje zunanje podobe, vidimo da ima skladišče dve okni in ena vrata, ki so zaznamovana v tločrtu s številkami, in sicer predstavljajo bele lise št. (1) vrata, št. (2) pa okna. 1 ) Tločrt nam kaže nedovršeno zidovje v višini oken, torej brez stropa in strehe, in sicer pri ogledu z vrha tako, da vidimo vso notranjo razdelitev prostorov v po¬ slopju, kakor tudi njih dolžino in širino, (ali tločrt je vodoravni presek dovršenega poslopja v višini oken); višina prostorov pa je razvidna iz preseka ali profila natanko. Izčrtani okvir v tločrtu predstavlja 45 cm debel zid. Celi črtež izdelan je v merilu 1: 100, t. j. 1 cm na papirju predstavlja 1 m na zemljišču. Pripisana števila kažejo nam posamezne razsežnosti, imenujemo jih kote. Skladišče je tedaj 6'90 m dolgo in 4’90 m široko, notranji prostor pa 9 Vežna vrata predstavljata v tločru dva pravokotnika. Spodnji manjši pravokotnik kaže prag, zgornji večji pa prostor na tleh med obstenjem. Duri zaznamujejo navadno le z jednim pravokotnikom t. j. prag. Pri oknu pa predstavlja spodnji manjši pravokotnik naslonilo in polico, zgornji večji kaže prazen prostor na tleh, katerega ome¬ jujejo parapet in špaletni .steni (stranici). na p pri s nalož činon njih želez Kako pouči zida L j ’ J stresi dve < števil št. (2 torej tako, slopji vodoi višin: natar Celi prede nam je te< manjš. obster prag. in pol jujejo 27 meri 6 m na dolžino, in 4 m na širino. Okna so 0'80 m široka, vrata pa 1 m. Pred vratmi je kamnit prag št. (3), št. (4) pa predstavlja bangerje (podboje). Mislimo si poslopje prežagano, po črti ab, t. j. skoz sredino vrat od vrha do tal, potem pa stopimo pred jedno polovico in oglejmo si notranje prostore. To podobo kaže nam slika na desni strani zgoraj, imenujemo jo presek ali profil. 1 ) Črta cd predstavlja zunanja tla. Izčrtani del na levi strani je sprednji zunanji zid in sicer spodaj pod zemljo 60 cm debel temeljni zid, zgornji zunanji zid pa je le 45 cm debel, bela lisa vmes predstavlja vrata, s št. (4) zaznamovan je banger, s št. (3) pa zunanji prag. Izčrtani del na desni strani predstavlja zadnji zid, ki je v temelju (fundamentu) tudi 60c»z debel, v podstrešju pa le 30 cm. Pripisane črke v podstrešju zaznamenujejo strešna bruna (trame) in sicer je g^strešina, g greda, s spremenik, 5" sleme, / škarje, l lemez (šperovec). Izčrtani vodoravni pas nad zemljo je pod p. Pripisana števila pa kažejo sledeče razsežnosti: Višina vrat znaša 1'80 »z, višina oken je razvidna iz facade ter znaša 1'30 m, višina no¬ tranjega prostora je 3 m, debelina poda 15 cm, višina te¬ meljnega zidu 1 m, višina od tal do vrha strehe 5'45 m, višina obkrajka (simsa) 0’30 m, širina strehe 5'3 m, dolžina lemezov 5 m. Strešna podstava (osnova) predstavlja v očrtu zidovje do strehe, na tem leže g grede, g^strešine, spremenik, 5 sleme. Število 1'025 predstavlja, oddaljenost med le- mezi (šperovci). Crteži so pogostoma tudi obarvani in sicer zidovje rdeče, lesovje rmeno, železje modro, zemlja rjavo. K pričujočemu črtežu je sestavil inženir A. II. Klauser natančen proračun, 2 ) katerega tu navajamo v prevodu: *) Začetniku pojasnimo tločrt in presek najbolje z malimi le¬ senimi modeli in sicer v merilu 1 : 100. 2 ) Proračun nam približno naznani, koliko bodo znašali stroški za poslopje. 28 Pro ra čun. I. Zidarsko in težaško delo. a) Zemeljska dela (izkopavanje prsti). 1. Za temelj podolžnega zi¬ dovja a 7 05 m dolg, skupaj 1410 „ „ | 0 60 „ debel 10152 »z 8 9 1'20 „ globok I 2. Za temelj stranskega zi¬ dovja a 3 77 m dolg, skupaj 7'54 ,, „ ] 0'60 „ debel / 5'429 m 3 1'20 „ globok I Skupno . 15'581 m 3 3. 15'58 m s izkopane zemlje za temelj v 1. globočini (do 2 m), gradivo lahka glina, s prevažanjem na 30 m daljave, orodjem in nadzorstvom pr. lw» 8 gl — '42 znes. gl. 6'54 b) Zidarsko delo. 4. Podzidje (temeljno zidovje) se vjema z izkopano zemljo pod št. 3 15'58 m 3 . 5. 15'58 m 3 podzidja med zemeljskimi stenami, iz zloženega, lomljenega kamenja, z vapneno malto, v 1. glo¬ bočini z orodjem in nadzorstvom . pr.l« 8 gl. 6'—znes.gl. 93 48 Opekino zidovje v pritličju. 6. Sprednje glavno zidovje 6'90 m dolgo Oboje stransko zidovje a 4 m dolgo skupaj 8'00 „ „ Skupno 14'90 m dolžine 0'45 „ debeline Od 0'15 m pod tla¬ kom do gornjega obkrajka 3'35 „ višine 22'462 m 3 Odnos . 22'462 m 3 gl. 100 02 9 Telesnino dobimo z množitvijo vseh treh razsežnosti, ker zid predstavlja paralelepiped. Cene so dunajske, torej nekoliko raz¬ lične od naših. 29 Prenos . 22’462 « s gl. 100'02 7. 10'029 « s 8. 9. Zidovje v odzadju 6'90 m dolgo 0’45 ,, debelo Od 0’15 m pod tla¬ kom do zidnega odstavka pod stre- šino Skupno zidovje brez od- računanja vratnih in oken¬ skih lukenj 32'491 « 3 Od tega odštete durine in okenske luknje: Duri /1» š. X 2 m v.) +2 okna 2 (0’8 X 1'3), 4'08 m' 1 ploščina 1 1 045 „ debelina / 3'23 ,, visoko ostane . 30'655® 3 10. 30'66 « 3 opekinega zidu v pritličju z vapneno malto brez ometa, z orodjem in nadzorstvom pr. 1 w 3 gl. 8'— znes.gl.245'28 Zidovje v podstrešju (2. višina). 11. Zadnja stena 6'90 m dolga I 0'30 ,, debela 4'347 ® 3 2'10 „ visoka I 12. Obe trikotni stranski steni 4'60 m dolgi l 0'30 „ debeli ? 2'898 ® 3 skupaj 2'10 „ visoki J 13. 7'25 ® 8 opekinega zidovja v 2. višini, z vapneno malto, brez ometa, z orodjem in nadzorstvom pr. l® 3 gl. 8'35znes. gl. 60'54 Obzidje (obkrajki, venci, s im si). 14. Glavno obzidje 30/30 cm t. j. 0’09 m' 1 ploščine, dolgo 6'90 m 15. 6'90® glavnega obzidja z vapneno malto, nastavljeno in povlečeno, z orodjem in nadzorstvom pr. l®gl. 2'—znes. gl. 13'80 Tlak. 16. Pod je 600 m dolg 1 24 . Q0 , 400 „ širok / uu m 17. Durna špaleta je v sredini 1'20 m dolga 1 0 .. 2 , 0' 35 „ široka f Skupna ploščina .24'42 ® a Odnos . . gl. 419'64 30 Prenos . . gl. 419'64 18. 24'42 m‘‘ stoječi opekini tlak z vapneno malto, v pritličju .pr. 1 »z 2 gl. 1’46 znes. gl. 35'65 Olepšava (omet in belež) notranjega poslopja v pritličju. 19. 20. V obsegu (2x64-2x4), skupaj 20'00 m dolžine Do bru- nove bla¬ zine 61'60 »z 2 (vošča) znaša 3'08 „ višine 61'60 »z 2 kosmatega (grobega) ometa z vapneno malto v pritličju . . . . pr. 1 m" gl. — 23 znes. gl. 14'17 V podstrešju. 21. Zadnja stena 630 m dolga 1 11 „ 1'80 „ visoka / 11 M m 22. Obe trikotni ploskvi 4'50 m dolgi 1 «. 1O »z 2 1 80 „ visoki / 8 10 »z Skupna ploščina . 19'44 m' 1 23. 19'44 m* kosmatega ometa za stene v podstrešju (2. višina) z vapneno malto, z orodjem in nadzorstvom .... pr. lz». 2 gl,—'25 znes. gl. 4'86 Olepšava fasade (pročelja). 24. 25. 26. Vznožje (zokelj) je skupaj 15'40 m dolgo 1 ™ 0'35 „ visoko J' b 59 m 5'39 m 3 gladkega ometa v pritličju z malto iz cementnega vapna . . . . pr. 1 w 2 gl.—■•50 znes. gl. Fasada poslopja je 6'90 m dolga Do spod¬ njega venč- 18'630 m 3 nega roba 2 70 ,, visoka , 27. Obe stranski ploskvi sta skupaj 9'80 m dolgi 1 primer- > 39'102 m 3 jeno 3'99 „ visoki I Skupna ploščina . 57'732 m 3 28. Odšteti: Duri s šam brano (obdurje) (1'3 X 2'15) in 2 okni 2 (1' 04 x 1’5) = 5'915 «z 2 Ostane ploščina .. 51'817 m 3 29. 51'82 m" 1 gladkega ometa sten z vap¬ neno malto pr. lz» 2 gl.—'38 znes. gl. 2'70 19'69 Odnos . . gl. 496'71 31 Prenos . . gl. 496'71 30. Dve okenski šambrani, vsaka 4'04 m dolga, obe 8'08 m 31. 808 m dolge okenske šambrane pri profitni višini 012 m in 0'04 m po¬ molita (napušča) pr. 1» 3 gl,—'40 znes. gl. 3'23 Obarvanje pročelja. 32. Sprednja ploskev 6'90® dolga \ 23115 „ 3 3'35 ,, visoka I 33. Obe stranski ploskvi 9'80 m dolgi I primer- J 42'532 m 2 jeno 4' 34 „ visoki I Skupna ploščina . 65'647 m 2 34. 65'65 m 2 dvojnega obarvanja v prvi višini pr. 1. m 2 gl,—'05 znes. gl. 3'28 Vzidavanje. 35. Vzidavanje praga na obeh straneh 1'7 m dolg .pr. Im gl. — '46 znes.gl. —'78 36. Vzidavanje kamnitega bangerja za vrata, v svitlem 2 m 2 pr. 1 kos .... gl. 2'90 37. Vzidavanje- dveh okenskih bangercev pr. 1 kos gl. —'46 znes. gl. '92 38. Dvojno okensko omrežje vzidati v opekino zidovje pr. 1 kos gl — 99znes. gl. 1'98 I. Skupno zidarsko in težaško delo velja . . . gl. 509'80 II. Klesarska dela. 1. Predstopnja pri vhodu, ob jednem prag, kamnita klada z zarezo (pripiro) na pragu, okroglem koncem, brez olepšalnega profila, 0'45 m širok, na¬ stop 0'30?«, vzdig 0'15?« iz srednje- trdega kamna, dolžina 1'70 m . . . pr. 1 »z gl. 4'70 znes. gl. 7'99 2. Durino obstenje 15/15 cm močno iz srednjemočnega kamna z zarezo (brazdo) in priprostim šambraninim profilom, skupna dolžina 5'30?« pr. l»?gl. 3'—znes.gl. 15'90 II. Klesarsko delo velja ... gl. 23'89 III. Tesarsko delo. a) Strešno ogredje. 1. 3 grede 18/20 cm močne, 5,4'60 m dolge, skupaj 13'80»? dolge 2. 13 80 m 18/20 cm močno strešno ogredje (lesovje) ostrorobno obtesano, zvezano in položeno, z vsem delom in gradivom pr. 1»? gl. 1'— znes. gl. 13'80 Odnos . . gl. 13'80 32 Prenos . . gl. 13’80 3. 3 škarje s čepi a 1’58 m dolge skupaj 4'74 m dolge 4. 2 strešine a 6’50?« dolge skupaj 13’00 „ „ skupna dolžina . 17’74 m 5. 17’74 m 15/15 cm močno strešno ogredje i. t. d. kakor pod št. 2 pr. \m gl. — •COznes.gl. 10’64 6. 2 glajta (podružnici) 15/18 cm močna, it 6’50 m dolga, skupaj 13 m i. t. d., kakor pod št. 2 pr. 1 »z gl. — ’77 znes. gl. 10’01 7. 7 lemezov 13/16 cm močnih, a 5« dolg, skupaj 35 m i t. d. kakor pod št. 2 . . pr. 1 m gl. —- -54 znes. gl. 18’90 8. 4 glajtne rame 10/13 cm močne, a0’70 m dolge, skupaj 2’80 m i. t. d., kakor pod št. 2 pr. Im gl. — ’34znes.gl. —’95 b) Strešni o b oj. 9. Strešni oboj i 6’90 m dolg 36'57 m* po strmini 5’30 „ širok I 10. 36’57 m‘‘ kosmatega strešnega oboja iz 2’50 cm debelih desk, k večjem 16 cm širokih, topo spahnjene z gra¬ divom in delom pr. l« 8 gl.— ’80znes.gl. 29’26 III, Tesarsko delo velja . . . gl. 83’56 IV. Strešni krov s Škrlji. 1. Krovna ploskev je jednaka s ploskvijo oboja 36’57 m! 1 2. Dodatek za sleme in obrobek (6’90 + 3’45) « 3 10’35 „ skupna ploščina . 46’92 « a 3. 46’92 »z 8 krova s Škrlji na oboju z uporabo zacinenih žebljev in z dodajo vsega gradiva pr. 1 »z 8 gl, 1’25znes. gl. 58’65 IV. Krovsko delo velja ... gl. 58’65 V. Kleparska dela. 1. Strešni žleb iz bele pločevine, 0’50 m v pregibu širok, s kavlji, pritrdili, dvojnim namazom z rdečo oljnato barvo na obeh straneh, 6’90 m dolg . . . pr. Im gl. 2 45 znes. gl. 16’91 2. Odtočna cev 010« v premeru, z do¬ dajo cevnih kljuk, pritrdili in dvojnim namazom z oljnato barvo, 3’30 m dolg pr. 1« gl. 1’44 znes. gl. 4’75 V. Kleparsko delo velja ... gl. 21’66 33 VI. Mizarska dela. 1. Vhodna vrata z jedno durnico v ka¬ mnitem obložju, 1 m široka, 2 m vi¬ soka v svetlem, kot dvojnate duri, zunaj profilirane, znotraj gladke iz mehkega lesa, veljajo gl. 940 2. 2 notranji okni z jedno oknico, z bangercem vred, 0'80 »z široki, 1'30 m visoki v svetlem, iz mehke ga lesa . a gl. 2'70 skupaj gl, 5'40 VI. Mizarsko delo velja . . . gl. 14'80 VII. Ključavničarska dela. 1. Okov vhodnih vrat v kamnitem obložju z 2 nasadili, 2 šteklji z vdolbeno dvo- obratno (dvakrat zaklepno) ključav¬ nico, železno kljuko in ščitki, zapor¬ nim kaveljčkom (zapahkom), vse z vijaki, velja gl 8'—- 2. Okov dveh notranjih oken, z 2 na¬ sadili, s 4 slepimi naogelnicami in 2 obračajema vsak gl.—'70 skupaj gl. 1'40 3. Dvojno okensko omrežje iz kovanega železa, s kvadratnim presekom, okvir iž ploščnatega železa, s kremplji za pritrditev . a. gl. 5'— znese g l. 10'— VII. Ključavničarsko delo velja ... gl. 1940 VIII. Steklarska dela. 1. 2 okni, navadno steklo s kitom, plo- skvena velikost do 80 cm, 0'80 m ši¬ roko in 1'30 m visoko (2 X 0' 80x1'30) 208«z ; agI,—'90znes.gl. 1'87 VIII. Steklarsko delo velja ... gl. 187 IX. Pleskarska dela. 1. Vhodna vrata 1 m široka, 2 m visoka, na obeh straneh podbarvana (grunti- rana) in dvakrat prepleskana po hra¬ stovem načinu *) (2.1.2) . . 4'00 m' 1 2. Namazenje obeh oken, kakor kaže VIII. št. 1, 2. 1'04 . . . 2 08 „ skupna ploščina . 6'08 3. 6'08 »z 2 lesne ploskve gruntirati in dvakrat z oljnato barvo prepleskati po hrastovem načinu pr. '40znes.gl. 2'43 4. 2'08 m' 1 namazanje železnega omrežja, gruntiranje z minijem in dvakrat pleskati z grafltnočrno oljnato barvo, kakor kaže VIII, št.. 1 pr. 1 »z?gl.—'52znes.gl. 1'08 IX. Pleskarsko delo velja ... gl. 3'51 ’) hrastasto - hrastovemu lesu podobno. 3 34 X. Tlakovanje zunaj poslopja. 1. Tlakovanje z navadnimi granitnimi kockami pred poslopjem, dolžina 6'90 m j g.Q 0 širina 1’00 „ J pr. 1 »z 2 gl. 3'50znes. gl. 24T5 X. Tlakovanje zunaj poslopja velja ... gl. 2415 Pregled vseh delavskih stroškov z gradivom in dovažanjem, I. Zidarska in težaška dela . . gld. 509'80 II. Klesarska dela. » 23'89 III. Tesarska dela. » 83'56 IV. Krovska dela. » 58'65 V. Kleparska dela. » 21.66 VI. Mizarska dela. » 14'80 VII. Ključavničarska dela .... » 19'40 Vlil. Steklarska dela . » 1'87 IX. Pleskarska dela. 3'51 X. Tlak pred poslopjem .... » 24'15 Skupna vsota . . . gld. 761'29 m 2 zazidane ploskve velja v tem slučaju 761'29:33'81 = 22'51 gld.; tedaj bi veljalo skladišče, čegar površina znaša 40 2 = 40 x 22'51 gld. = 900'40 gld. Pri takih računih se je pa treba vedno ozirati tudi na cene, ki so v dotičnem kraju navadne. Opomba: Navadno računij o za kubični meter podzidja 0'65 zidarskih 0'10 za postavo odra , . -r, , v v, dnin, 0't0 težaških 0'45 ženskih po tem pravilu lahko določimo število delavcev, ki jih pri stavljenju podzidja potrebujemo; n. pr. podzidje znaša 15'58 m z tedaj je treba' 15'58.0'65 = 10'127 zidarskih dnin. 1 zidar izvrši to delo v 10 1 /« dneh ali 2 zidarja v 5’/ 10 dneh ali 5 zidarjev v dveh dneh. 35 Na isti način določimo število drugih delavcev. Pri izkopavanju prsti se navadno računi 4 m 3 na 1 delavca na dan, torej je treba 15’58:4 = 3’9 težaških dnin. Ako za m z podzidja računijo 0'10 m' t ’ gašenega vapna 0’35 » peska in 300 kosov opeke, potem se potrebuje za podzidje 15’58.0’10= 1’558 gašenega vapna 15’58.0’35= ’ » peska in 15’58.300 opeke. 1 ) Cene delavcev in gradiva se ravnajo seveda po kra¬ jevnih razmerah, stroški odvisni so tudi od tega, ali kdo gradivo s svojo ali s tujo živino dovaža, ali les v svoji hosti seka ali ga kupi i. t. d. Po tem zgledu tedaj lahko vsak zračuni tudi število delavcev in potrebno gradivo za pritlično zidovje, ako ve, da računijo za m 3 zidovja 0’50 zidarskih 0’15 za postavo odra . . 0-70 težaških dn “ 0’40 ženskih in 0’10 m 3 vapna, 0'30 m 3 peska in 310 opek, ter l / 10 za¬ služka za obrabo orodja in nadzorstvo. Za vsako nadstropje se pa mora k prejšnjim številom prišteti še 0’03 zidarskih, 0'04 dnin za postavo odra, 0’10 težaških in 0’13 ženskih dnin. Obokovo zidovje je nekoliko dražje in cene tudi rastejo z nadstropji. Ako po prejšnjem proračunu sestavimo proračun hiše, katere tločrt in lice (fasado) vidimo na prilogi L, dobimo približno nastopne vrste: ‘) Ako se namesto opeke vzame lomljeno kamenje, pride zid nekoliko ceneje. 3* 36 Prostor (površina), na katerem stoji hiša 13.8’5 = 110’5 »z 2 , tedaj pride m"- zazidane površine na 26’19 gld. — Po tem napravimo prav lahko proračun jednake, toda daljše ali krajše, širše ali ožje hiše n. pr. ako je hiša 15 m dolga in 9 m široka velja 15.9.26'19 = 3535’65 gld. V obče velja 1 z« 2 zazidane površino v pritličju 25 do 40 gld., v pritličju in v prvem nadstropju 50 do 60 gld., v prvem in drugem nadstropji pa 65 do 80 gld. Iz tega je razvidno, da je cenejše zidati hiše z nad¬ stropji, kakor pa pritlične z jednakimi prostori. Jednonadstropne hiša s primeroma tisto razdelitvijo prostorov v prvem nadstropju kakor jih ima prej ome¬ njena v pritličju, velja približno 5525 gld. Pritlična hiša s tolikimi prostori bi pa veljala 2.2894’44 gld.= 5788’88 gld. Zgoraj navedene stroške tudi lahko zračunimo v odstotkih n. pr. x : 100 = 1820 : 2894 ali y : 100 = 119-36 : 2894’44 itd. 37 D. Črtež jednonadstropne hiše s štirimi stanovanji. črtež tega poslopja (str. 38, 39, 42) obsega tločrte kleti, pritličja, prvega' nadstropja in podstrešja ter presek (profil) in lice (fagado) t. j. sprednjo zunanjo podobo po merilu 1 : 300. V tločrtn kleti vidimo temeljno zidovje zaznamo¬ vano z debelimi, črnimi progami. V sprednjem glavnem zidu vidimo 6 belih lis, to so kletina okna, katera so začrtana tudi v fasadi. Med srednjim in sprednjim zidom sta obrisana z debelimi progami dva velika pravokotnika t. j. prostor za kleti in sicer je ta prostor pregrajen na 4 dele, tako ima vsaka stranka svojo klet. Krožni loki značijo oboke, dolge pikčaste črte pa oprogi, krajše pik¬ časte črte zaznamenujejo prage pri vhodih oziroma manjše oproge. Pripisani števili 8’30 kažejo dolžino dveh . kleti. Pred pregrajo je dolg hodnik, kakor tudi med zidovjem obeh kletnih prostorov, ta je za-se obokan. V srednjem zidu začrtani so 4 mali krogi, to so dimnikov« snažilnice, ker ozke ruske dimnike snažijo s kroglami od vrha navzdol. Mej srednjim in zadnjim zidom so prostori ve¬ činoma zasuti, kar je zaznamovano z gostimi poševnimi črtami; na sredi pa je ptostor za stopnice, katere vodijo iz pritličja v klet. Stopnice začrtane so s kratkimi pre¬ mami tako, kakor so vzidane med zidovjem. Obokani prostor pred kletjo je 4'40 m širok, vhod do kleti pa 0'06 m. Bele krive lise, ki segajo iz zadnjega zida, zazna¬ menujejo kanal (podkop), po katerem se odceja nesnaga iz stranišč v gnojno jamo, včasih tudi v vodo (reko). Pritlični tločrt nam kaže v sredi sprednjega glavnega zida vhod v vežo, katera loči dvoje stanovanj. Iz veže pridemo po malih stopnicah do vhodov v stanovanja. Vsako stanovanje ima predsobo, 2 sobi, kuhinjo in stra¬ nišče. V sobah, katere imajo okna na cesto, predstavljajo mali pravokotniki peči, mali krogi v zidovju pa dimnikov! votlini. Kuhinja ima po 2 okni v zadnjem zidovju, v na- 40 sprotnih kotih pa sta zarisani ognjišči. Sobe so 6'20 m dolge in 5’05 m oziroma 3'30 vi široke. Pripisana števila (kote) nam naznanjajo razsežnosti posamnih prostorov. Predsoba ima samo jedno okno ali-4 duri in sicer pridemo skozi jedno v vežo, skozi druge pa v manjšo sobo, kuhinjo in stranišče. V stranišči začrtana je tudi gornja deska z luknjo, razsvetljuje ga malo okno v zadnjem glavnem zidu. V zadnjem koncu veže načrtane so stopnice z 2 počivališči. Vstop na stopnice je pri durih levega stano¬ vanja, stopnic je 22. Tločrt prvega nadstropja nam kaže isto razdelitev kakor oni pritličja. Razloček je le ta, da se sprednji del veže tukaj porabi za povečanje sobe desnega stanovanja. Ta soba je v pritličju 3’30 m široka, v prvem nadstropju pa 6T5 m ter ima 2 okni, drugo okno je narejeno ravno nad vežnimi vrati. V levem 'stanovanju imajo sobe prejšno razsežnost. Sobe zvezane so med seboj z durimi in končni sobi tudi s kuhinjami. Posebnih shramb stanovanja nimajo, ker so pa pred¬ sobe in kuhinje jako prostorne, postavijo se senl lahko velike omare, mnogo pa se lahko shrani tudi v pro¬ storni kleti. Profil ali presek kaže notranjo razdelitev poslopja, kakor se nam vidi, ako si mislimo poslopje počez prese¬ kano od vrha do tal. Pri temelju gre presek čl SJ blizo sredine skozi prvo okno desne kleti naravnost do srednjega zida, potem pa blizu vhoda v kleti čez mali hodnik naravnost do zadnjega glavnega zida. V temeljnem profilu vidimo tedaj sprednji glavni temeljni zid s kletnim oknom, potem klet z obokom, pregrajo in uhodom, dalje srednji zid, obokan hodnik, presekano stopniško zidovje in zadnji glavni zid. Iz pro¬ fila je razvidna višina prostorov, kakor kažejo pripisana števila (kote). V pritličnem profilu vidimo zopet sprednji glavni zid z oknom manjše sobe, dalje to sobo s presekanim 41 stropom in durimi, potem pa presek stopnic po katerih pridemo do vežnih vrat, katere vidimo zarisane (bangerje) le v profilu, ker v tločrtu jih zakriva okno na stopnicah. Jednako podobo nam kaže profil prvega nadstropja. Pri preseku stopnic vidimo tudi počivališči. V preseku gornjega stropa zaznamovan je z malimi pravokotniki presek tramov. Profil podstrešja kaže dvojni prostori in sicer je sprednji veliko višji. V ostrešju zapazimo strešini, škarje, vezo, glajta, sleme in lemeza, vidi se tudi dimnik, ki ima podzidek, na katerem sloni sleme, na strehi poleg dimnika pa stoji stol za dimikarja, na katerem sedi pri snaženju dimnika. Na spodnjem delu dimnika zarisani so d urini bangerji, skoz katere pridemo na podstrešje. V tločrtu podstrešja zarisano je sprednje, zadnje in stransko zidovje, na sredi pa obestranski stopnički zid z vhodom na podstrešje. Mali krogi kažejo obzidane dimni- kove votline (v zidu). Začrtane so tudi strešini, glajta, veze in sleme. Lice ali fasada nam kaže sprednji zunanji ogled in sicer vidimo v vznožji 6 kletinih oken, v pritličju 6 oken katera razsvetljujejo sobe in vežna vrata, v prvem nad¬ stropju pa 7 oken. Nad streho se vzdigujeta 2 dimnika. Pri strešnem kapu zaznamovan je glavni venec, nekoliko nižje pa arhitrav. Pri oknih prvega nadstropja narejene so okenske strešice s šilastimi frontoni in arhitravi, pri straneh pa lizene. Pod okni napravljeni so zidci (venci), med okni prvega nadstropja in pritličja v višini stropa je pa začrtan kordon. Pritlična okna so ozaljšana z rasti k-ometom. Nad kletnimi okni je narejen vznožni venec (zokelj) po celi dolžini do vežnih vrat. Podrobnosti stavbe najdemo v proračunu na str. 43. 43 F* ro račun 1 ) za sezidanje jeduonadstropne hiše s štirimi stanovanji v malem mestu. I. Zidarska in težaška dela. i. Izkopavanje prsti. Izmeritev Izkopana prst za kleti in podzidje (fundament) Za kleti, sprednji glavni in srednji zid dolžina 21’30 m 1 širina 810 „ 1 višina 2’00 „ J Za podzidje sprednjega glavnega in srednjega zida, skupna • dolžina 42'00»? \ širina 0’80 „ j 33’60 m' 1 Za podzidje obeh čelnih in stopniških stranskih zidov, skupna dolžina 24’80»?! širina 0’60 „ J 14’88 „ Skupaj . višina Za glavni zid proti dvorišču dolg 21'00??? 1 širok 0’80 ,, J Za oba čelna zida pri oddelku (traktu) na dvorišče dolžina 4’60»? 1 2 x širina 1’20 ,, J Za oba zida pri stopnišču dolžina 4’60»? 1 2 X širina 1’20 „ J 48’40 ??? 2 I 0’50 „ J 16'80 v? 2 5'52 m 1 5’52 ??? 2 Za Za 5’18 m 1 Vsota ploščin 27'84???-1 2’50 „ / njih 5’98 »? 2 4’60??? \ 1'30 „ J 3’70??? ( 1’40 „ / Skupaj . 1116??? 2 1 višina 200??? J jednako globok kletne stopnice in hodnik pri dolžina 2 >< širina dolžina širina zid stopniškega vretena, skupna dolžina 5’00 ??? 1 širina 0’45,, } višina 2’50 „ I 345'06 ??? 3 24’20 ??? 3 69’60 ??? 3 22’32 ??? 3 5'62 ??? s Iznos . 466 80 ??? 3 Cena v gld- Znesek v gld. 1) Ta proračun je sestavil inženir R. Kusyn v Pragi ter ga objavil v svoji knjigi: »Rozpočty staveb pozemnych a odhady budov«. Za dovoljenje prevoda kakor tudi za izpo¬ sojene klišeje mu izrekamo še na tem mestu našo najtoplejšo zahvalo. Cene v proračunu se nanašajo na češke razmere, katere so deloma nekoliko različne od naših, v obče je pri nas les cenejši, nasprotno so pa tovarniški izdelki cenejši na Češkem. Za marsikateri dober svet zahvalimo tudi g. inženirja J. Hilberta v Krškem, 44 Izumitev Cena v Znesek v gld- gld- Prenos . 466'84 w 3 Za notranji zid stopnišča dolžina širina višina Za podzidje ločilnega zidovja dolžina širina višina Za podzidje straniščnega zidovja dolžina širina višina Za oba straniščna kanala dolžina širina primerjena 1 ) globočina Za podzidje 4 oproginih stebrov v skupaj dolžina širina višina 1'40 m 0'80 „ 1'50 „ 4'60 „ 0'45 „ 1'50 „ 7'20 „ 0-45 „ 1'50 „ 20'00 „ 1'20 „ 1'50 „ kleti 2 40 , 0'60 „ 0'50 1'68 3'10 »z 3 4'86 z» s 36'00 m 2 0'72 Vsota izkopane prsti 513'20 w 8 1 m" izkopane prsti v srednje-trdnem zem¬ ljišču z izmotavanjem poleg stavbišča velja 0'30 153'96 2. O odvažanju izkopane prsti. Telesnina izkopane prsti 513'20 m s Odšteta tista prst, ki se potrebuje za zasutje poleg glavnega zidovja 12'60 Ostane 500'60 w s Ako vzamemo, da se izkopana prst za ’/ s svoje prostornine poveča . 100'12 m 2 treba je odpeljati 600'72 w 3 Za odvažanje 1 »z 3 prsti na daljavo 1000 m z nakladanjem in odkladanjem, ako voz pri lOurnem delu na dan 13krat nazaj pride, se plača 0'44 264'32 j. Zidovje iz lomljenega kamna v vapneni malti. Sprednje glavno in srednje zidovje je skupaj dolgo 21'00 m l široko 1'20 „ / Oba čelna zida sta dolga 10'80 „ 1 2 X široka 1'20 „ ) Oba zida hišnega vhoda dolga 6'20 ,, \ 2 X široka 1'20 „ / 5'20 m' 1 12'96 m' J 7'44 m' 2 Iznos . 45'64 m 2 418'28 1) priinerjeno = poprečno. 45 Izmeritev Cena v Znesek v gid. gld. Prenos . 45’64 m' Oba stopniščna zida dolga 4’60 m 1 2 x široka 1’20 „ ) Drugo zidovje stopnišča je dolgo 6.30 m j široko 0’45 „ j 5'52 m‘ l 2’83 tn‘ Skupna ploščina 53'95 »z 2 1 Skupna višina 3’55 m J Dodatni stebri (podpore) za obe kletini oprogi dolgi 240« I široki 0'60 „ j visoki 2'40 „ ) Podzidje ločilnega zidovja dolgo 4’60 ,, I 2 X široko 0'90 „ visoko 2’55 „ I Del zidovja pri stopnišču skupaj dolgo 1’80 „ ] široko 0'30 „ J visoko 0'95 „ J Podzidje stranišč dolgo 6’80 j široko 0'30 „ visoko 2'55 „ J Zidovje pod straniščnim tlem (podom) skupaj dolgo 2 00,, 1 široko 1'00 > visoko 1'00 „ I Podzidje glavnega zida dolgo 21'00 ,, I široko 0'80 „ > visoko 2'30 „ I 19152 « 8 3'45 « 8 10'55 m 3 0’51 m 3 5’20 m 3 2 00 m 3 38'64 m 3 Skupaj . 251'87 m 3 Odšteto: Deli dimnikovega zidovja v srednjem zidu, skupaj dolgi 2'00 m 1 široki 0'60 „ 3’00 m 3 visoki 2'50 „ J Deli zidovja za kanal dolgi 1'10 ,, | široki 0'80 „ 1'05 m 3 visoki 1'20 „ I Deli zidovja v stopnišču nad zemljo dolgi 2'00 „ j široki 0’45 „ 1 1'08 m 3 visoki 1'20 ,, J 418'28 Ostane lomljenega zidovja 246'74 m 3 Iznos . 418'28 — 46 — Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. Prenos . 418'28 1 ot 3 takega zidovja iz lomljenega kamna v vapneni malti brez ometa (ako računimo 1 »z 3 . lomljenega kamna 2 gld,, 1 w 3 ne- žganega vapna 3 gld. 1 z« 3 peska 1'50 gld., zidarsko dnino 1'20 gld,, težaško pa 60 kr ) velja 4’74 1169’55 4. Ravno opekino zidovje v podzidju in v kleti. p. Ravno zidovje v pritličju. Oba glavna zida in srednji zid sta skupaj 37'80 »z 8 10'54 m* 4'50 z« 8 5 58 m‘‘ Iznos . 58'42 m‘‘ 1756’61 47 Prenos Oba ločilna zida med kuhinjami in predsobami sta skupaj dolga 5'00?« 1 Široka 0'60 „ j Straniščno zidovje dolgo 1'40 „ 1 2 x široko 0'60 „ j Ločilno zidovje v sobah je dolgo 6'20 m\ 2 X široko .0'30 „ J Straniščno ločilno zidovje je dolgo 2'80??? 1 2 X široko 0'30 „ J Izmeritev . 58'42«?'-’ 3'00 m' 3 0'84 m"- 1 '86 ??z 2 0'84 ?« 2 228'65 ?w 3 . 6'40 1463'36 Skupna ploščina . 64'96 m 2 ] visoko 3'52??? j Za 1 ?/?’ ravnega opekinega zidovja v pri¬ tličju se plača Cena v Znesek v filil- ffld. 1756'61 6. Ravno opekino zidovje v prvem nadstropju. 37'80 ni 2 10'54 m' 3 4'50 m' 3 3'00 m 2 0'84 ??8 J 2'79 m 2 0'84 m 2 666 Oba glavna zida in srednji zid so skupaj dolgi 2100 ??? 1 široki 1'80 „ j Oba čelna zida sta skupaj dolga 11'72 m 1 široka 0'90 „ J Stopniščno zidovje je dolgo 5'00 „ 1 široko 0'90 „ J Oba ločilna zida med kuhi¬ njami in predsobami sta skupaj dolga 5'00?«] široka 0'60 „ J Straniščno zidovje je dolgo 140 „ 1 2 x široko 0'60 „ j Trije ločilni zidi med sobami so dolgi 6'20 m\ 3 X široki 0'45 „ J Straniščno ločilno zidovje je dolgo 2'80?;? 1 2 x široko 0'30 „ J Skupna ploščina . 60'31 m 2 \ _ o „ višina 3'84 m J 231 58 1 ?«“ ravnega opekinega zidovja v prvem nadstropju velja brez ometa 1542-32 Iznos . 4762'29 48 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. Prenos . 4762'29 7. Podstrešno in dimnikovo zidovje. Sezidanje sprednjega glavnega zida, dolg 21 00 m 1 širok 0'45 „ j Sezidanje dvoriščnega glavnega zida razen kosa (dela) v stopnišču dolg 16'40 m 1 širok 0:45 „ j Spodnji del požarnega zidovja 1 ) je dolg 13'00 m\ 2x širok 0'60 ,, J Del glavnega zida proti dvo¬ rišču v stopniškem pro¬ storu je dolg 4'60 m 1 širok 0'60 „ j Stopniščno stransko zidovje dolgo 14'60/» 1 široko 0'45 „ j 9'45 ///’ 7'38/z/ 2 7'80 m' ! 2'76 m- 6'57 »i‘ Skupna ploščina 33'96z/z 2 l visočina 1'50 J 4 ojačilni stebri pri požarnem zidovju skupaj dolgi 6'40 m 1 široki 0'60 „ debeli 0'15 ,, J 2 ojačilna stebra skupaj visoka 6'20,, 1 široka 0'60 „ , debela 0'15 ,, j Oba dimnika dolga 1'10 ,, 1 visoka 5'50 ,, 2 x široka <1'20 J 2 podporna stebra za glajte (podružnice) nad stopniščnim zidovjem dolga 0'60///1 visoka 2'30 ,, 2 X široka 0'90 ,, J 2 konzoli pri dimniku za slemenov glajt dolgi 1'10///1 široki 045 „ 2 X visoki 1'20 „ I 2 konzoli na stebrih dolgi 0'45 „ ] široki 0'45 „ 2 X visoki 1'20 „ .1 Sezidanje glavnega zida proti dvorišču nad stopniščem dolg 4'60/// 1 širok 0'45 ,, i primerjeno. visok 0'30 „ ) 50'94 ///’ 0'57 ///“ 0'56 ///’ 7 26 ///■’ 1 24 ///’ 0 58 »/’ 0'24 /«" 0'62///’ Skupaj . 62'01 ///’ 1 ///’ ravnega opekinega zidovja v podstrešju brez ometa velja 6'92 42904 1) zid proti ognju. Iznos . 5191'33 49 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. Prenos . 5191’33 8. Obokovo zidovje v kleti. Žlebasti oboki (svodi) v kleti: Obseg: 015 ) 6’20 + 1’00 + 0’30 + -y- = 7’58 m skupaj dolgi 15’40,, ; 0’30 + 0’15 f debeli - Q -= 0’23 ,, £1 J Obok na hodniku med obema kletema: = 2'68 m dolg 6'20 „ debel 0’15 „ Obok nad kletinim hodnikom pri stopnicah obseg 200® j dolg 3’70 „ debel 015 „ J Obe obokovi oprogi med ločilnim zidovjem: 3 X 0’45 Obseg: 4 80 + 1’00 + — — = 648 m 2 x širok 1’20 „ debel 0'45 ,, 3 X 0’15 Obseg: 2’00 + 0’45 + -g- 26’84 ® 3 2’49 ® 8 111 ® 3 3’40 m* Vsota kletinega obokovega zidovja . 33'93 « 3 1 ® a kletinega obokovega zidovja od opek z vapneno malto (brez ometa) velja . . 6’80 230'72 p. Kanalov o zidovje ’) jajčastega projila v glavnem kanalu. Polna presečna ploščina široka 1’20 m\ visoka 1’10 „ j Odšteta ploščina notranjega votlega prostora 1’32 0'67 m’ Ostane 0’65 m‘‘ 1 Skupna dolžina 20’00« J 1 m 3 kanalovega zidovja iz dobro žgane takozvane kanalske opeke z najboljšo malto 13’00 « 8 6’80 88’40 io. Obokovo zidovje v pritličju. Hodnikov obok pred stopnicami s prizidki ali nosilci dolg 3’70« | obseg 1’82 „ • 1'01 ® 8 debel 0’ 15 ,, J Iznos . 1’01 ot s 5510’45 1) Zidovje podzemeljskega odtoka ali podkopa. 4 50 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. Prenos . 1'01 »z 8 5510'45 Prizidki nad traverzami . dolgi 3'70 m\ široki 0'30 ,, 0'49 m 3 visoki 0'45 ,, j Vsota obokovega zidovja v pritličju 1'50 m 3 1 m 3 obokovega zidovja v pritličju z vapneno malto velja brez ometa 713 10'69 n. Opekino zidovje v I. nadstropju. Hodnikov obok pred stopnicami in prizidek nad traverzami. Telesnina je jednaka oni v pritličju = 1'50 »z 8 1 m 3 obokinega zidovja od opeke v L nad¬ stropju z vapneno malto (brez ometa) velja 7'43 1114 12. Obokovi prizidki. Nad obema kletinima obokoma dolg 16'60 m j širok 1'20 ,, 11'95 m 3 visok O 60 „ J Nad obokom srednjega kletinega hodnika dolg 6 20»zl širok 0'40 „ J 0'50 m 3 visok 0'20 „ J Nad obokom kletinega hodnika pred stopnicami dolg 3'70 m 1 širok 0'30 „ 0'22 m 3 visok 0'20 „ J Nad obema hodnikovima obokoma pred stop¬ nicami, v pritličju in v I. nadstropju dolg 3'70 2 X širok 0'60 „ !■ 0'33 m 3 visok 0 15 ,, J Vsota prizidkov . 13'00 m 3 1 m 3 obokovega prizidka od opeke z vapneno malto velja 6'40 , 83'20 zj. Suho nasutje sipe (čute) v pritličju. Nad obema kletinima obokoma skupna dolžina 17 00 z«) i 0 5-40»z* širina 6 20,,/ 1U04U ® Nad obokom srednjega kle¬ tinega hodnika dolžina 6 20»zl , širina 2'00 „ | 12 40 ^ Iznos . .117'80 m' 1 5615'48 51 ip. Suho nasutje s sipo v podstrešju.. dolžina 20'40 m | širina 1210 „ 37'02 m 3 prim, visočina 015 ,, J 1 m 3 suhega nasutja in planiranje na pod¬ strešju 0'39 14'44 Iznos . 564612 4* 52 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. Prenos . 564612 16. Zasipanje praznin poleg temeljnega zidovja z izkopano zemljo. Pri sprednjem glavnem in srednjem zidu dolžina 21'00 m j skupna Širina 0'30 „ ■ 12'60 « 3 globočina 2'00 „ J 1 m" zasutja iz stlačene prsti poleg temelj¬ nega zidovja velja 018 2'26 ip Ometi: Kosmati omet v kleti. V obeh kletinih prostorih: Podolžne stene (4x8'30) = dolžina 33 20«! Rcr79.»2n prim, visočina 210 „ J a ' 4 čelne stene (4 x 620) = dolžina 24'80 m\ an.nn , prim, visočina 2'50 J G200w Vsrednjemkletinemhodniku obs. dolžina 16'40«! prim, visočina 2'00 „ J Na hodniku pred kletinimi stopnicami obs. dolžina 10'20« ( 97 ^4 „,2 prim, visočina 2'70 „ j 4 oprogini stebri v obs. dolžina 7'20 m\ visočina 210 J 1512ot Oba kletina oboka (2x8'30) = dolžina 16'60« 1 n R . 9n a obs. 7'00 „ J Obok srednjega kletinega hodnika obs. 2'40« 1 12.00«.« dolžina 6'20 J 1488ot Obok pred kletinimi stopnicami obs. 1'60« 1 r -. Q0 ,„ 2 dolžina 3'70 „ J ■ Skupaj . 34418«-’ Za 1 « 2 kosmatega ometa v kleti računimo 015 51'62 18. Kosmati omet v pritličju. Oba čelna zida od tal do višine praga v L nadstropju 2 x dolga = 26001 199 . 90 . visočina 4'70/ ' 1 « 2 kosmatega ometa v pritličju '. . . . 017 20'77 1) Omet raČunijo vedno po ploščini. Iznos . 5720'77 53 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. Prenos . 5720'77 ip. Kosmati omet v I. nadstropju. 2 x dolžina = 2600 m 1 99 . 84 m , visocina 3'84 „ J 1 « 2 kosmatega ometa v I. nadstropju. . . 0'20 19'96 20. Kosmati omet v podstrešju. Nad prizidki: 20'40 + (2 X1210) + (2x8 90) = v obs. 62’40«) 84'24 « 2 visočma 1 oo „ J Oba požarna zida') znotraj in zunaj dolžina 26'00 m\ visočma 3'60 J yiw " 4 ojačilni stebri (4x0’30) = 1'92 « 2 visoki 1 60 „ J 2 ojačilna stebra (2x0'30) — obs. 0’60«) 4 . 86 visoka 310 „ J Del požarnih zidov od pod¬ strešnega tlaka do višine prizida za vence (simse) skupaj dolg 2600 m 1 , visok 1’35, J 3t>.iu« Oba dimnika v obsegu 6 80«) 3400 »ž 2 visoka 5'00 „ J 34uuw 4 nosilci glajtov skupaj dolgi 3'10«) visoki 1'50, J Čelne strani teh konzol 0'16 « 8 X 8 = 1'28 « s Zidovi stopnišča obs. 16'50 m 1 „„ „„ , visoki 2'40 J 396Qw Skupaj . 296'25 m* Im 1 kosmatega ometa velja. 0'22 65'17 2i. Snažni štukovni omet v pritličju. 240'70 m* V sprednjih sobah: (8x6'20) + (4x5'05) + (4x3’30) = obseg 83'00»z) visočma 2'90 „ j V obeh kuhinjah (4x4'55) + (4 X 5’00) = obseg 38'20 m 1 visocina 2'90 ,, J V obeh predsobah (4x2'80) + (4x5'00) = obseg 31'20«) visocina 2'90 „ j 110'78 « 3 90'48 « 2 Iznos . 441'96 w 3 5805'90 1) Zidana paža = zida proti ognju. 54 Prenos . V straniSčih (4X1'20) + (4 X 2'40) = obseg 14'40««) visočina 2’90 ,, j V veži obseg 20'40«« ] visočina 4'50 „ j V stopnišču 1.2x3'70) + (2 x 5'20) — obseg 17'80»«) visočina 2'90 ,, j Del stopnišča pod površjem poda obseg 10'90»«) visočina 2'20 ,, J Na kletinih stopnicah desna stena skupna dolžina 4 30««) prim, visočina 0 90 „ j Leve stene dolžina 2 00»« j prim, visočina 1'40 „ J Vežni obok dolžina 6'20«« ] obs. širina 2'40 „ J Hodnikov obok pred stop¬ nicami dolžina 3'70»« 1 obs. širina 1'60 ,, j Del zidovja na zunanji in dvoriščni fasadi od tal do poda v 1. nadstropju skupna dolžina 42'00»«] visočina 4'70 „ j Omet spodaj pri treh stop- niških oddelkih in počiva¬ liščih skupna dolžina 8'80«« 1 visočina 1'30 „ J Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. 441'96 «« 8 5805'90 41'76 »« 2 91'80 v« 2 51'62 «« 2 23'98 nt 1 3'87 ««’ 2'80 «« 2 14'88 «« 2 5'92 ni? 197 40 «« 2 11'44 »« 2 0'27 239'60 Skupna ploščina . 887'43«« 2 1»« 2 snažnega štukovnega ometa v pritličju 22. Snažni štukovni omet v i. nadstropju. Dolžina sten (19'55X2) -|- (8X 6'20) + (18'40 x 2)+ (5’00X10)+ (4X1'20) ■]- (4x2'20; =- skupna dolžina 189'90»«] o-in-n,,, visočina 3'25 J 617 17 »« 2 Hodnikov obok pred stop¬ nicami dolžina 3'70»« ] k-oo »s obs. širina 1'60 „ J Zunanja in dvoriščna fasada ' skupna dolžina 42'00»«] ici.oq,„ 2 visočina 3'84 „ J Ibl Iznos , 784'37»« 3 6045'50 ■ — • 55 — 2j. Snažni Štukovni omet v višini podstrešja. V stopnišču obs. 17'80 m\ 2848»z 3 visočina 1'60 „ J Zunanja in dvoriščna fasada nad podstrešnim tlakom skupna dolžina 42'00 m\ visočina 1'35 „ J 5b ZU ” Skupna ploščina . 8518w 2 1 m' 3 snažnega ometa v višini podstrešja. . 0'33 28'10 2p. Omet trstja na stropih v pritličju. V sobah (2x5'35)+ (2x3'60) = skupna dolžina 17'90» 1 116'35 » 2 širina 6'50 „ j V kuhinjah d °! Žina 51'41 sirma 5 30 ,, J V obeh predsobah in stra¬ niščih dolžina 5'39« 1 ao . Q( > širina 6'20 „ J_ 3286w Skupaj . 200'62 » a 1 »t 3 stukaturnega ometa v pritličju . . . . 0'40 8024 25. Omet trstja na stropih v i. nadstropju. V sobah računimo 0'43 102'18 Iznos . 6494'76 56 Izmeritev Cena v Znesek v gi(l. gld. Prenos . 6494'76 26. Cementni omet v hišnem kanalu. dolžina 20 00 m ) razvita (razgr- 24'00 m 2 njena) širina 1'20 „ J Za 1 »z 2 cementnega ometa, na površju le s cementom poglajenega, računimo . . . 0'80 19'20 27. Ozaljšanje fasade. Naprava (nastava in izlika) glavnega venca (simsa) 50/50 cm z dodatnimi venčnimi 28. Vložitev tlaka s priprostimi samotnimi ploščami. dolžina 4'45 m\ 200 „ j V veži V veži širina dolžina širina 2'00 m ] 0'60 „ / 8'90 w 2 1'20 m 2 Iznos . 10'10 z« 6845'29 57 58 Naprava tlaka v kleteh in v kletinem hodniku z navadnega lomljenega kamna v pesku, skupna dolžina 18 60/« 1 115-32?» 2 širina 6’20 „ J Na hodniku pred Metinimi stopnicami dolž. 3'70/« 1 k-iq.„2 širina 1'40 „ j ° Skupaj . 120'50 m‘ 1 m' 1 tlaka z robatimi kamni v pesku velja . 0'60 72’30 Skupni stroški za tlak . 72’30 59 Vsota stroškov klesarskega dela . 1116'41 60 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. IV. Tesarsko delo. i. Ostrešje (cimper). 2. Stropni tramovi v i. nadstropju 2i\2p. cm. V sprednjem traktu 19x6'60 =. 125'40 m V dvoriščnem traktu 16x5'40=. 86'40/» Spremeniki. 9'60 m p. V pritličju. N sprednjem traktu 16x6'60 =. 105'60/« V dvoriščnem traktu 16 X 5'40 =. 86'40 m Spremeniki. . . 9’60 m Skupaj . 423'00?» 0'80 338'40 p Stropni tramovi v stopnišču. 5X4'10?». 20'50??? 0'60 12'30 p Slepi tramovi. 18/21 cm s spremeniki. 442'80 m 0'60 265'68 6. Vrhoma zapaženi stropi. V podstrešju in stopnišču iz 40?»??? debelih na robeh se pokrivajočih desk, dolžina 20'70 m 1 „ . širina 12'10,, J 7. V i. nadstropju. Zapaženi stropi — skupna dolžina 19'55 m 1 širina 6'20 „ J m Zapaženi stropi — skupna dolžina 14'70 „ ] 7 g.g 0 t širina 5'00 „ J ° Skupaj . 445'18»?- 1'02 454'08 Iznos . 1389'37 61 Izmeritev Cena v Znesek v gM. gld. Prenos . 1389'37 c?. Oboj (pa.z) za trstje iz 26 mm debelih desk za štukaturo. Skupaj . 390'25/«' 0'52 202'93 9. Postruženi podi iz 40 nm debelih desk z blazinami. 4 straniščna tla 3'87 m x 4 = 15'48 /« 2 Ostane . 356'27 /« 2 1 m' 1 poda iz 40 mm debelih desk z blazinami velja 1'35 480'96 10. Surovo obtesani bangerji ioji6 cm za pritličje. 2 priprosta bangerja v ločilnem zidovju za sobe, merita v svetlem 220/120«« k 820« = 2 priprosta bangerja za kuhinji, v svetlem 220/120«« a 8'20«== . . . . 2 priprosta bangerja za predsobi, v svetlem 220/120 cm a 8 40 « = 2 dvostavna bangerja iz- predsob v sobe, v svetlem 220/120«« a 16'40« = 2 dvostavna bangerja iz kuhinj v sobe, v svetlem 2/1 m a, 14'8 m = . . . 16'40 m 16 40 m 16'80 m 32'80 m 29'60 m Iznos . 112'00/« 2073'26 62 Izmeritev Cena v gld. Prenos . 112'00»? 2 priprosta (jednostavna) bangerja za stra¬ niščne duri 2/1 m . 14 80»? Bangerji v 1. nadstropju so ravno taki kakor v pritličju, torej še. . . . 12680»? Skupaj . 253'60»? 1 m surovega obtesanega bangerja, 10/16 cm močnega, računimo. 0'28 ii. Razdelilne stene v kleti. dolžina (2x8'30) ■+ (2x4'40) = 25'40 m 1 primerjena visočina 2'50 ,, J 0 1 »? 3 razdelilne stene iz nažaganih, po koncu stoječih letev na 15 cm daljave z 4 letve- nimi durimi velja. 0'33 Pragi, podolžniki in stebri 13/13 cm, skupna dolžina 72 m .............. 0'25 i2. Dimnikov mostiček. Skupaj. 300 m 1 m takega mostička iz 52 mm debelih in 32 cm širokih plohov s pritrditvijo velja . . 0 50 ij. Pragi pred durmi, 26mm močni. V. Kleparsko delo. Obešalne cevi, skupna dolžina. 42 00 m 1 m obešalne cevi iz navadne pločevine pri razviti širini od 34 cm 7. dodanimi cevnimi oporami in s pritrditvijo velja. 1'60 4 v cevi potisnjeni lijaki a. 1'50• 4 odtočne cevi, 10'5 cm v premeru od ploče¬ vine, navite — 34 cm široke, skupna dolžina 42 00 m 1'20 40 kosov cevnih kljuk a. 0'10 2 pločevinasta obložka okoli dimnikov a 2'46 »? 2 ploščine. 4'92»?’ 3'50 6 strešnih oken z želežnimi okviri in zata¬ knili s šarniri, 65 cm v kvadratu a . . . 7'00 2 izstopna okna k dimnikovemu mostičku 65 cm v kvadratu, v lesenem okviru, s pokrovom prevlečenim s pločevino it . . 7'80 Skupni stroški pri kleparskem delu Znesek v gld. 2073'26 71'00 2095 18 ; 00 150 1'44 1'92 1'60 0'40 2190'07 67 20 6'00 50'40 4'00 17'22 4200 15'60 . 202'42 63 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. VI. Krovsko delo. Dvostavni krov s strešniki (opeko), robovi vloženi v vapneno malto, dolžina 21'00»« 1 M1 . Qn širina 15'80 „ f W m 1 »« 2 dvostavnega krova, robovi vloženi v vapneno malto, z vzidavanjem strešnih oken in dimnikovih izstopnih duric . . . 0'70 23226 Krov na slemenu z žlebaki, dolžina .... 21'00»« 0'15 3'15 Vsota stroškov pri krovskem delu . 235'41 VII. Mizarsko delo. Vežna vrata, dvokrila (z dvema durnicama) z gornjim svetliščem, 340/140 cm iz 65 mm debelih plohov, z bogato profiliranimi vkladki (tablami) 60 00 1 dvokrila vežna vrata na dvorišče iz 52 mm debelih plohov, 220/130 cm 1200 4 dvokrile duri iz stopnišča k predsobam, 220/130 r»«, z 16 cm visokimi špaletnimi in jednostransko profiliranimi, na drugi strani z gladkimi obložki (obrobki) 10 50 42'00 4 kuhinjske duri iz 52 »m debelih plohov s 16 cm širokimi špaletnimi in jednostransko profiliranimi obložki 220/130 cm 10'50 42'00 4 dvokrile sobne duri iz 52»«»« debelih plo¬ hov, 220/120 m, s 16 cm širokimi špaletami in obojestransko profilovanimi obložki. . 12 00 4800 4 dvokrile duri iz 52»«»« debelih plohov, 220/120£»«, s 60 cm širokimi špaletnimi obložki z vkladki in obojestransko pro¬ filovanimi obrobki 2000 80'00 4 jednokrile duri iz kuhinj v sobe, iz 52 mm debelih plohov 2/1»«, s 60 cm širokimi špa¬ letnimi obložki in vkladki ter obojestran¬ skimi obrobki 15'30 61'20 4 jednokrile straniščne duri 2/1»«, iz 40»«»« debelih desk, s 16 cm širokimi špaletnimi in obojestranskimi profilovanimi obložki. 10'00 40'00 1 jednokrile kletine duri, 180/100 cm. iz 40»«»« debelih desk 5'00 5'00 6 dvojnih oken za pritličje, štirikrila vnanja na zunaj, notranja na znotraj se odpira¬ joča, v svetlem 180/100 cm-, za celo okno s polico . 10'00 60'00 7 dvojnih oken v 1. nadstropju, štirikrila (s štirimi oknicami) kakor prešnja . . . 10'00 70'00 12 dvojnih oken na dvoriščni strani, š~tiri- krila, na zunaj in znotraj se odpirajoča, v svetlem 180/100 cm, s policami 10'00 120 00 Iznos . 640 20 64 Izmeritev Cena v Znesek v gld. gld. Prenos . 640'20 2 priprosti štirikrilni okni v stopnišče, v svetlem 180/120 cm a 6'00 12 00 4 priprosta jednokrila straniščna okna, v svetlem 100/40 cm a 1'50 6'00 2 okenski polici za stopniščna okna a 1'60 m dolge, 30 cm široke a 0'40 0'80 4 straniščni sedeži s pokrovi in sprednjim zapažem 5'50 22'00 Stopniški ročaj (rokovod) pri držaju v stopnišču (4x260) + (2x070) + 2+1'10 + 2'40 =. 17'30 m 1 m tega hrastovega držaja, poliran, s pri¬ trditvijo velja 1'50 25 95 Skupni stroški pri mizarskem delu 1 ) . 706'95 VIII. Ključavničarsko in kovaško delo. 1 okov glavnih vežnih vrat s 4 kljukastimi nasadili in šteklji, 2 močna, vdelana ro¬ bata zapaha (zasunka), 1 vdolbena klju¬ čavnica, 1 garnitura od medi: 2 kljuki, 2 ščitka, z rozetami (rožicami) in okov gor¬ njega svetlišča 23'40 1 okov dvoriščnih vežnih vrat: 2 križasti nasadili s šteklji, 1 pribita ključavnica s ključem, 2 železni uliti kljuki in ščitki . 7'50 12 dvokrilih duri, vsake okovane s 6 nasa¬ dili, 2 robatima zatikama z medno (me. dasto) bunčico, 1 vdolbeno francosko klju¬ čavnico s ključem, 1 garnituro od medi: 2 kljuki, 2 ščitka z rozetami 6'25 75'00 4 jednokrile duri med kuhinjami in sobami, okovane s tremi nasadili, 1 vdelana klju¬ čavnica z mednimi kljukami in 2 ščitka z rozetami a 4'10 16'40 4 jednokrile straniščne duri, okovane s tremi nasadili, 1 ključavnica s kljuko, zatikom in ročnik za poteganje duri 230 9'20 25 dvojnih oken, s štirimi oknicami, na zunaj in znotraj se odpirajoča, okovana z 20 nasadili, 32 kljukami, 4 gonili, 4 oli¬ vami, 6 žičnimi spojkami in 2 zataknili . 5'92 148 C0 2 štirikrili priprosti stopniščni okni, oko¬ vani z 10 nasadili, 16 slepimi naogelnicami 2 gonili z vso pripravo, 2 medenastimi • olivi, 6 skobami in 2 zataknili a . . . . 3'20 6'40 Iznos . 285'90 1) Naoknice (polkna, žaluzije) so izpuščene, ker jih na Češkem navadno ne rabijo. Približno veljajo za 1 okno s kovanjem 7 gld. 65 Izmeritev Cena v Znesek v ■ ffld. ffld. Prenos . 285'90 4 straniščna okna, priprosta, jednokrila, okovana z dvema nasadiloma, 4 malimi kljukami, 1 obračaj, 1 potegalo in 4 skobe a 0'65 2'60 1 duri od pločevine, jednokrile, 1'80« visoke, 1« široke, z močnim železnim okvirjem, priklopno laštico iz oglatega železa, z navzkriž položenimi železnimi šibkami okovane, na dveh nasadilih in 2 v kamen vdolbenih stožcih (štekljih), nabito klju¬ čavnico, ključem in zatikalnim kavljem, sk. 15'00 Vezi, zatikači in pritegače (klanfe): Vezi. 42 mm široke, 7 mm debele. V pritličju 3 x 21'00 63'00« v pritličju 2x 6'20 12'40» v 1. nadstropju 3,x21'00 63'00« 2x6'20 12'40« Tramove vezi 28x1'20 3360« Skupaj . 184'40® 1 m teh vezi tehta 2'30^, torej 148'40 ®X 2'30 = 424'12 kg 48 zatikačev 40®» širokih, 8«® debelih, a 0'60 m ~= 28'80 »; 1 m tehta 2'80 kg, torej 28'80 x 2'80 = 80’64^ 6 ploščnatih železnih pritegač (klanf) 30 «« šir., 6 mm debelih, za pritrditev strešin ra stropne tramove v podstrešju a 3'50« dolga, tedaj skupaj 21 m ; 1 m tehta 1'63 kg, torej 21 m . . .. 34'28 kg. Skupaj 538'99 kg 100 A? teh vezi, zatikačev in pritegač' s po¬ trebnimi žeblji (čavlji) velja 14'00 7B-45 4 traverze, 180«® visoke, obrobna širina 90 mm, a4'30« dolga, torej4'30x4 = 17'20®, 1 m teh traverz tehta 24 kg in 17'20x24 = 412'89 kg. 100 kg teh izvaljanih nosilcev z odrezkom do potrebne dolžine in dovažanje velja . 14'00 57 79 Stopniški držaji: 92 priprostih, ozaljšanih drogov iz ulitega železa; skupna dolžina držaja 17'30» 1» tega držaja z dodano gornjo, v ročnik vdelano vezalnico (šino) in pritrdilom velja 6'00 103’80 4 železni obroči za straniščne cevi a 3 kg . kg 1 kg velja 0 30 3'60 Dimnikov! stolici iz 4 cm? debelega železa z držajem iz oglatega železa z žeblji, vijaki, pritrdili in namazom z barvo, pri obeh tehtata 35^; 1 kg velja 0'35 12'25 Iznos . 556 39 0 66 Vsota stroškov pri ključavničarskem in kovaškem delu . 60839 IX. Steklarsko delo. Vložitev šip za 25 dvojnih oken, vsako dolgo 1'80 m, široko 1 m, ploščina 1'80 m\ tedaj skupaj 2x1'80x25= 90'00 m* Vložitev šip pri dveh priprostih stopniških oknih, v svetlem 118/120 cm velikih, plo¬ ščina skupaj 1'80X1'20X2-. 4'32 m' 1 Šipe za 4 straniščna okna, v svetlem 100/40 cm, ploščina 1X 0'40 X4= 1'60 «0 1 m' 1 vdelanih šip iz belgijskega 2 mm debe- 95'92?« 2 lega stekla velja . 2'25 215'82 Šipe za gornjo svetlišče pri vežnih vratih 1'40 X 0 60 = 0'84 ?« 2 a 3'00 2'52 Skupni stroški pri steklarskem delu . 218'34 X. Pleskarsko delo. Skupaj . 312'72 Zal?« 2 hrastovini podobno obarvane ploskve, zakitanje, za trikratno pobarvanje z ru- javo oljnato barvo, za žilkovanje s kisovo glazuro in dvakratno loščenje z lakom se računa 0'80 sk. 250'17 XI. Lončarsko delo. 2 sobne prepihne peči v pritličju, dolžina 0'85 m, širina 0'48 m, visočina 2'30 m s postavo a 25'00 50'00 Iznos . 50'00 — 67 — Izmeritev Cena v Znesek v gl(l. gl(f. Prenos . 50’00 2 taki peči v pritličju, dolžina O 80 w, širina 0'54 w, visočina 2'20 m a 21’00 42’00 3 take peči v 1. nadstropju, prve velikosti a 25'00 75’00 1 sobna peč v 1. nadstropju, druge veli¬ kosti a 21’00 21'00 4 štedilniki (ognjišča) iz velikih pečnic (kahelj) z vodnim kotlom, 1 cevjo za pe¬ čenje (pečišče), 5 ploščami in vso železno pripravo ter postavo a 30’00 120’00 Skupni stroški pri lončarskem delu . 30800 XII. Slikarsko delo. Za slikanje stopnišča, posnemanje mramorja s primernim plafondom (stropom) .... 30'00 Izslikanje veže v pritličju, gladko priprosto 15'00 Izslikanje peterih sob v pritličju in v 1. nad¬ stropju z dvema patronama a 12'00 60’00 Izslikanje treh manjših sob v pritličju in 1. nadstropju, tudi z dvema patronama a . 8'00 24’00 Izslikanje 4 kuhinj z jedno patrono . . . 6'00 24'00 Izslikanje 4 predsob, samo gladko 5.00 20’00 Izslikanje 4 stranišč, gladko 2’00 8'00 Skupni stroški pri slikarskem delu . 181'00 Skupni stavbni stroški. I. Zidarsko in težaško delo .... velja ,7260 98 II. Tlak „ 72'30 III. Klesarsko delo „ 1116'41 IV. Tesarsko delo „ 2190'07 V. Kleparsko delo. . . ,, 202’42 VI Krovsko delo „ 235'41 VII. Mizarsko delo ,, 706'95 VIII. Ključavničarsko in kovaško delo ,, 608'39 IX. Steklarsko delo „ 218 34 X. Pleskarsko delo ,, 250'17 XI. Lončarsko delo „ 308'00 XII. Slikarsko delo ,, 181'00 Skupaj . 13350'44 Stavbišče meri: dolžina 21 širina 13 273 »P OlLlIlcb 1O ,, J Tedaj velja 1 m 2 zazidane ploskve tega po¬ slopja 13350'44 : 273 — ........ 48'90 5* 68 E. Razvrstitev dela pri stavbah. 1. ) Iztikanje zidovja (s kolči). Določitev ravnotežja (niveau) in vodoravnega začrtka. Odstranitev ovir pri zi¬ danju, oziroma podiranje starega zidovja, oboj stavbišča z deskami, stavljenje zidarske čuvajnice (bajte). Izkopavanje vodnjaka ali začasnega vodovoda. Narejanje dovoznih potov in odtokov. Izkopavanje jam za vapno in zgotovljenje po¬ trebne priprave za gasitev vapna. Določitev pripravnega prostora za stavivo (materijal) na stavbišču in dovažanje potrebnega gradiva (staviva) za temelj. 2. ) Izvršitev dela v zemlji, včasih tudi pilotiranje (zabijanje kolov za brano) in drugih del za utrditev zemljišča. 3. ) Postava temeljnega zidu in zidovja za klet, na¬ prave v obrambo proti razširjenju zemeljske vlage. Po¬ stavljanje (vzidavanje) vznožnih plošč, narejanje položišč za kletne stopnice ali vzidanje kletnih stopnic. Izzida- vanje dimovodov, straniščnih in soparnih cevij, grajenje votlin za vodovodne in plinove cevi. Naprava obokovih ram. Vlaganje (založitev) železnih vezij. 4. ) Sezidanje pritličja. Vložitev tramov pri neobo- kanem pritličju in nategovanje železnih vezij. 5. ) Izvršitev zidovja v naslednjih nadstropjih oziroma povišanje zidu. Naprava vencev (simsov) in postavljanje kamnitega obstenja. 6. ) Vezanje in postavljanje ostrešja, sezidanje pod¬ strešnega zidovja in dimnikov. Oboj ostrešja z deskami ali letvami (paž). Izvršitev kleparskih del. Pokrivanje strehe. 7. ) Izvršitev obokov. Pokladanje stopnic. Vzidavanje bangerjev (križev). Pokladanje vodnih in plinovih cevij ter žice za brzojav. 8. ) Ometanje in 'osnaženje kleti. Stukatoranje in sna- ženje stanovanj, hodnikov i. t. d. kakor tudi naprava tlaka v posameznih nadstropjih. 69 9. ) Dovršitev pročelja (fasade). Postavljanje okvirov za okna. Primerjanje oknic in durnic, njih okovanje in vložitev šip. 10. ) Nametavanje nasipine (šute) na strope. Vložitev tlaka v podstrešju. Natikanje snažilnih podstrešnih duric. 11. ) Vlaganje slepih in navadnih podov, slikanje sob: natikanje durij. 12. ) Postavljanje ognjišč in peči. 13. ) Izvršitev notranjih naprav kakor.naprava izlivov (korit za odtekanje), stranišč in kopališč, držajev za stop¬ nice i. t. d. 14. ) Narejanje kanalov, vodnjakov in odtokov. Urav- nanje površja in naprava tlaka na dvorišču; ograja; na¬ prava vrta. 15. ) Pobarvanje (namazanje) oken, durij; vložitev parketnih podov, obešanje zagrinjal (rouleaux) in natikanje svetilnic; vlaganje podov. 16. ) Naprava tlaka na ulici, postavljanje kamnitnih odnašalcev, žlebov i. t. d. Pri izvrševanju stavbe smejo delovati le take osebe, ki imajo postavno pravico. Te so tudi popolnoma odgo¬ vorne za solidno in pravilno izvršitev stavbe. Take osebe so: 1. ) Postavno pooblaščeni civilni tehnik. 2. ) Zidarski mojstri. To so tehniško izobražene osebe, ki so zidarski posel najmanj 3 leta izvrševale in poleg tega naredile izpit o potrebnih vednostih pri deželnem, stavbnem uradu ali pri okrajnem inženirju, ki je v to. pooblaščen. Te osebe smejo voditi stavbe, razna zidarska in druga s temi zvezana dela. 3. ) Zidarji, klesarji (kamnoseki) in tesarji. Ako hočejo ti obrtniki samostojno (brez nadzorstva zidarskega mojstra) izvrševati dela svojega obrta, morajo se izkazati, da so si v resnici pridobili dovolj praktične sposobnosti. 70 Dodatek. Hoče li kdo hišo zidati ali prezidati, tedaj potrebuje od gosposke (županstva, občinskega predstojništval stavb¬ nega dovoljenja (privolitve). Tako dovoljenje potrebujemo tudi za večje popravilo pri poslopju. V ta namen mora gospodar vložiti pri občinskem predstojniku (županu) pis¬ meno prošnjo, s katero dokaže, da je istiniti posestnik ali pa da ima pravico do stavbnega zemljišča (stavbišča). Prošnji mora priložiti stavbni črtež v dveh jednakih na¬ risih, ki sta podpisana od gospodarja, risarja (inženirja) in tudi od podjetnika, ako ta prevzame izvršitev zidanja. Crtež pa naj obsega: a) Situvacijo (krajepis, ležopis) stavbnega prostora in okolice v merilu 1:250, kar je potrebno k na¬ tančnemu spoznanju in določitvi stavbnega zem¬ ljišča; b) tločrte in profile .(preseke) kleti, vseh nadstropij in podstrešja v merilu 1: 100; . c) pročelje (lice, fasado) poslopja; d) vse izvanredne konstrukcije (sestave), posebno že¬ lezne sestave, in težavnejše lesne vezbe morajo biti v črtežu po večjem merilu narisane. Crtež mora biti vsekdar sestavljen tako, da popol¬ noma ugaja stavbnemu redu dotične kronovine. Tudi pri zidanju je treba natančno ravnati se po določbah stavb¬ nega reda. Stavbni red za Kranjsko se dobi v ljubljanski tiskarni Klein & Kovač za 29 kr. Posebno važni §§ kranj¬ skega stavbnega reda so: 1, 4, 5, 6, 8, 9, 11, 15, 19, 22, 23, 28, 27, 29, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 45, 47, 48,. 51, 56, 57, 58, 72, 82, 89, 92. Leta 1896. je pa izdala vlada vsled potresa posebni stavbni red za Ljubljano. Gospodar tudi pogostoma s podjetnikom sklene pis¬ meno pogodbo zaradi točne in solidne izvršitve poslopja. Prošnje za stavbno dovoljenje in stavbne pogodbe naj se delajo po nastopnih vzorcih (obrazcih): 1. Obrazec: — 71 — Slavno županstvo (občinsko predstojništvo)! Podpisaneč nameravam na svojem zemljišču, pare, št. . . . sezidati hišo z jednim nadstropjem in sicer natanko po črtežu, ki ga prilagam v dveh jednakih izrisih. Stavbni črtež obsega po določbah kranjskega stavb¬ nega reda: A) Situvacijski črtež, B) tločrte in profile kleti, pritličja, nadstropja in podstrešja, C) pročelje (fa¬ sado) hiše. Ker se bodem pri zidanju ravnal popolnoma po predpisih stavbnega reda, prosim slavno županstvo, naj kmalu izvrši predpisani komisijski ogled ter mi podeli dovoljenje za zidanje in (določi stavbno črto). 1 ) V Krškem, dne Andrej Banic usnjar. 2. Obrazec. Stavbna pogodba. Danes je bila s trgovcem g. Ivanom Bučarjem in zidarskim mojstrom gi Antonom Završnikom sklenjena sledeča pogodba: 1. Zidarski mojster g. Anton Završnik se zaveže natanko po izdelanem črtežu sezidati jednonadstropno hišo na določenem prostoru poleg trnovske cerkve. 2. G. Anton Završnik se zaveže za zgradbo hiše le dobro gradivo (zidivo) rabiti ter razen podzidja (fundamenta) vse zidovje postaviti (sezidati) le od dobro žgane opeke. 3. Gosp, zidarski mojster prevzame vse stroške ter obljubi hišo še to poletje sezidati, prevzame pa tudi za h Določitev stavbne črte in nivela je posebno važno v mestih. Prošnja za, to se lahko združi z ono za stavbno privolitev, napravi se pa tudi posebej, potem pa je treba priložiti situvacijski in ni- veau-črtež v merilu 1:250, oziroma to, kar določuje. § 7. stavbnega reda za Kranjsko. Stavbna privolitev je veljavna za dve leti. Ako se z zidanjem pozneje prične, treba je iz novega vložiti prošnjo za stavbno dovo¬ ljenje pri županstvu. 72 dve leti odgovornost, vse pomanjkljivosti in popravila po¬ plačati iz svojega. Nasproti temu se zaveže 4. gosp. Ivan Bučar zidarskemu mojstru gosp. Antonu Završniku za njegov trud in stroške takoj deset tisoč goldinarjev izplačati, pet tisoč goldinarjev pa. po dovršeni stavbi. V potrdilo tega je ta pogodba dvakrat prepisana in podpisana od obeh strank in dveh naprošenih prič ter vsaki stranki jeden prepis vročen. V Ljubljani, dne . Nikolaj Potočnik L r., Ivan Bučar 1. r., gostilničar kot priča. trgovec. Frančišek Lipovec I. r., Anton Završnik 1. r., hišni posestnik kot priča. zidarski mojster. Opomnja: Primeroma jednak obrazec stavbne pogodbe čitamo tudi v A. Praprotnikovem „Spisovniku“, ki ga je izdala družba sv. Mohorja 1. 1879. F. Nekatere posebnosti slovanskih stavb. Glavni značaj slovanske kmetske hiše je ta, da ima vhod vedno na daljši strani. Veža je na sredi, na zad¬ njem koncu veže je v kotu ognjišče, dalje pa vhod v hlev. Na levo iz veže pridemo v stanico, ki je s spalnico v zvezi; na desni strani veže je pa skedenj. Vse to je navadno pod jedno streho. Slovanski stavbar se je ravnal torej že v pamtiveku nekako po Levstikovih besedah: »Poleg hiše hlev i staje, Blizo dvora stog i pod, Da si v zimi pokladaje H krmi skratimo*dohod." Take hiše so bile v navadi pri polabskih Slovanih, najdemo jih še sedaj pri lužičkih Srbih, na Češkem, pa tudi v bližini Berlina, kar posebno dokazuje, da so tu 73 nekdaj bivali Slovani. Ob reki Spree najdemo še sedaj ostanke Slovanov, t. j. Vende. Ti imajo svoje posebne hiše na branah iz kolov in sestavljene iz na pol obtesanih hlodov, visoke 'strehe so krite z bičjem. Podobno notranjo razdelitev imajo hiše semtrtje na Hrvaškem'. Tako n. pr. ima kmetska hiša v vasi Ravni gori, ker je postavljena v breg, — spodaj hleve, sezidane iz lomljenega kamenja, nad hlevnimi vratini jo narejen balkon, na katerega pridemo od zunaj po samostojnih stopnicah. Z balkona je vhod v prostorno vežo, kjer stoji na sredi pri steni ognjišče, poleg ognjišča sc kuri peč. Na levo iz veže se gre v sobo in čumnato, na desno pa je žitnica in senica (svisli). Nasproti od balkona so v veži narejene stopnice v klet in hlev. Strop imate samo soba in čumnata in sicer zbit iz desk. Streha je krita z de¬ ščicami (skodlicami). Gornje stene so narejene iz hlodov. Soba navadno ni pobeljena. Ognjišče je na dveh stenah obzidano ter zgoraj obokano, dimnika ni. Peč je lončena in velika, v njej se peče kruh, okoli nje narejene so klopi. Okna so srednje velikosti. Nad balkonom je streha podaljšana tako, da pokriva tudi stopnice in da varuje pred dežjem drva, ki so ob zidu zložena. Jednake hiše vidimo tudi v Bosni toda z razločkom, da imajo navadno lepšo zunanjost kakor na Hrvaškem. Hiše v Dalmaciji so večinoma italijanskega ali prav za prav rimljanskega vira ter so navadno kamnite.brez ometa. Take hiše vidimo tudi v Istri in celo na No¬ tranjskem. Na Štajerskem najdemo še pogostoma hišej ki spo¬ minjajo na prvotni slovanski vir. Rusinske hiše v Ga¬ liciji in Bukovini pa kažejo frankovski, torej nemški vir. Njih posebnost je le ta, da so navadno pletene iz vrb in krite s slamo. Na Ruskem ločimo posebno dvoje vrste stavb, to so maloruske in velikoruske. 74 Maloruske hiše so jako snažne in nikdar zakajene. Stene so navadno spletene ter znotraj in zunaj z glino zamazane in pobeljene. Tla so iz ilovčnega naboja (je- šterleha), stene, so ozaljšane z ornamenti, katere gospo¬ dinje same sestavljajo in sicer jako okusno; ravno tako umetne so vezenine, s katerimi okrasijo bangerje pri durih. — V hiši imajo vežo, sobo in čumnato. Vrata so nizka ter imajo navadno jako umetno leseno zaporo. Okna so majhna in večinoma proti jugu obrnjena. Peč je v kotu za vratmi, okoli so klopi. Poleg vrat vidimo umetno izdelano polico za sklede. Da se mokrota lažje odceja, stoji hiša navadno nekoliko-više kakor dvorišče. Na severni strani so hiše zaradi mraza pogostoma s prstjo nasute in s slamo ali bičjem umetalno pokrite. Hiša, akoravno narejena iz vrb in ilovice, spominja po¬ polnoma na lesene blodne stavbe. Velikoruske hiše so podobne maloruskim, toda na¬ vadno so popolnoma lesene in nekoliko večje. Obrnjene so s koncem proti cesti tako, da je vhod v vežo iz dvo¬ rišča. Streha je krita z deskami. Na strehi je navadno kaka lesena konjska glava ali gos, kateri se pripisuje moč hišnega varuha. Veža je navadno jako prostorna, v kateri posebno po zimi opravljajo razna domača dela, po leti pa tudi spe v veži. Peči so tudi v kotu pri vratih. Pred vežo postavijo navadno umetno izdelano lopo, na strehi vidimo razna okrasja. Podobne stavbe vidimo tudi pri Jugoslovanih in Po¬ ljakih. Slog kamnitih ruskih stavb kaže popolnoma posne¬ manje lesenih stavb. 75 G. O obrabi, trajnosti in ohranitvi poslopij in njih delov. Obče je znano, da poslopja vsled raznih vplivov sčasoma mnogo izgube od svoje prvotne vrednosti. Na poslopja že neugodno vpliva zrak, trpe pa tudi vsled uporabe, večkrat jih pa tudi kaj poškoduje, kakor n. pr. vihar, potres. Obraba pa ni le odvisna od kakovosti gradiva (ma- terijala), ampak tudi od postopnih konstrukcij. Tako se posamni hišni deli različno obrabljajo, tako so podi prej uničeni kakor stropi, duri in okna v kuhinjah prej kakor pa v sobah; stropi v hlevih se prej pokvarijo kakor v sobah, straniščno zidovje se prej obrabi kakor drugo. Strešni krov trpi več na zahodni in severni strani kakor na vzhodni in južni. Nekaterim hišnim delom bolj ško¬ duje solnce, drugim bolj senca in dež. Da moremo obrabo poslopij nekoliko presoditi, je najprej potrebno spoznati njih popolno trajnost, katero pa moremo le približno določiti po izkušnjah. Trajnost poslopij in njih delov je zopet zavisna od pravilnih popravkov, za katere je treba vsako leto porabiti primeren znesek, zlasti streha potrebuje pogostega po¬ pravila. Ta znesek za ohranitev se navadno določi .— seveda le približno — v odstotkih od cele stavbne vsote. Recimo n. pr., da ohranitev poslopja, katero je veljalo 20.000 gld. in bo stalo 200 let, velja vsako leto 0-5%, tedaj se porabi vsako leto 100 gld. za popravila in poslopje je 200 let rabljivo. Razumno je, da popravila ne stanejo vsako leto določene vsote, račun je torej le poprečen. Navadno je prva leta prav malo popravil, čez več let pa je treba veliko večjo vsoto za to porabiti. Nastopna po izkušnjah sestavljena tabela nam kaže približno, trajnost, obrabo in ohranitev poslopij. 76 Ime poslopja Monumentalne zgradbe s trdim kro¬ vom, izključljivo iz najboljšega ma- terijala sezidane Stano vališča bolje vrste s trdim krovom v večjih mestih, dobro podzidana, z v navadnimi stropi . . Šolske stavbe s trdim krovom v večjih mestih, dobro podzidane, iz boljšega materijala.'. Stanovališča srednje vrste (za odda¬ janje stanovanj) s trdim krovom v večjih mestih . Stanovališča navadne vrste, s trdim krovom v večjih mestih Sezidana stanovališča bolje vrste, s trdim krovom v mestih na deželi . Stanovališča srednje vrste, s trdim krovom v mestih na deželi .... Navadna stanovališča s trdim krovom v mestih na deželi Sezidana stanovališča bolje vrste z mehkim krovom (skodlami) na de¬ želi sploh Navadna sezidana stanovališča z meh¬ kim krovom v mestih na deželi. , Sezidana stanovališča s trdim krovom v gorskih mestih Stanovališča z mehkim krovom v gorskih mestih Kmetska stanovališča na deželi, zidana, s trdim krovom Kmetska stanovališča na deželi, zi¬ dana, z mehkim krovom Kmetska stanovališča na t deželi, me¬ šana podstavba, z mehkim krovom Kmetska stanovališča na deželi, z mehkim krovom in blodnimi ste¬ nami Kmetska stanovališča v gorskih krajih iz brunastih sten in z mehkim krovom Kmetska stanovališča na deželi, iz pregradb (predalčastilrsten), predala z žgano opeko izpolnjena, s trdim krovom Kmetska stanovališča i. t. d. z mehkim krovom 300 250 250 200 175 200 175 150 150 120 120 100 130 120 90 80 70 90 80 78 79 V prvem razdelku tabele je naznanjena poprečna trajnost poslopij, v drugem razdelku je zaznamovana poprečna letna obraba v odstotkih in v tretjem razdelku pa letni izdatki za popravila tudi v odstotkih cele stavbne vsote. Poslopja trajajo le tedaj toliko let, kolikor jih je v prvem razdelku določenih, ako se znesek v- tretjem raz¬ delku za vsakoletna popravila resnično porabi; ako ne razpadejo poslopja prej. Ako se pa kako poslopje v teku nekaj let na novo prezida, potem se tudi trajnost po¬ veča, ker se mnogo obrabljenih delov z novimi nadomesti. 80 Najdražje pride vzdržavanje kmetijskih poslopij. Veščak Klemann je izračunil, da se potrebuje 1 / e vred¬ nosti celega poslopja za dobro vzdržavanje kmetijskih poslopij ali 1'25 % na leto od vrednosti celega posestva. Veščak Thumens pa je izračunil, da pri posestvih s šestkratnim žitnim pridelkom v ceni po 4’15 gld. hi in v oddaljenosti njiv kakih 1670 m od poslopij ni nobenega čistega dobička. Trajnost kakega poslopja določimo na sledeči način: Vzemimo, sedanja vrednost kakega poslopja znaša 18200 gld., novo poslopje pa bi veljalo 20000 gld. Ako vzamemo, da trajnost novega poslopja znaša 200 let, tedaj imamo proporcijo 20000:18200= 200:«, torej n 18200x200 , Q _ . , -^000<^ = 183 let in N n H h Zaznamovamo li polno trajnost poslopja z daljno trajnost pa z ceno novega poslopja z . in sedanjo vrednost z tedaj imamo H:h — N:n (1) h H ali v drugačni obliki — = - iz tega pa sledi: 7Z, -ZV h N . , H n Zaznamenujemo li izgubo cene pri poslopju z Z njegovo sedanjo starost z A, tedaj imamo proporcijo: H: Z= N: R (2) . t .... „ HR T . NZ Iz te proporcije izvajamo: Z— .ah R — N. pr. Cena novega poslopja je ... . H'= 80000 gld. polna trajnost znaša N = 250 let sedanja starost R — 90 » torej daljna trajnost poslopja še.. n =160 » Sl a) Določitev tačasne vrednosti poslopja: Daljna trajnost n == 250 — .90 = 160 let. Ako zamenjamo vrednosti v znani proporciji (1), dobimo: 80000 : h = 250 : 160 , 80000.160 ,, h = -250- = 5 200 g d ’ t. j. sedanja vrednost 90 let starega poslopja. b) Določitev vrednostne izgube. Po proporciji (2) imamo: 80000 : 250 : 90 Z = 80000.90 250 = 28800 gld. torej izgubi poslopje v 90 letih 28800 gld. vrednosti. Iz proporcij (1) in (2) lahko določimo katerikoli člen. V prejšnjih tabelah je izguba vrednosti (obraba) na raznih objektih po njih trajnosti in gotovih letnih od¬ stotkih za popravila naznanjena. Je-li trajnost poslopja znana, tedaj po izrazu najložje določimo obrabo. Ker se pa poslopja ne obrabijo v prvih letih tako zelo, tudi ne izgube toliko svoje vrednosti kakor pozneje. To še natančnejše določimo na sledeči način: Vzemimo trajnost kakega poslopja ali njegovih delov n. pr. ostrešja znaša 200 let in v prvih 25 letih ne ra- čunimo nikake obrabe; tedaj pride 100% stavbne vre¬ dnosti novega poslopja na obrabo v 175 letih. Vsled večje verjetnosti vzamemo, da obraba raste v aritmetiški progresiji prve vrste, katere člen' u — a + [n —1) . d (3) V tem slučaju je u = 100%, a prvi člen ali obraba na koncu zadnjega leta, v katerem ostane vrednost po¬ slopja nespremenjena (v našem slučaju na koncu 25. letaj, n je število členov ali perijod od 5 do 5 let in d razlika med dvema poljubnima sosednima členoma. 6 82 Vrednost n določimo tako-le: Od cele trajnosti poslopja, to je v tem slučaju 200 let, odštejemo tisto, pri kateri ne računimo nič obrabe t. j. 200—-25=175 let. Sedaj delimo 175 v pet- 175 X letne perijode teh je —— = 35. Število se vedno za 1 po- veča, ker je razvidno, da je s 25 letom že nastala obraba, trajnost 25 let vzamemo kot perijodo. Torej imamo v tem slučaju 36 perijod = n. Vrednost za a t. j. izguba vrednosti na koncu 1. perijode (do konca 25. leta) — določimo iz izkušnje. Na ta način so nam znane 3 veličine in tedaj lahko zračunimo četrto neznano cZ, t. j. razlika, za katero se vre¬ dnost manjša vsakih 5 let. Vzemimo na koncu 25. leta je « = 6'66, n — 36, u — 100. Postavimo li števila v jednačbo (3), tedaj dobimo: 83 v katerih je poslopje še v prav dobrem stanu, zračunimo: 6’666 : 25 = 0’266. Pri zavarovanju se obraba poslopij navadno računa po tabeli I. Pogostorna pa presojujejo obrabo posamnih poslopnih delov, kakor n. pr. ostrešje, krov i. t. d. V tem slučaju se je ravnati po drugem računu. V poštev pride tudi, da je trajnost posamnih delov jako različna. Tako n. pr. traja dobro ostrešje (cimper) 150 let, krov s streš¬ niki pa le 50 let. Tedaj je treba vsako reč posebej računiti. 1 ) *) N. pr. nova streha, velja 600 gld., od tega pride na ostrešje 400 gld., na krov pa 200 gld. Zračuniti hočemo obrabo, oziroma vrednost te strehe, ko stoji 60 let. Ako računimo celo trajnost 150 let, tedaj znaša poprečna letna obraba 0 66% t. j. za 60. leto 0 66 X 60 = 39'6%. Krov s strešniki trpi 50 let, torej je še drugi krov 10 let na strehi. Ako znaša poprečna obraba krova na leto 2%, tedaj je za 10 let 10 X 2 = 20%. 6* 84 Takih računov najdemo mnogo v Kusynovi knjigi, katero Temu dodamo še pregled obrabe, oziroma vrednost zazidanega m"- od poslopja, čegar črtež in proračun imamo na str. 37. in 43. Cela trajnost znaša 200 let. V tem slučaju imamo torej: Vrednost nove konstrukcije gld. 400— Vrednost krova . gld. 200 396% obrabe „ 158’40 20% obrabe . . . „ 40 Vrednost v 60. letu gld. 241 60 Vrednost v 10. letu gld. 160 Skupaj toraj 241 60 + 160 — 401 gld. 60 kr. t. j. vrednost strehe na koncu 60. leta. 85 Za zavarovanje prejšnjega poslopja računijo 1 m‘ l zazi¬ dane ploskve 4707'68 : 273 = 17 gld. 24 kr. Zavarovalno vsoto 4707 gld. 68 kr. namreč dobimo, ako od stavbne cene 13350 gld. 44 kr. odštejemo vse negorljive poslopne dele kakor podzidje, glavno zidovje in klesarsko delo. Letna vplačajoča premija pa se izračuni po določenem zavaro¬ valnem tarifu. III. O situvacijskih črtežih (mapah). Situvacijski (okolični) črtež je natančni naris kakega kraja ali posestva, kakor se nam kaže iz višave. Taki na¬ risi so izdelani natančno po omaljenem (vzmanjševalnem) merilu ter nam predstavljajo raznovrstne reči iz narave, kakor njive, vrte, senožeti, vinograde, gozde, poslopja, pota, vode, mostove itd. s posebnimi znamenji v določenih barvah. Ta znamenja so kolikor je mogoče podobna pred¬ stavljenim predmetom, tako n. pr., ako hočemo narisati gozd, načrtamo več malih drevesec. Nekatera znamenja 86 so' tudi popolnoma jednaka znamenjem na zemljevidih, kakor so tudi v resnici zemljevidi le črteži dežel, držav, delov sveta, izdelani še po manjših merilih. Znamenja na zemljevidih narisana so pa približno tako, kakor se ka¬ žejo dotični predmeti (gore, reke,jezera itd.) našim očem iz višave (ptičje perspektive). Tukaj tudi zginejo posamezni gozdi, vrti, njive itd., ločijo se le še ravnine in doline od gora, mesta niso več zaznamovana kakor prej s posamez¬ nimi hišami, ampak vidi se le prostor (krog ali štirikotnih) kjer stoji mesto. Pri vsakem takem črtežu je pa .tudi na¬ tanko določena mera, po kateri se je črtež izdelaval in sicer n. pr. v obliki 1 : 5000' ali pa Veooo to j e 1 cm na črtežu pomeni na zemlji 50 metrov. Pri navadnih zemlje¬ vidih je ta razmera še veliko manja. Barve se pa pri črtežih tako-le rabijo: Les se prevleče z rmeno (gumigutij ali prežgano sijeno), zid s karminom ali indijsko rdečo, včasih napravi se tudi zmes iz obeh in indijske-rmene, kamenje z bledim karminom ali z berlinsko-višnjevo in nevtralno barvo, zemlja in pota s sepijo, železo z ber¬ linsko-višnjevo (modro), vrtovi in travniki z mitis-zeleno, zelenim volkom ali s travniško zelenico, gozd z zeleno in bledim (sivim) tušem, voda z berlinsko višnjevo. Do zdaj smo le razlagali že izdelane črteže, zdaj hočemo tudi razložiti, kako se taki črteži delajo. Zemljišče ali posestvo, o katerem se hoče plan napraviti, treba je najprvo okliniti (obkolčiti = s kolči obtakniti), potem se nariše prosto na oči podoba tega posestva in na vseh straneh izmeri, iz te podobe še le naredi se natančni črtež po določeni meri. Vendar niso ti črteži vselej popolna po¬ doba zemljišč, ker na črtežu se nariše poševna ravnina kakega zemljišča ravno tako, kot bi bila horizontalna, in sicer zaradi tega, ker je dokazano, da se na poševnem prostoru ne more več rastlin nasaditi kakor na vodo¬ ravnem. Površina narisa je v tem slučaju sicer nekoliko manjša kakor pa zemljišče, vender smo slišali, da je raz¬ loček v praksi brez pomena. To nam tudi pojasnjuje na- 87 tančneje na prvi prilogi pod. 1., A B in A C. Na črtežu se narišejo potem še znamenja za različne nasade in reči, ki so na zemljišču, ali pa se postavijo na tisto mesto imena. Pod. 22. predstavlja nam tako izdelani črtež celega posestva v merilu 1 : 500. Primerni napisi na podobi po¬ jasnjujejo črtež. Navadni situvacijski črteži kot priloge stavbnim črtežem so izdelani v merilu 1 : 250. Katastralne mape, katere obsegajo posamezne par¬ cele (odlomke) zemljišč, so izrisane v merilu 1 : 2880. V Avstriji imamo kataster (zemljiško knjigo) že iz časa Ma¬ rije Terezije in Jožefa II. Takrat so izmerili vsa zemljišča. Po tej meritvi so davke uravnali in po njej se ravnajo tudi razsodbe pri prepirih in tožbah zaradi mej in mejnikov. Vsaka krajevna občina, ki ima več kakor 28 3 /-t zemljišča, je tudi katastralna davčna občina ter ima a) mapo s situvacijskimi (položajnimi) črteži vseh občinskih parcel v merilu 1 : 2880; r i b) parcelni protokol, t. j. zapisnik vseh zemljiških in stavbnih parcel z imeni in bivališči posestnikov, z nasadi in površino obdavčenih in neobdavčenih zemljišč. Vsak posestnik dobi a) posestniško polo z na¬ znanilom površine, nasadov, dobrote zemlje in čistega do¬ hodka svojega posestva; b) davčno knjižico, po ka¬ teri se 26 a / 3 % OC 1 čistega dohodka plačuje kot zemljiški davek c. k. davkariji. Za vsako katastralno občino je posebna zemljiška knjiga, v kateri so zapisane lastniške razmere glede ne¬ premakljivega blaga (posestva) in pa, njih obteženja t. j. izplačila in dolgovi. Zemljevidi izdelani so še po manjših merilih. Nova špecijalna karta Avstro-Ogerske od c. kr. vojaškega geo¬ grafskega zavoda narisana je v merilu 1 : 75000 t. j. 1 cm na karti predstavlja 750 m na zemlji. 9 Posamezni neobarvani listi dobe se pri mapinih arhivih v glavnih mestih za nekaj novčičev. 88 90 Na 88. strani vidimo situvacijski črtež mesta Ljub¬ ljane v merilu 1 : 13000. Na severni strani zapazimo po¬ kopališče sv. Krištofa, na južni Kurjo vas in Gruberjev kanal (prekop), na zahodni strani se razprostira Latermanov drevored, na vzhodni pa Št. Petersko predmestje. Po sredi se steka na južni strani Gradaščica. Važnejša poslopja so zaznamovana s črnimi lisami, tako n. pr. grad v obliki šesterokotnika, s polnimi črtami so zaznamovane najvaž¬ nejše ceste, s pikčastimi pa železniške proge. Na 89. strani imamo črtež Krškega mesta. Hiše (zi¬ dovje) so zaznamovane s črnimi lisami, cerkve imajo na sredi križ, pota kažejo dve črti. Črtež je narisan približno v merilo 1 : 7000. IV. Nekoliko naukov o senci. Vsako neprozorno telo, katero obsije svetloba, je na jedni strani razsvetljeno, na drugi ostane pa temno. To temno stran imenujemo senco, ki se pa loči v več vrst. Zatemnjeni del telesa imenujemo lastno ali nasebno senco. Senco pa, ki se nahaja za telesom v praznem pro¬ storu, imenujemo odsebno senco ali vsenčje. Odsebno senco imenujemo tudi padlo senco, ako se pokaže na kaki ploskvi druzega telesa. Pri padli senci zapazimo, da je nekaj prav temne, nekaj pa bolj svetle; prvo imenujemo polno senco, drugo pa polusenco. Pod. 1. na prilogi II. nam to natančneje razlaga. Tu je S solnce, T neprozorno telo, R refleks ali odboj (odsev); 1 ) to je tista svetloba, ki prihaja od nasprotnih razsvetljenih teles ter nekoliko razsvetli temno stran nasprotnega te¬ lesa. Pri narisih ima tudi senca veliko važnost, kajti s tem, da se senca zaznamova s svinčnikom ali tušem, dobe telesa nekaj naravnega in plastičnega. Ta senca se pri raznih telesih, posebno pri geometrijskih, lahko prav natanko določi s posebno konstrukcijo. Znano je, da pri ‘) Rdeč papir kaže na belem posebno lepo refleks. 91 nas solnčna svetloba nikdar navpično ne pada na zemljo, ampak vedno nekoliko pošev.-Pri risanju navadno jemljo naklonski kot svetlobe 45°. Opazovanje nas pa tudi uči, da najbolj kvišku moleči robovi mejijo pri telesih raz¬ svetljeno od temne strani; potem so torej vsi k svetlobi obrnjeni robovi in deli telesa razsvetljeni, vsi drugi pa zatemnjeni. Treba je tedaj pred vsem mejo med raz¬ svetljeno in temno stranjo določiti, ali kar je vse jedno, senco vseh najvišjih robov. Ti robovi imajo pa tudi ogle, in ogli se v narisih predstavljajo kot točke. Pred vsem je torej potrebno, naučiti se, kako je iskati senco točke. Prepričamo se pa lahko precej, da. je senca točke zopet točka, ako vzamemo majhno kroglico v roke ter jo držimo pred svetlobo, za njo pa na kak papir vlovimo senco. Tu zapazimo senco tam, kjer bi drugače svetlobni trak (žarek) zadel papir, ko bi predrl kroglico, glej pod 2., Z je svet¬ lobni žarek (trak), t točka (kroglica), K ravnina (papir), s senca. Ako to še v obeh projekcijah pokažemo s pod. 3., vidimo, da je v tem slučaju senca na horizontalni pro¬ jekcijski ravnini, ker žarek prej zadene horizontalno kakor vertikalno ravnino.’) . Včasih pa je tudi narobe. Sploh naj začetnik vselej nalogo najprvo izdela v po koncu stoječih ravninah, potem še le v ravnini narisa z navzdol potisnjeno horizontalno projekcijsko ravnino. Veliko mu pri tem pomaga že opisani papirni model! Dobro je pa in posebno priporočilno začetniku, pridno se pečati z do¬ ločitvijo presečišč raznih prem na sledeči način. Vsaka prema razen paralelne doseže v neki točki projekcijsko ravnino, ako se dovolj podaljša. Točka, kjer prema zadene ravnino, imenuje se presečišče (prerezišče). Nekatere poševne preme pa zadenejo celo obe projek¬ cijski ravnini, ako jih podaljšamo na obe strani. Svetlobni trak (žarek) zadene le horizontalno projekcijsko ravnino, *) Učitelj, ki riše na šolsko tablo, ima vertikalno ravnino narisa; učenci pa, ki rišejo na papir, imajo horizontalno ravnino narisa. 92 kjer ni v bližini vertikalnih in poševnih ploskev. Kakor je treba premo v prostoru podaljšati, ako hočemo prese¬ čišče z ravnino dobiti; tako izvršimo tudi v projekcijah. Pod. 4. nam to natanko predstavlja v prostoru, pod. 5. pa nalogo z narobe obrnjeno premo in sicer v navadnem narisu z navzdol potisnjeno horizontalno ravnino. Iz pro¬ jekcijskega narisa spoznamo tudi sledeče pravilo: 1) Ho¬ rizontalno presečišče h’ oziroma h dobimo, ako vertikalno projekcijo preme p” podaljšamo do osi h” in od tod po¬ tegnemo na os pravokotnico (perpendikelj), katera zadene podaljšano horizontalno projekcijo preme p’ v točki h’. 2) Vertikalno presečišče v” oziroma v pa dobimo, ako podaljšamo horizontalno projekcijo p’ do osi v’ in od tukaj potegnemo na os pravokotnico, ki zadene podaljšano vertikalno projekcijo v točki v”. Pri določitvi senc pa so te preme svetlobni traki in presečišča — sence toček. Brez truda se tudi lahko vsak prepriča, da je senca preme navadno tudi prema in le takrat nalomljena črta, ako pade senca na obe projekcijski ravnini. Treba je le vzeti svinčnik v roke ter ga tako držati, da pade njegova senca na ravnino. Naris zopet tako napravimo ko prej, ker je vsaka prema določena z dvema točkama. Določi se torej senca vsake točke posebej — s tem, da se presečišča žarkov poiščejo, — in prema, ki jo potegnemo od jedne do druge, je iskana senca, glej pod. 6. Po nekaterih vajah se dobi že toliko pregleda, da se naprej ve, kam pridete presečišči toček, ako je leža preme v prostoru popolnoma znana. Te vaje so pri do¬ ločitvi senc jako potrebne, kajti iz črt je sestavljena kon¬ tura sence vsacega telesa, ki se naredi iz tistega okvira, kateri loči na telesu razsvetljeno stran od temne. Figurine sence zdaj ni več težko narisati, treba je le določiti sence posameznih stranic ali kar je vse jcdno, sence vseh oglov — to je toček. Ravno tako je pri te¬ lesih. Pod. 8., 9., 10., 11:, 12., 13., nam to natančneje pojas¬ njujejo. Pod. 7. nam predstavlja štirikotnih v projekcijah 93 z določeno senco, v pod. 8. pa je določena senca tristran¬ ske pravokotne prizme. To nalogo izvršimo, ako na obeh skrajnih straneh osnovne ploskve spodaj paralelno po¬ tegnemo žarke ter določimo senco krajnih robov in gornje osnovne ploskve; — - to je potem odsebna senca ali vsenčje. Nasebno senco na telesu (obdano od odsebne) pa določita robova, ki izhajata iz oglov, katera sta prej tangirala omenjena žarka. Isto tako se določi senca ci¬ lindra. Pod. 10. nam kaže projekciji pokončnega kegla z določeno in s črkami V” b” V° c” zaznamovano senco. Tu je glavna naloga, določiti senco vrha V, ker od te točke potegnemo k osnovni ploskvi tangente (žarke), ki omeje senco. Tako imamo potem V° b” a” c” odsebno (vsenčje) V” b” a” c” pa nasebno (lastno) senco. Gornji podaljšek črte V” a” nam predstavlja naj večjo svetlobo, V” a” pa naj¬ gostejšo senco na keglu. Jednako določimo senco piramide, pod. 9. in štiristranične plošče pod. 11. V pod. 9. vidimo nasebno senco v očrtu, zaznamovano s črkami a’V’b’c’, odsebno senco pa značijo črke a’m V° n b'c’. V pod. 11. je zaznamovana odsebna senca s črkami 1, 2, 3, 4, isto tako v pod. 12, kjer se predstavlja okrogla plošča. Da so to prave senčne podobe, prepričamo se tudi lahko, ako postavimo modele posameznih teles na solnce, ter na tleh opazujemo njih senco. Pri krogli pa moramo določiti najprej tisti krog, ki loči razsvetljeno od temne strani; senca tega kroga je elipsa in ob jednem kontura vsenčja, ako pade na kako .ravnino. Začetnik naj vse te naloge natanko izpelje. Potem mu tudi ne bode težko določiti sence pri stavbarskih izdelkih. Treba je pred vsem spo¬ znati mejo med senco in svetlobo, potem pa določiti senco posameznih na meji ležečih robov in oglov, tako kakor je bilo prej razloženo in kakor nam kaže pod. 13., namreč cilinder pokrit z valjasto ploščo in določeno senco v načrtu in očrtu. Natančni opis konstrukcije tukaj ni več potreben, ker je ta naloga le kombinacija prejšnjih in začetnik jo lahko . sam zgotovi po prej razloženem na- 94 vodilu in lastnem premišljevanju. Nasebno senco vidimo le v načrtu, zaznamovana je s črkami a” b” c” d” e” f” na spodnjem cilindru in g” h” i” j” na cilindrovi plošči. Od točke c” do č” se obrne senca na nasprotno nam ne¬ vidno stran. Ob navpičnici č” je cilinder najbolj razsvet¬ ljen. Odsebno senco vidimo v očrtu 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, ker pade na horizontalno projekcijsko ravnino. Take na¬ loge so tudi v spodbujo k samostojnemu delu. Ako pa. razna telesa, posebno oglata, še pazljiveje ogledujemo, zapazimo hitro, da niso vse ploskve jednako razsvetljene, kajti vse je odvisno od tega, s kakim kotom prihajajo svetlobni žarki na ploskev. To jasno razlaga tudi pod. 15. Jedna in ista ploskev je nagnjena različno, in sicer stoji najprvo po koncu, potem pa se vedno bolj na¬ giba horizontalni leži. Vidimo že iz podobe same, ki nam s koncem predstavlja kvadrate jednake temu v pod 14., da v začetku največ svetlobnih trakov prileti na ploskev, potem pa vedno manj in sicer v vrsti številk 1, 2, 3, 4, 5 i. t d. do 10. Ploskev s štev. 10. ostane popolnoma nerazsvetljena, ker vsi žarki lete čez njo. Na ta način ločimo 10 svetlobnih stopinj, po katerih tudi različne ploskve pri raznih telesih uvrstimo in različno izrišemo. Prvo ploskev pustimo popolnoma belo, drugo že nekoliko jednakomerno načrtamo s svinčnikom ali pajodcnkrat pre¬ vlečemo s sivim tušem, ploskve tretje vrste načrtamo še bolj s svinčnikom ali pa jih dvakrat prevlečemo s tušem, ploskve s številko 4 še bolj (trikrat s.tušem) i.t.d.vedno bolj do št. 10, ki so že popolnoma črne. Otemnevanje s svinčnikom navadno izvršimo tako, da ploskev jednako¬ merno namažemo, ali pa vlečemo črtice sim-pa-tja lepo navzkriž (mrežkanje). Tako izrisana ali tuširana telesa dobe v resnici nekaj telesnega in plastičnega. Mnogokrat to nadomestuje tudi barve. 95 V. O perspektivi. Perspektivo (naglednost) imenujemo vednost, ki nas uči, stvari tako risati na ravnini (planoti, papirju), kakor se dozdevajo našim očem s'kakega kjerkoli določenega stališča; ali kakor se je rajnki zaslužni Potočnik izrazil: »Perspektiva (obvidnost) je umetnost, risati ali malati tako, da se vidi daleč, kar je daleč; blizu, kar je blizu«. Vsako svetilno ali razsvetljeno telo pošilja svetlobne žarke na vse strani. Tako jih pride nekaj v naše oči, in to stori, da vidimo telo. Toda stvari, ki jih vidimo v bližini, kažejo se nam mnogokrat drugačne kot v daljavi tako n. pr. razločimo blizu hiše še šipe in okvire pri oknih, nekoliko dalje še okna od vrat, v veliki daljavi pa že ne vidimo več ne oken ne vrat. V dolgem drevoredu se nam zdi, da so drevesa vedno manja in bližja drugo dru¬ gemu, in raven železniški tir zdi se nam vedno ožji. Namen pravega risanja je pa gotovo istinito risanje po naravi, torej je potrebno vsakemu risarju seznaniti se s perspektivnimi zakoni. Vse naše fotografije, kakor tudi stenske slike, ako so pravilno izdelane, so perspektivni narisi, če tudi so motivi večkrat izmišljeni. Toda, ker je vsako telo sestavljeno iz ploskev, plo¬ skve iz črt in črte iz pik, —• potrebno je, da se najprvo seznanimo s perspektivnim risanjem (predstavljenjem) po¬ samezne pike (točke). K temu rabimo poseben perspek¬ tiven pristroj, katerega tudi lehko zovemo podobogled. Podobogled je priprava, podobna pod. 1. na prilogi III., ter je sestavljena iz dveh plošč. Jed na teh plošč je lesena, ter leži vodoravno, druga stoji na tej navpično ter je od stekla. Prvo lehko imenujemo podobogledno ravnino PR, drugo pa podstavno ravnino pR ali podstavnino. Na pod- stavni ravnini navpik pred podobogledno ravnino stoji medena palčica, na kateri je premična okrogla ploščica z luknjico O v sredi, skoz katero gleda risar. Tudi se da palčica podobogledni ravnini približati in oddaljiti. Ta 96 pristroj je pri pouku neogibno potreben: vsak si ga lehko naredi sam, kupi se pa tudi pri mehaniku Steflitscheku na Dunaju za mal denar. Pod. 2. predstavlja nam to, kar vidimo na podobo- gledu. PR je podobogledna ravnina, pit podstavna rav¬ nina, O nam kaže oko in N očišče ali nazorišče. Točko P imenujemo podnožišče ali petišče in navpičnico OP črto stojalnico. Črta mn se zove podstavnica, Nv nav¬ pičnica in Hh obzornica ali vodoravnica. Oddaljenost očesa O od podobogledne ravnine ON, preneseno na ob- zornico ND, imenujemo distančno črto (č. razstojnico). NŽ je glavni (normalni) vidni žarek (trak), D pa raz- stojišče. Pod. 3. predstavlja, kako se določi podoba kake točke T. Potrebuje se k temu podstavna in podobogledna ravnina. Točka T leži v podstavni ravnini, od nje pride tudi vidni žarek OT v opazovalčevo oko O, ker je podobo¬ gledna ravnina prozorna. Torej opazovalec vidi točko, njeno podobo t kot točko pa zapazi tam, kjer žarek pro¬ dore podobogledno ravnino. Pri risanju se pa ta ne more precej določiti. Na podobogledu se zaznamova podoba lehko na stekleni plošči (šipi) s kredo, ako se pogleda skoz očesce O na točko T. Ako se zdaj potegne črta od točke T do podnožišča P in tam (1), kjer ta črta seče (reže) podstavnico mn. potegne navpičnica, pokaže se, da ta navpičnica zadene žarek ravno v točki t. Na tak način se reši tudi naloga pri risanju. — Potegne se namreč prema od točke T, katere podoba se išče, k očesu O in druga ravna črta (prema) k podnožišču P; tam (1), kjer ta črta seče podstavnico, potegne se navpičnica, ki gotovo zadene premo OT v neki točki t, ki ni druzega, ko po¬ doba (slika) točke T. Sledeča pod. 4. nam kaže, kako se najde podoba točke T, ki ne leži v podstavni ravnini pit, ampak v prostoru nad njo. Tu je treba točko T najprvo prestaviti (projikovati) v podstavno ravnino s tem, da se od nje 97 potegne navpičnica (perpendikelj), ki se v neki točki T’ (projekciji) dotakne podstavne ravnine. Nadalje se izvrši naloga ko prej, kar je tudi iz narisa razvidno. Pod. 5. nam predstavlja premo AB in njeno podobo ab. Tukaj se išče najprvo podoba jedne točke po prej ome¬ njenem navodu, potem šele druge po istem navodu. Obe podobi toček se zvežete s premo ab, ki je podoba preme AB. Pod 6. nam kaže isto nalogo ko prej, samo s tem razločkom, da je jedna točka (A) preme v podstavni rav¬ nini, druga B pa v prostoru nad njo. Podoba se najde po navodu posameznih toček. Istotako v pod. 7., kjer je cela prema v prostoru nad podstavno ravnino. Vse te naloge, kakor tudi sledeče se pojasnijo prav umljivo s podobogledom, izvršimo jih pa tudi lahko na vsaki navpik stoječi šipi, torej tudi na oknu, ako potegnemo črte na šipi tako, da vsaka zakrije dotični rob predmeta. Začetnik naj si tudi sleherno nalogo na ta način raztolmači, potem jo nariše perspektivno in napo¬ sled tako, kakoršna se pokaže na podobogledni ravnini glej pod. 16., 17., 18. in 21. Naslednja pod. 8. predstavlja vodoravno premo AB, katera je vštric s PR in ž njeno podobo ab, ki se je določila po prej razloženem navodu. Iz tega sledi pravilo: »Podoba vodoravne preme, ki je vštric (paralelna) s po- dobogledno ravnino, je tudi vodoravna (prema)«. Iz pod. 9. sledi zopet pravilo: »Podoba vsake nav¬ pične (vertikalne) preme je navpična (prema)«. Pod. 10. dokazuje sledeče pravilo: »Podoba sleherne preme, ki stoji navpik na podobogledni ravnini, je obrnjena k očišču N (nazorišču).« . Pod. 11. razlaga pravilo: »Ako leži prema v glavnem (normalnem) vidnem žarku, je njena podoba točka, ležeča ,v očišču N«. 7 98 Pod. 12. pojasnjuje pravilo: »Prema, ki je 45° na¬ klonjena k podobogledni ravnini, ima k distančni točki D obrnjeno podobo«. V pod. 13. se nam predstavljate vzporedni premi s podobami. Tukaj se poišče po gorenjem navodu najprvo podoba jedne preme, potem šele druge. Rezultat kaže, da podobi niste več vzporedni, ampak konvergentni ter se stekate v točki Z, ki se v obče imenuje »zmikališče ali bežališče«. Ako so preme vodoravne, potem je ta točka v č. obzornici in se imenuje akcidentalna točka (na- letišče). Ako ste pa premi poševni (pod. 14. a) ter se vzdigate od podpbogledne ravnine kvišku, potem se po¬ dobi snidete v neki točki V nad č. obzornico v č. nav¬ pičnici, ki se zove »zračišče ali vzdigališče«; nasprotno pa, ako ste kvišku vzdigajoči se premi obrnjeni k podo- bogledni ravnini (pod. fJ), imenuje se ta točka Z »prstišče ali znižališče«, ker leži v navpičnici pod obzornico. Pod. 15. nam predstavlja perspektivni naris kva¬ drata, ki leži v podstavni ravnini ter je.z jedno stranico naslonjen na podobogledno ravnino; njegova podoba je trapeč, čegar poševni stranici se stekate v očišču N, diagonala (prekotnica) pa je obrnjena k razstojišču, ker je njena prvotna leža 45” nagnjena k podobogledni ravnini. Podoba, te figure (lika) se najde, ako poiščemo podobe vseh štirih oglov (toček) po znanem načinu ali pa podobe posameznih stranic po prej razloženih pravilih, ker imajo v tem slučaju posebno ležo. Naslednja pod. IG. nam kaže prejšnjo nalogo z ravno pred nami stoječo podobogledno ravnino, ki se strinja s ploskvijo narisanega papirja. Pod. 17. predstavlja taisto pri krogu, čegar perspek¬ tivni naris je elipsa. Krog leži v podstavni ravnini po¬ maknjen do č. podstavnice. V narisu je podstavna ravnina poleg podobogledno, torej celi naris predstavlja vse v ravnini papirja. — Pri risanju kroga ali kake druge figure, kakor tudi pri telesih se isto tako pazi na posebne 99 točke (ogle), kakor se pazi pri premi na obe skrajni. V ta namen se krogu obriše kvadrat, kateri zaznamova več važnih toček, kakor I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII. Poišče se potem podoba vsake točke po vrsti, ki so zopet točke, namreč 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, ter predstavljajo, zve¬ zane s črto, »podobo kroga«, ki je v tem položaju »elipsa«. To potrdi tudi primera (poskus) s podobogledom. Podobe posameznih toček se najdejo tudi po sledečem načinu: Podoba celega kvadrata je trapeč, kar je iz prejšnje naloge znano; obe diagonali ste obrnjeni k di- stančni točki, druge črte v kvadratu pa stoje v podobo- gledni ravnini navpično, torej se njih podobe stekajo v očišču N. Tam, kjer se režejo podobe posameznih prem, nastanejo podobe toček istotako, kakor v prvotni leži. Opomniti moramo še, da so pri kvadratu, kakor pri krogu še razne druge postave in leže mogoče, torej tudi različne podobe, ki se pa vse prav lehko določijo na podlogi prejšnjih pravil. — Začetnik pa tudi prav stori, ako vse to, kar bere, — sproti sam risa, kajti risanja in torej tudi perspektive moremo se le naučiti, ako se pridno vadimo v risanju! Pod. 18. nam predstavlja perspektivne narise treh kocek v raznih postavah. Tudi tukaj je treba določiti podobe posameznih oglov (toček) ali, kar je vse jedno, vseh strani, ki so v resnici popolnoma jcdnaki kvadrati, v perspektivnih narisih pa kvadrati in trapeči, kakoršna namreč je bila njih leža. Na II. prilogi nam kaže pod. 16. pogled v malo dvorano, kjer so razne oblike na stropu, na tleh pod iz desk, na levi steni monumentalen križ iz kamna ali lesa, pri desni steni pa dve plošči, jedna na tleh, druga pa po koncu postavljena, seveda vse v perspektivnem narisu. V začetku je že bilo povedano, da je perspektivna podoba kakega predmeta tem manja, čim dalje stoji risar od nje. Vender, kadar rišemo kak predmet iz narave, 7* 100 ne smemo tudi preblizu njega izbrati si stališča, ker potem ga ne moremo popolnoma pregledati in torej tudi ne natančnega narisa napraviti o njem. Sploh veljajo za risanje predmetov po naravi razen prejšnjih še sledeča pravila: 1. Postavi se vselej mi tak kraj, da si od predmeta skoraj dvakrat toliko oddaljen, kolikor znaša njegova ve¬ likost; predaleč seveda tudi ni dobro, kajti potem so po¬ samezni manjši deli nerazločni. (Vidni kot znaša namreč pri normalnem očesu 30—45°). Navadno jemljo pri risanju 45°, če tudi vsled prevelikega kota nastane mala napaka. 2. Postavi si v duhu kako navpično ravnino za po- dobogledno, n. pr. bližnjo steno. 3. Določi si v tej ravnini nasprotno točko za »očišče« ter navpičnico in obzornico. Taisto si zaznamovaj na svojem narisu. 4. Preglej, ali je predmet pod ali nad obzorjem, na levi ali na desni strani navpičnice. 5. Robovi telesa se opazujejo kot črte, določi se njih leža in mer, poišče se dozdevna oddaljenost posa¬ meznih robov (toček) od navpičnice in obzornice, narišejo se njih podobe in določi njih dolgost s pomočjo svinč¬ nika. Podobe vseh robov skup nam predstavljajo, podobo telesa (predmeta). To podobo lahko tudi priprosto s kredo zazname- nujemo na šipi, katero držimo v iztegnjeni roki ter skoz njo ogledujemo dotični predmet; potem pa vlečemo s kredo črte na šipi tam, kjer opazimo kak predmetov rob. Za temeljit pouk v perspektivi se priporočajo za¬ četniku še sledeče vaje, ki naj jih izdela. Pri tem se vspešno rabijo različni modeli, ki jih ima Steflitschek v svoji zbirki in katere tudi ministerstvo šolam toplo pri¬ poroča. Take naloge so: Rešitev prejšnjih pravil z vštrič- nima črtama, potem risanje raznih črt (prem) in kotov, trikotnikov, kvadratov, petero-, šestero-, osmerokotnikov, 101 krogov, kocek i. t. d. po žičnih (drotenih) in lesenih modelih v različnih nastavah. Risanje kvadratov se priporoča zlasti v sledečih po¬ stavah: 1. V podstavni ravnini z jedno stranico naslonjen na podobogledno ravnino. 2. V podstavni ravnini s strani¬ cami 45° proti podobogledni ravnini naklonjenimi. 3. Nav- pik ter naslonjen na podobogledno ali podstavno ravnino. 4. Navpik na podobogledni ravnini in s stranicami 45° pošev k podstavni ravnini ležečimi. 5. Navpik in vštric (vzporedno) s podobogledno ravnino. 6. Navpik na podstavni ravnini in s stranicami poševnimi 45° k podobogledni ravnini. 7. Navpik v navpični ravnini. 8. Vodoravno v obzorni ravnini. Potem 9 horizontalnih kvadratov v raz¬ lični leži in 9 vertikalnih. Vsaka naloga se lahko izdela najprvo v navadnem narisu s pomočjo podobogleda, po¬ tem pa še v ravnini narisa s potisnjeno podstavno rav¬ nino pod podobogledno ravnino. Tudi se naloga lehko še izpremeni, ako se kvadrat postavi jedenkrat nad, drugikrat pod obzorje, ali pa na desno ali levo stran navpičnice. Jednako kakor s kvadratom, ravna se s kocko in z drugimi telesi. Naposled naj se vadi risanje po naravi, n. pr. risati razno pohišje, potem hiše, ulice, železnice, drevorede, cele oko¬ lice i. t. d. Tu se lehko mesto podobogleda vspešno rabi lesen okvir, v katerem je z nitkami zaznamovano očišče, navpičnica in obzornica. Začetnik ali pa tisti, ki ne ume perspektivnih pravil, izvrši lahko vse na kaki šipi (oknu), ako vleče na šipi s kredo ali barvo črte tako, da vsaka zakrije d o Lični rob predmeta. Važno je tudi poznati navodilo, kako je narisati iz očrta in načrta kakega predmeta njega perspektivno podobo. Že na strani 100 pri prvi točki je bilo omenjeno, da znaša vidni kot pri normalnem očesu 30 — 45°. Po tem ravna se torej oddaljenost očesa od predmeta, ki znaša 102 pri 45° oziroma 22 1 / 2 ° nad horizontom poltretjo (2 l / 2 ) vi¬ šino predmetovo, glej pod. 20. na prilogi III. Določitev perspektivne podobe izvršimo lahko na dvojni način in sicer s presečnim navodilom ali pa s pre¬ ložitvijo podobogledne ravnine. Pod. 19. na prilogi III. pojasnjuje nam presečno na¬ vodilo, ki je torej taisto, kakor pri določitvi perspektivne podobe točke na str. 96. Perspektivno podobo namreč določujejo vidni traki tam, kjer prederejo podobogledno ravnino. V pod. 21. ste združeni obe navodili. V’ a’ b’ c’ in V” a” b” c” predstavljajo očrt in načrt tetraedra, na levi strani od projekcij tetraedra določena je perspektivna podoba I s presečnim navodilom, na desni strani pod očrtom pa perspektivna podoba II s preložitvijo podobo¬ gledne ravnine. a) Pri presečnem navodilu položimo v bližini telesa navpično podobogledno ravnino, v projekcijah zaznamo¬ vano s P v in P h , potem določimo stališče očesa O’ O” približno v dvakratni oddaljenosti predmetove višine ter začrtamo očišče (nazorišče) N’ N” v projekciji. Sedaj pa postopamo tako, kakor pri nalogah 3. do 15., namreč od vsake točke potegnemo vidni trak k očesu, pomožno premo k podnožišču in s presečišča perpendikelj v po- dobogledni ravnini. Na ta način dobimo točke a o b o c o V°, katere s premami primerno zvezane predstavljajo per¬ spektivno podobo. Ta podoba je pa še popolnejša, ako zasučemo podobogledno ravnino, v kateri je načrtana perspektivna podoba, v ravnino narisa (papirja). Tako preloženo perspektivno podobo a b c v kaže slika I. b] Po drugem navodilu določimo najprej pravilno oddaljenost očesa od predmeta z ozirom na vidni kot 22 1 / 2 °. V ta namen si postavimo podobogledno ravnino n. pr. navpik skoz točko b, katere sled v projekciji je prema PR. Sedaj potegnemo od projekcije najvišje točke V’ navpičnico V’ N’ na P R ter jo podaljšamo tudi na 103 drugo stran. N’ je horizontalna projekcija nazorišča N, katerega v primerni višini n. pr. (1 do l 1 /, metra) poljubno zaznamovamO. Točka N stoji navpik nad N’, v preložitvi pa pride na desno od N’, oziroma ako položimo podobo- gledno ravnino v ravnino narisa pod N’. Ker je bilo že zgoraj omenjeno, da vidni kot navadno znaša 22 1 / s °, do¬ ločimo oddaljenost očesa od predmeta s tem, da si mi¬ slimo od vrha V do očesa potegnjen vidni trak, kije nagnjen 22 l / 2 ° k č. obzornici. Navpični trapeč položen v ravnino narisa nam to natančneje pojasnjuje. W’ je tetraedrova višina, kot V’V O znaša vsled konstrukcije, tedaj pa vidni kot pri O 22 ‘/ 2 ° in N’O’ je prava oddaljenost očesa, N’V° pa perspektivna podoba tetraedrove višine V’V, katero lahko takoj prestavimo navpično na P R.’) Na isti način namreč s preložitvijo določimo perspektivne podobe toček a in c, kakor vidimo v narisu. Perspek¬ tivno podobo točke a določimo pa tudi lahko po pra¬ vilu, ker je prema a b 45° nagnjena k podobogledni ravnini; perspektivne podobe točke b pa ni treba dolo¬ čevati, ker leži v podobogledni ravnini, oziroma v pod- stavnici. Perspektivno podobo II tetraedra a° b° c° V° pa vidimo še le tedaj, kadar položimo podobogledno ravnino ob premi P R v ravnino narisa. Tudi to konstrukcijo nam natančneje pojasnjujete pod. 19 in 20. Na tak način je narisana tudi pod. 16 na II. prilogi. *) Vsled določene veličine vidnega kota ne sme biti daljica N’ N v tem slučaju večja kakor IT’ V°. N’ N = O O’ višina obzorja in N D N’ O’ črta oddaljenosti. 104 Priporočilo! Podali smo kratek in umeven navod o izdelovanju črtežev. Kdor se pa zato vednost bolj zanima, nasvetu¬ jemo mu sledeče knjige in spise: 1. j Vzorni načrti kmetijskih stavb, izdala c. kr. kranjska kmetijska družba. 2. ) Flis, »Stavbinski slogi«, izdala »Katoliška ti¬ skarna«. 3. ) »O šolskih stavbah« v II. »Pedagogiškem letniku«. ,4.) Jedno.stavni predmeti iz stavbarstva in stroj st v a v V. »Pedagogiškem letniku«. 5. ) Navod za risanje strojev v II. »Pedagogi¬ škem letniku«. 6. ) Situvacijski črteži in risanje zemlje¬ vidov v VI. »Pedagogiškem letniku«. 7. ) Pouk o črtežih (planih), izdalo »Pedagogiško društvo«. 8. ) Kako naj zidamo domača poslopja, v ko¬ ledarju družbe sv. Mohorja 1. 1898. Posebnega priporočila je tudi vredna knjiga: »Roz- počty staveb pozemnich a odhady budov (Ko- stenuberschlage fiir Hochbauten und Schatzungen der Gebaude) v češki in nemški izdaji, spisal inženir Rikard Kusyn za inženirje, arhitekte, zidarske in tesarske mojstre, za razne stavbne obrtnike, cenilne može, urade in zavarovalnice. Knjiga obsega nad 1000 strani, ima jako veliko črtežev in slik ter je razdeljena ha sledeča po¬ glavja: I. Zidarska dela s cenami. II. Klesarska (kamno¬ seška) dela. III. Tesarska dela. IV. Krovska dela. V. Kle¬ parska dela. VI. Mizarska dela. VII. Ključavničarska in kovaška dela. —■ Povsod s cenami materijala in raznimi analizami. VIII. Naprava vodovodov z vsemi potrebnimi aparati (str. 266—455). IX. Plinovodi. X. 'Sesalke (pumpe). 105 XI. O elektrotehniki (hišni (telegrafi, telefoni, elektriške svetilnice, strelovodi). XII. Lončarska dela z ozirom na razno kurjavo. XIII. Podobarska in štukaturska dela. XIV. Pleskarska in pozlatarska dela. XV. Slikarska dela. XVI. Tapetarska dela. XVII. Steklarska dela. XVIII. Kolarska dela. XIX. Vrvarska dela. XX. Računi o trdnosti in teles¬ nim. XXI. O obrabi, trajnosti in cenitvi poslopij. XXII. O razsežnosti prostorov pri kmetijskih stavbah. XXIII. Pro¬ računi raznih stavb (753—1000.) XXIV. Pregled o traj¬ nosti stavb. Knjigo je založil pisatelj sam ter velja ele¬ gantno (vezana 6 gld. Naroči se: »Praga, Lipova ulica 10«. Citateljem,"katerim ni znana nemška terminologija, priporočamo V. »Pedagogiški letnik« — str. 147—184. Tam je tudi obširen strokovni spis: »Jednostavni predmeti iz stavbarstva in strojstva. ZaVmeščanske in obrtno-nadalje- valne šole spisal C. Hesky.« 8 Stran Predgovor . 3 I, Nauk o projekcijah. 4 II. Stavbni črteži: A. Posamni hišni deli.10 B. Najvažnejša, stavbna pravila.18 C. Črtež skladišča s proračunom.. 26 D. Črtež jednonadstropne hiše s proračunom ... 37 E. Razvrstitev dela pri stavbah.. 68 F. Nekatere posebnosti slovanskih stavb .... 72 G. O obrabi, trajnosti in ohranitvi poslopij ... 75 III. O situvacijskih črtežih (mapah).85 IV. Nekoliko naukov o senci.90 V. O perspektivi.95 Priporočilo.104 Popravki. Na prilogi II. pod. 9. je črka n nerazločna. „ „ III. ,, 7. čitaj pod P>.B‘ ,, „ III. „ 21. II. se je zadnji koneb črte P a° pri odtisku tako razmazal, da vidimo dve. „ strani 8. čitaj v 27. vrsti „s polnimi, „ „ 12. „ ,, 15. ,, ,,druzega bruna,“. „ „ 36. „ „ 12. „ „hiša, meri 13. 8'5 — v 22. vrsti pa ,,Jednonadstropna hiša". „ ,, 43. ,, pri izkopavanju prsti v 15. vrsti „višina 0'50 w“, v 27. vrsti pa ,,jednaka globočina 2'5 m“. „ „ 48. „ „ 21. ,, 1'50 m namesto 1'50 ravno tako na str. 51. v 9. vrsti-od spodaj. „ „ 49. ,, pri izmeritvi v celi vrsti m\ ,, „ 58. odpade izraz ,,dolžina“ v 24., 29. in 31. vrsti, v 32. vrsti pa čitaj 10 m namesto 10 000 m\ „ „ 62. čitaj pri kleparskem delu „2 izstopni okni“ itd. „ povsod ,,horizontalen" nam. horicontalen, ,,vhod“ nam. uhod in ,,kletne" nam. kletine (glej Ple- teršnikov slovar). Prošnja. Cenjeni čitatelji naj blagovolijo naznaniti odboru še druge pogreške, če se nahajajo v knjižici, da se popravijo v pri¬ hodnji izdaji. Tudi se nam bode jako vstreglo z narodnimi izrazi, ker pogostoma je bilo treba ledino orati in kovati znanstvene izraze, gotovo se pa dobe v kakem kraju domovine še pristni narodni. .1 amm). S. h./č. O mreioo. H.£.. očrt. ,v.o I s/iranriba-. fjoa.1 rt- čco&. DCt CciHcna-tcc i .rtco-nnccc jjodlO. ve z v H.R H. Z, ojflecčJ. JCQ JVR očrt JltusV cbci/ir/Cč črtat-. * d'SOD j proč rt : ’ • «■' 4 f 'ncc^/9ta^m\ n-aočrt rofeotoo. Cefta, mere, to /Ho ir— v o lit tvlev f teren). JL dvori,tč0-- iv qnoj n te, ja.-msvo. v vrt ul l elenja. vo. vi čof a, VH Vft % k K rvobčrt Jrjo r&d nji, ojledJ, 2 vrtt/teo, ioCn-o, Opeč, f o^rjočce, o Č, J rtofi roče e, S foroca r rto/j n/a. nt,o. »C -ZZ tpro.l re/i 0 U.R.. NRRODNR IN UNIUERZITETNR KNJI2NICR