Posamezne Številke* Navadne Din 1*-—> ob nedeljah Din 2"—. »TABOR* izhaja vaaV dan, oedclje ia praztrilcov, ob 18, ori * datumom naslednjejp dne ter stane mesečno po pošti V 18*—, *a inozemstvo D 26*—t / .05 ta vij cn na donr D 19*—, os iz7 ozDice D18*”% ' je dobil pri volitvah od naroda. V okviru programa1 demokratske stranke je nemogoče sporazumevanje pleunen, ker stranka mora stati na stališču narodnega edinstva. Danes je končno treba pozitivno vedeti," kdo hoče braniti narodno e din st vo in kdo hoče revizijo ustave. Del stranke, ki’ je z g. Da Vidovičem, mora končno spre-, gledati, da je Radič destruktiven ele-ment. * Radič preti s parlamentarno abstinenco in s krvjo. »Reichspo-st« objavlja razgovor svojega sotrudnika- Seminge-ra z Radičem o njegovih namerah po svršeni ministrski krizi. Radič je rekel, da je zdaj situacija jasna in da je zavladal absolutizem, kar znači, da Hrvati' in vsi Srbi v kraljevini SHS nimajo ničesar več pričakovati od parlamenta ▼ Beogradu. Hrvatsko-macedonsbo, albanske, turško, nemško in madžarsko vprašanje so postala zdaj mednarodna vpra-, sanja. Vse te pritiškane narodnosti morajo zdaj solidarno poiskati svoje za-' veznike v inozemstvu. Zdaj je zunanja situacija ugodnejša za to, nego preje. V Angliji je Ramsay Macdonald. v Franciji Herriot in socijalisti, Bolgarska in Turška sta pred sklepanjem zvezne pogodbe, s Hrvati so Madžari. Prihodnje volitve bodo krvave. * Radič se veže z boljševlki. Poleg zvez, ki jih nima, kakor-n. pr. z Angleži in Francozi, se Radič hvali fudi z zvezami, ki jih v respici ima. V zadnjeml »Slobodnem domu« objavlja pismo kmečke rdeče internaerjanale iz Moskve,' kjer mu pišejo, da so uvideli,, da med njimi in Radičem! ni.kakih znatnih razlik in da je mogoče njegovo sodelovanje v rdeči internacijonali. Radič priporni-, uja, da privede lirvatske kmete v krog; to internacijonale, da razvije v njej »svojo seljačko čovječansko republiko«. To se pravi z drugimi besedami, da vodi Radič hrvatske krpete med boljsevike. G. Davidovič mu bo pa še naprej kurrto-val pri tem početju?! * Radičev manjšinski kongrei. Radič se je tako zaljubil v svojo »idejo« o kongresu narodnih manjšin, da mu še ^vedno ne da miru. Ker ga v- Avstriji ae SSffifa' X »T A E D R«. •V Mariboru, dne 27. ffiaja 192’ sme sklicati, ga baje namerava sklicati koncem septembra v Ženevi v Švici. [Vprašanje je, če bo dala Švica privolje-(nje za Radičeve eksperimente. * Otvoritev italijanskega parlamenta Se je izvršila v soboto 24. im. s prestolnimi govorom, baš na obletnico vojne napovedi Italije centralnim državam. Go vor omenja ureditev italijanskih mej na vzhodu in aneksijo Reke. Izreka priznanje vojaštvu, mornarici in milici (faši stovski) ter vsemu narodu. Pohvalno o-menja delo sedanje vlade in naznanja nadaljevanje dozdajne politike. V zunanji politiki hoče ostati Italija miroljub na. Reparacijskemu vprašanju bo po svečala vso pozornost. Konvencije z Jugoslavijo bodo omogočile prijateljsko sodelovanje obeh držav. * 13. kongres ruske komunistične stranke je bil otvorjen v soboto 24. tm. v Moskvi. Dnema kronika. i — Smrtna kosa. V Rečici v Savinjski dolini je umrl g. Franc Zemljič, nadučitelj v pok., oče nadučitelja v Rečici Branka Zemljiča in Marice Volčičeve soproge finančnega tajnika v Mariboru •— V Zrečah je umrl dne 21. tm. g. Anton Hlastec, mornariški višji poslovodja v pok. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! — Razpisano notarsko mesto v Celju Prošnje je ^vložiti do 8. junija na notarsko zbornico v Ljubljani — Odlikovanje Masarykovcga regimenta v Beogradu. V Beograd je dospel .češkoslovaški general Pfeifer, ki ho vstopil v našo vojsko v svrho študija maše vojaške organizacije. Prinesel je za oficirje in moštvo Masarykovega regimenta, ki je trenutno v Skoplju, mno-jtgo odlikovanj. Ta odlikovanja bo raz-! delil dne 26. maja v prisotnosti deško [•jsiovaškega poslanika Jana Šeba. jj — Posebni vlaki dne 29. tm. k Mal-'igajevi slavnosti v Guštanju. Dne 29. tm, uvozijo k veliki slavnosti koroških Slovencev, posvečeni spominu junaka Malgaja, poleg redtnih tudi izredni vlaki- Iz Maribora odhaja izreden vlak ob 6.40 -(k termi imajo priključek tudi udeležen-*» s proge Pragersko-Cakovec) in pripelje v Gnštanj ob 8.45. Iz Gu Stanja se 'vrača izreden vlak v Maribor ob 20. uri in dospe v Maribor ob 22. uri. Udeleženci s proge Caikovec-P-ragersko morajo (zapustiti Gu&tamj že z rednim vlakom tab 1)8.22, ker sicer nimajo Tveze. Iz Celja odhaja poseben vlak ob 4. uri In dospe v ‘Gtrštanj ob 8. uri. Povratek iz Guštanja ob 19. uri, or ih od1 v Celje ob 23. uri. Ka-jkor že javljeno, velja za te kakor tudi redne vlake polovična cena, če se potnik na povratku izkaže s potrdilom, da. se je udeležil Malgajeve slavnosti v Guštanju- Dofttojevskij: SELO STEPANČIKOVO. Šest slik po istoimenskem romanu. Režiser: N. O. MASALITINOV. Slikar: A. V. ANDREJEV. 'Jfegor Iljič Rostanjev, umir. ! polkovnik..............N. O. Masalitinov iOospa Rostanjeva, genera- Hca, njegova mati . . . M. A. Tokarskaja [Sašenjka, njegova hči . . M. A. Bahareva illjuša, njegov sin ... . * * * ISerjoža, njegov sinovec . . I. V. Vasiljev flPraskovjalljinjična, njegova . sestra.................M. A. Skrjabina INastjenka, pohčcrjeuka . . M. A. Krasnopoljskaja Ijevgraf Harionovič Ježevi- kin, njen oče...........G. V. Sjerov Toma Fomič Opiskin, živi , pri Rostanjevih . . . . P. A. Pavlov [Tatjana Ivanovna, bogata J1 posestnica.............M. A. Križanovskaja [Bahčejev, viastelin . . . . S. M. Komisarov [Ana Njllovna Perepeljicina L. N. Levickaja lObnoskina.................V. M. Greč [Obnoskin, njen sin ... V. L. Zelickij iGavrilia, sobar...........P. F. Šarov [Faiaiej, kozaški deček . . N. G. Sekevič Vidopljasov, lakaj . . . .. P. F. Cicijanov ■Godi se v Rusiji na kmetih v šestdesetih letih tninolaga stoletja. Po tretji in peti sliki daljši odmor- j.1 Gospodar in lastnik sela Stepančiko-liva je upokojen polkovnik Egor Ilič l'[Rostjanov. Polkovnik je vdovec in živi ite svojem domu z materjo, sestro in svo-; jima dvema otrokoma. Mati se je prese-jlila k njemiu po smrti svojega drugega i moža, generala Krahotkina, in jo pripeljala g seboj Fomo Fcujiča, Ta Fomo I — R c trgi občni zbor Sveže trgovskih gremijev se je vršil minulo nedeljo, dne 25. tm. na Bledu ob številni udeležbi. Navzočih je bilo 116 delegatov iz cele Slovenije. Zbora sta se udeležila tudi veliki župan ljubljanski dr. Šporn, nadalje gg. dr. Mara in dr. Windischer. Poročila funkcijonarjev so bila soglasno sprejeta. Za kritje proračuna se je določil letni prispevek protokoliranih članov na 20 D, neprotokoliranih pa na 10 D. Predlogov posameznih gremijev je bilo toliko, da ni bilo mogoče o vseh razpravljati. Pooblastil se je širši odbor, da o njih razpravlja in sklepa. Pihodnji občni zbor se vrši v Rogaški Slatini. — Tatvina v šmarjeti. — 19. maja okrog 15. ure je prišel v nezaklenjeno stanovanje Ane Lahne v Oklenoviku, občina Šmarjeta nek neznance, vlomil v neko omaro, ukradel iz suknjiča 2250 D; 2 bankovca po 1000 D, ostale po 10 D. Vlomilcu so baje že na sledu. — V noči od 13. na 14. tm. so neznani storilci vlomili v drvarnico posestnika Jožefa Hauptmana v Gradiški v okolici Maribora ter ukradli 2 žagi, 2 dleti, 1 pilo in še drugo orodje. Isto noč so vlomili tudi v drvarnico Bogomira Bračko v Dobrenju, kjer so istotako odnesli različne predme,te. — Dve nesreči na Blejskem jezeru vsled neprevidnosti. V nedeljo, 25. tm., so napravili dijaki državne trgovske šole v Zagrebu izlet na Bled. Istega dne se je vršil tudi občni zbor Zveze trgovskih gremijev. katerega so se udeležili tudi številni delegatje iz Maribora. Čuden slučaj je nanesel, da sta se popoldne pripetili na jezeru dve nesreči, pri katerih so bili Mariborčani rešitelji. V večjem čolnu so veslali po jezeru mariborski trgovci gg. Weixl, Šoštarič, Oset, Murko, Jančič, Novak, Zidanšek, Barta in Stark el. V kakih 2fl mi oddaljenem čolna so se vozili 4 dijaki in 4 dijakinje. Eden izmed njih, ki je bil v plavalnih hlačah, je hotel skočiti v vodo na naj-globokejšem! mestu. Stopil je na rob čolna in v trenutku, ko je hotel odskočiti, ga je neka dijakinja prijela za noge. Čoln se je vsled tega nagnil in vsled nastalega sunka prekucnil, Mariborčani so s svojim čolnarjem Jak. Knafličem iz Bleda takoj hiteli na kraj nesreče in res se jim je posrečilo rešiti vseh sedem’, dočim so eno dijakinjo vlovili v nek drug čoln. Vse štiri deklice, izmed katerih sta bili dve popolnoma obleče ni, so bile že nezavestne. Vse ponesrečence so prenesli rešitelji v hotel »Triglav«, kamor so poklicali takoj zdravnika. Vsi so si kmalu zopet opomogli, le eno je prijel srčni krč, pozneje pa je konstatiral zdravnik še pljučnico. Mariborčani so se pozneje zopet vrnili na jezero. Ko so dospeli nekako v sredino, Fomič je bil v generalovi hiši za čitalca in dvornega norca, vendar je generali-co očaral tako, da.se ni marala več raz-stati z njim. V polkovnikovi hiši zado-bita kmalu Foma, in generalica vrhovno -oblast. Generalica strahuje svojega dobrodušnega sina z omedlevicami in očitki, Foma pa z donečimi besedami o svoji nravni in duhovni vzvišenosti in o polkovnikovi propalosti in zakrknjenosti. Kajti Foma ga je prepričal, da je on (Foma) velik pisatelj in učenjak; da piše knjigo, ki ga bo proslavila itd. Tiranija, ki jo Foma in generalica izvršujeta nad polkovnikom in celim Stepančiko-vim, je nepopisna in nima meja. Stvar pride tako daleč, da Foma zahteva, n. pr. naj četrtek ne bo četrtek, temveč sreda, da uči kmete astronomije, lakaje francosko itd. Toda to še ni vse. Polkovnikova, otroka imata guvernanto; med njo in’ polkovnikom se razvije ljubezen, ki pa ge-neralici in Fomi ni po godu. Kajti izbrala sta drugo nevesto. Po naključju pride v hišo zelo bogata, toda napol blazna Tatjana Ivanovna, to naj bi polkovnik poročil. Polkovnik je tu slabič, da se jim polagoma že vdaja; da_pa ne bi imel slabe vesti radi guvernante, ki jo resnično ljubi, pozove iz Petroburga svojega nečaka, ki naj bi dekleta zasnubil in poročil. Nečak se vabilu odzove ter pride. Že med potjo čuje prečudne vesti iz Stepančikova. Gospod Rahče-je-v, ki ga na poti sreča, mu pripoveduje razne podrobnosti iz Fonove strahovla- ( do. Ko pride ,y. " 3pauč:,koy,o, ga ^ozdra- so kakih 60 m dalje zaslišali klice na pomoč ter opazili preobrnjen čoln. Ker so bili preveč oddaljeni, niso mogli takoj na pomoč. Vendar pa. so med tem prihiteli drugi čolni, med prvimi tudi čoln mariborskega trgovca g. Berdajsa, s katerim je bil tudi g. Tomc iz Moravč. Potegnila sta iz vode nezavestno dekle, dočim so drugi rešili neko žensko in nekega podnarednika. Nek 15-1 etni Franc Grilc iz Lesc, ki je bil tudi v tem čolnu, je utonil. Tudi to nesrečo je pripisovali neprevidnosti. Vsi štirje so se namreč ta ko zelo gugali, da je čoln zajel vodo in se vsled tega obrnil. Obe nesreči dokazujeta, kako nujno potrebno je nadzorstvo mladine na izletih. — Radio-postaja v Beogradu. Francoska radiotelegrafska družba je predvčerajšnjem ob 9. uri zjutraj izročila svojo veliko radiopostajo prometu. — Poprava proge Zagreb-Brod. Kakor doznavamo, bo čez nekaj dni podpisano rešenje, da se iz rezervnega fonda dovoli kredit 51 milijonov dinarjev za popravo proge Zagreb-Brod. Materija! za. popravljanje je že preskrbljen in po izjavah merodajnih faktorjev bo proga do jeseni že popolnoma renovirana. —- Donava na treh mestih razrušila nasip. 24. maja je ministrstvo notranjih poslov dobilo od velikega župana v Somborju brzojav, s katerim prosi za takojšnjo pomoč, kor je Donava po noči ob 2. uri pri mestih Babojeva, Bajski m Odžaci na treh mestih prevalila nasip ter poplavila omenjena sela ter večji del spodnje Bačke. Notranje ministrstvo je odredilo brodarskemu sindikatu, da pošlje takoj potrebno pomoč. — Vulkan v vzhodni Galiciji? Glasom časopisnih vesti se je pojavil v vzhodni Galiciji nenadoma vulkan, ki je začel bljuvati pepel in lavo. Prebivalstvo je v strahu za svoje življenje pobegnilo. Našli so se seveda takoj prebrisani tički, ki so lahkovernemu ljudstvu začeli prerokovati konec sveta ter se okoristili s premoženjem prestrašenih grešnikov, ki so jim poklonili vse svoje premoženje za zveličanje duš. — NajbogatejSi človek Rumunije n-mrl. V Braili je umrl znani milijarder Emorioos, ki je veljal za najbogatejšega človeka v Rumuniji. Njegovo smrt je povzročila vesela vest, da je pri neki kupčiji zaslužil milijon angl. funtov. Od veselja ga je zadela kap. Ha rodno 1 ■ te. REPERTOIRE: Poiiideljek, 26. maja, »Magda«, Ab. B. Torek, 27. maja ob 19. j?ri »Selo Ste« paiicikovo«. Gostovanje Hudožestveni-kov. • Sreda, 28. maja ob 19. url »Češnjev vrt«. Gostovanje Hudožestveidkov. Četrtek. 29. maja ob 19. uri »Življan-sk< boj«. Gostovanje ilucložestverdkov. -n- Hudožestveniki v Mariboru. Odlični dramatski. umetniki Hudcžestveniki, do-spo v Maribor! dne 27.'maja ih ostanejo pri nas tri dni. Red predstav je sledeč. 27. maja: Dostojevskij; »Selo Stepanči-kovo«. — Dne 28. maja: Čehov: »Češnjev vrt«. Dne 19. majn: Dickens:: »Življenskl boj«, — Zanimanje za izvanredijo odlične umetnike, je bilo v vseh mestih Jugoslavije (tudi v inozemstvu) nepopisno.'Iz časopisov posnemamo, d- bilo gledališče v Dubrovniku za prvo predstavo Hudožostvenikov koma i nr ndnjeno, a tako.i po prvi predstavi, je bilo-navdušenje za Hudozestvenike tako silno, da so bili namah razprodani vsi prostori za uadaljne predstave. Tudi pri nas v Mariboru se zanimanje vedno veča; (vstopnice za prvo predstp’ o že prodane); zato opozarjamo cunj, občinstvo, da si takoj nabavi vstopnice, ker petem ho prepozno in marsikdo sc bo kesal, da ja zamudi! ngr' nriliko ogledati, pi svo-tovneznano igralsko družbo. Blagajna je vsak dan odprta od 9.-—.12. in od 15.-17. Telet. 382. Šs nekaj prostih sedežev za prvo predstavo Hudožostvenikov ( Selo Ste-paučifkovo) je na razpolago na galeriji ter v sprednjih ložah, istotako za drugo predstavo. Rezervirane vstopnice za Kudcže-stvenike naj sc dvignejo najkasneje do torka, dne 27. tm. opoldan. Do- torka o--poldne necfvignjene rezerv- vstopnice se bodo prodale. Toaleta v gledališču o priliki gostovanja Huriožestvenikov. Vljudno naprošamo cenj. občinstvo, da se pri predstavah Hudožestvenlkov oblečejo Čim dostojnejše kot zahteva to vljudni takt napram gostom. Siike nekaterih odličnih umetnic moskovskega Hudožestvenega teatra so razstavljene v izložbenem oknu tvrdke Preis v Gosposki alici. EsaifssEsasBsiEaafi! KAROčevlli gtlaribos’, Koroška e. 19. Film. vi stari lakaj, ki se mora učiti francosko. Strica dobi za skednjem, kjer naskrivaj govori s kmeti, ki so ga prišli prosit, naj ne podari njihove vasi Fomi. Po vsem stričevem obnašanju vidi, da j© stric radi njegovega prihoda v skrbeh, ker ho imel zopet prepir v hiši. Pri čaju vlada v resnici nad pisano družbo mračno razpoloženje. Kajti Fome ni k mizi — slabo znamenje. Ježevikin’ poroča, da ga ni zato, ker je prišel iz Peterburga nov učenjak, tako da njega ni treba. Razen tega je pa še vedno jezen na polkovnika, češ, da ga je užalil. Pred tednom je namreč polkovnik povabil k sebi nekega generala in se je tega obiska preveč veselil. To veselje je Fomo užalilo, zahteval je zadoščenje: polkovnik naj njega, Fomo, za kazen ves dan titulira z ekscelenco. Polkovnik se je temu uprl in tega mu Foma ne more odpustiti. V pogovoru se še izkaže, da je loma kratkomalo izjavil, da je drugi dan na god polkovnikovega sina njegov rojstni dan, d asi to ni res. Pri tej priliki^ pride do izbruha v polkovnikovi hčeri, ki ne more več gledati, kako očeta ponižujejo. Seveda izzove njen nastop v generalici omedlevico, ki konča z napadom na novega Fomovega tekmeca v učenosti — nečaka. Sredi te burje se pripeti nova nesreča, V sobo prijoka hi-ka.i, ki ga je Foma zalotil pri plesanju »kamarinskega«. Foma mu je ta ples strogo prepovedal, češ, da je razvraten. Za njim pride Foma, ki dolži polkovnika, da je on kriv vseh takih grozot, ki se dgghjtjjb v Shepafičikovem. Nato globo-. Grajski kino. Danes pondeljek, torek in sredo se predvaja II. del velezaniinive drame »Dve Siroti v strašni burji življenja«. V četrtek začne »Zginula hiša«, senzacijonalna drama z Hairry Pidom v glavni vlogi. koumna debata: »kamarinski« in o literaturi. Polkovnik jo prekine z anekdoto, zato je tlrogo oštet. Nato pride lakajeva skušnja iz francoščine. Lakaj so upre in pove Fomi nekaj bridkih v obraz; zopet burja; tudi nečak napade Fomo, ki ogorčen zapusti sobo. Vsa družba sc razkropi. Nečak sc razgovori z guvernanto, njegovo snubitev odločno zavrne. Tu pride ponj lakaj, češ. da ga kliče stric k sebi. Polkovnik je sklenil, so razstati. s Fomo, nečak naj mu bo moralična opora pri sceni, ki ga čaka. Pozval je tudi Fomo, kateremu misli objaviti svoj sklep. Ko Pa Foma pride, mu pogum upade. Ponudi mu veliko svolo denarja in hišico v mestu, samo naj gre. Foma denarja ne vzame, obljubi pa da pojde. Polkovniku je sedaj žal, ker se jo uveril o njegovi plemenitosti; prosi ga, naj ostane, toda Foma je užaljen — konča pogovor s tem, da Foma ostane, ker ga je polkovnik nazval ekscelenca. Mizinčikov, daljni sorodnik, ki tudi živi v polkovnikovi hiši, pa se mPdtcnf pripravlja, da bi naskrivaj odpeljal Tatjano Ivanovo, se z njo poročil in si pridobil njeno premoženje. Toda prvem1 ognju jo svojo misel zaupal Obno-skinu, ki je s svojo materjo v gosteh pr! polkovniku. Na večer, ko hoče Mizinčikov svoj načrt izvršiti, zaloti Foma Fomič polkovnika na ljubi zenskem sestanku z guvernantko. To polkovnika prisili k sklepu, da prihodnji dan na vsak način guvernantko javno zasnubi. Še tisto noč pa Obnoskin prekriža MizinČikove račune s Tat .i Etno Ivanovo in jo on odpe- dne’ 27. SaTa iSSfr - ^ g«> SEffiTa,\ tV Mariboru, Mariborske vesti. Maribsr, 26. maja 19J4. POZDRAVLJENI! Jutri pridete k nam, odposlanci ruskega Duha! Morda vas tukaj — na križišču dveh ras, kjer so se skozi stoletja odbijali in spajali razni vplivi — ne bomo sprejeli tako, kot bi Vas bilo treba sprejeti. Morda bomo hladnejši in bolj molčeči kot bi smeli biti. Toda verjamite, da Vas pričakujemo tako, kakor še nismo pričakovali piko-2;ar. No z zastavami in z godbo, temveč z vznemirjenjem', z valovanjem! naših misli in čustev. Razigrani smo v svoji notranjosti, podobni ljudem, ki čakajo kak velik duševni ali srčni dogodek. Iz besede »hudožestveniki« nam zvene odmevi tiste slovanske izvirnosti in pristnosti, ki jo je ohranil edini ruski narod. Mi, slovanski konglomerat tujih vplivov. slutimo v Vaši umetnosti razodetje našega čistega slovanskega bistva. Ne mislite, da pričakujemo kaj eksotičnega, kakor običajno pričakuje zapad od Rusije in ruske umetnosti. Ne! Hudože-stveniki ste v svoji umetnosti združili' znpidno zunanjost z rusko notranjostjo, evropsko obliko z ruskim' duhom. V tem' tiči nedosegljiva višina Vaše umetnosti. Prinašate nam' utirano mluziko ruskega1 jezika, jezika, ki ga govori čez 100 milijonov ljudi, in ta godba vzbuja v naši notranjosti nekaj drugega nego v notranjosti neslovanskega človeka, Kdo ve kakšni davni' zaostanki -so se ohranili v naši podzavesti, kaj se bo prebujalo v nas, ko bomo slišali na odru do virtuoznosti izdelani instrument Vaše u-metnostl — ruski jezik. Iz teh krajev so nekoč naši najboljši ljudje upirali svoje duševne oči V Rusijo. Z nekako' pobožnost jo so izgovarjali rusko Ime. V Rušili so videli nositelja tiste slovanske sile, ki bo zlomila tujo kilo in osvobodila okovane slovanske narode. Danes vidimo v Rusih več. Naša doba pokazala železno silo. Na ruskih tleh je debila težnja.za nasiljem svoj naj-dramatičnejši izraz. Toda najboljši duhovi že uvidevajo, da sila ne more odrešiti človeka in privesti k človeštvu. V ruskem’1 trpi jen ju vidimo katarzo cele civilizacije, ki sloni na šili. In v ruski kulturi in umetnosti opažamo fermentacijo nove, nasprotne sile, sile duha. ■ Tudi. iz umetnosti Hudožestvenikov Sevajo toki nove duševne energije, ki naj se razodene evropskemu človeštvu kot pot.k odkupi jen ju in izveličanju. In vidoč v Vas prave umetnike, izbrane zastopnike ruskega podajanja lepote, Vas pozdravljamo kot odposlance neumrjoče, duhovne Rusije. i ; Ije. Na vse zgodaj gredo za njima v pogon; Tatjtna Ivanoma so vrne v hišo, toda njena možitev s polkovnikom1 je f tem onemogočena. Vendar polkovnik vseeno ni več posebno trden v svojem sklepu. Loteva se ga malodušnost. Ko je vsa družba zbrana pri Fomi Fomiču, se odigra nova komedija. F orna. izjavi, da se poslavlja od Stepančikova, da zapušča to hišo greha itd. in govori dolg poslovilni govor. Ko hoče oditi, mu polkovnih brani. V nadaljnjem postane Fo-jna nedostojen in javno govori o ljubim-fckem’ sestanku med polkovnikom in guvernanto. To je tudi polkovniku preveč. Vrže ga pe stopnicah in ga, veli odpe- vi hfa. Polkovnik prosi guvernantko za roko, ki ga pa zavrača, češ, da ne more v hišo, kjer je vse zoper njo. Nevihta in freska nje opozorita vse na usodo Foma Fomiča. Polkovnik se da o^-PČati in ko pride lakaj poročat, da še je voz prevrnil in da je Fnrna padel v jarek, hiti sam* ponj. Teda srečata * že v posestvu, kajti Foma so je ge skesal in je šel nazaj. Privedejo ga mokrega, blatnega, »nezavestnega«. Ko se zbudi, govori zopet govor, v katere ml pove, da ga je skrbela lo usoda nedolžnega dekleta, češ, obnaša nje polkovnikovo 'je bilo krivo, da je smatral razmerje med njima, za •nedopustno, in da se Ko maščeval s tem, da jih blagoslavlja. Zavojuje anova in kon en ovci javno srca vseh )n sipridobi svoje gospodsfvo naza j. Pozdravljamo Vas in hvaležni srno Vam; da ste došli k nam! Iz srca Vam kličemo: Zdravstvujte! I-uš. -V I m Prihod Hudožestvenikov in naše občinstvo. Kakor poročamo na drugem mestu, dospe skupina članov Moskovskega hudožestvenega teatra, jutri, v torek okoli 10. ure dopoldne v Maribor. Ker so odlične ruske umetnike v vseh drugih mestih na slovesen način sprejeli in pozdravili, upamo, da se bo tudi na naši postaji zbralo kolikor le mogoče številno občinstvo, da pokaže slavnim gostom svojo pozorifost. m1 Matura na mariborskih srednjih šolah. Ustnim1 izpitom1 bodo predsedovali kot ministrski odposlanci: na drž. gimnaziji in realki g. dr. Mih. Kombolj, gimn. ravnatelj v Zagrebu, na drž. moškem učiteljišču g. dr. Janko Bezjak, viš. šol. nadz., na drž. ženskem1 učitel jišču in na zasebnem učiteljišču šolskih sester g. dr. Leop. Poljanec, inšpektor srednjih šol. m Ljudska univerza. V pondeljek 26. trn’, predava novinar g. Friderik Golob o sodobnem pacifističnem gibanju. Začetek predavanja ob % 20. uro (mala kazinska dvorana). Vstop prost. Opozarjamo na to zanimivo in aktuelno predavanje. m Obisk ljubljanskih juristov v /Mariboru. V soboto pred poldan ob pol 10. uri je dospelo v Maribor 58 slušateljev juridične fakultete pod vodstvom profesorja dr. Dolenca ter prodekana dr. Klišeja. Na kolodvora so iih sprejeli državni ipravdnik dr. Orasseli, dr. Feisman ter ■nekaj Članov društva naprednih akademikov v Maribora. Predpoldam so si o-gledali celotno poslopje moške kaznilnice, kjer sta akademikom razkazala ves ustroj kaznilnice ob poučnih besedah dr. Dolenca, g. ravnatelj Sertič in g. kurat Zavadljal. Nato so juristi obiskali še policijski komišari jat, kjer jim je g. nadsuetnik Kerševan v daljšem predavanju obrazložil nainovejše panoge policijske vede. Pokazal in orisal jim je tudi par slučajev iz svojega praktičnega delovanja taiko n- pr. znano afero s ponarejenimi kolki in monopolskimi trakovi. Popoldan so si ogledali najprej moderno tkalnico Doctor in drug. nato pa Sadjarsko in vlnorejsko šolo. Tam jim je g. ravnatelj Žmavc razkaizal posestvo šole, gospodarska poslopja in vinsko klet. Zvečer ob 8. url je priredilo gostom društvo naprednih' akademikov pozdravni večer, ki je zelo animirano potekel. Pozdravila sta akademike dr. Rosina, ki se je spominjal predvsem težkih nacijo-nailnili bojev v Mariboru ter g. minister n. r. dr. Kukovec, ki je v svojem govoru nagla?,al važnost dela slovenskih pravnikov v našem javnem življenju. Govorila sta tudi profesorja dr- Dolenc in dr. Kušej, nakar se je jurist Mejak v imenu vseh tovarišev zahvalil vsem, ki so imeli zasluge, do je ekskurzija tako lepo u-speta. Ob % na 12. po noči ■ s.o se gostje odpeljali nazaj v Ljubljano. m Gojenke mariborskega državnega učiteljišča so s svojim' koncertom mino-lo soboto v Ljubljani doživele lep n-speh. Filharmonična dvorana jo bila premajhna za vse občinstvo, ki je navdušeno pozdravljalo mariborske goste in jim1 prirejalo burne ovacije. m Premiera Hemčeve »Magde« v soboto ni Kila tako obiskana, kot bi zaslužilo odlično delo našega znanega drama- kortudi ge Birkšekovi in gg. Bratini in Koviču prirejalo burne ovacije. Avtor jp dobil tudi venec. O sami uprizoritvi prinesemo jutri daljše poročilo. m Kje je narodna zavest? Prejeli smo: Slovenski denarni zavod v Mariboru je pisal mariborskemu trgovcu, kateri tma slučajno nemško ime, v blaženi nemščini. Ta hvalevredni trgovec je slovenskemu denarnemu zavodu vrnil pis-mo z opombo, naj se njemu le slovensko dopisuje. Kje je naš narodni ponos?! m Komanda mariborskega vojnega o-ltrnga se je v minulem tednu preselila iz ^dosedanjih prostorov v Dravski vojašnici v vojašnico kralja Aleksandra na Meljski^ cesti. Prostore v Dravski vojašnici baje adaptirajo za stanovanja. in Za provizoričnega cestnega mojstra je mariborski okrajni zastop imenoval g. Franca Lajha. Tako čitamo v »Slovencu«. Če je ta gospod bivši železničar, vodja klerikalnih železničarjev, je jasno, da je okrajni zastop pomnožil četo klerikalnih agitatorjev v mariborskem okraju. m O starih francoskih gradovih je predaval včeraj v dvorani Grajskega kina profesor f r a n c osk e g a Ij e z ik a na zagrebški univerzi g. V ar In er. Predavatelj, ki ga dičita pristno francoski esprit, združen s temeljitim poznavanjem politične, kulturne in umetnostne zgodovine, je z veliko lahkoto iu jasnostjo prikazal lep kos francoskega življenja v slavni preteklosti. Na več kot 100 slikah plemiških in kraljevskih gradov je razlagal bohoten procvit francoske renesanse in nji sledečih struj Ob pogledu na prekrasno zapuščino aristokratske dobe francoske zgodovine, ki priča, o visokem' kulturnem in umetnostnem čutu plemstva in monarhov, smo morali nehote misliti, kako barbarski so bili v primeri s francoskimi aristokrati nemški plemiči v naših deželah! Predavatelj je podrobno razkazoval zunanjost in notranjost gradov v Fontai-nehleau iu Versailles, ki značita višek sodobne arhitekture in umetnostnega o-kusa v spremi človeških bivališč. Obenem z razlago umetnostnih značilnosti je g. prof. Variner podal mnogo zanimivih momentov iz francoskega kulturnega življenja in takratnih političnih razmer. Slušatelji, ki dobro razumejo francosko, so francoskemu krožku, predvsem pa seveda g. predavatelju hvaležni za užitek, ki ga je nudilo to predavanje. Dvorana Grajskega kina je bila polna občinstva, ki se je ob koncu eno-inpolurnega predavanja g, prof. Vari- ni Razsvetljava v Mariboru in škodljivi ponočnjaki. Prejeli smo: Prebivalci Ob bregu (IV. okraj) smo že prosili za odipomoč in tudi javno tožili o jako slabi razsvetljavi, katere pomanjkljivost čutimo seveda v kratkih dneh, a zaman. Sama 1, reci in beri ena lučca in še ta sko-ro ob začetku ceste, naj bi zadostovala na precej prometni cesti! Poredni dečki so si zbrali to zapuščeno svetilko kot cilj; ni čuda torej, da večkrat sploh’ ne funkcijontra. Odgovori, Ciciban: Kaj je potem naša luč? Ako nisi gluh, šumeča Drava je tvoja voditeljica, da ne padeš vanjo. Pijanci in škodljivi ponočnjaki v zavetju neprodorne teme zlorabljajo ta nedostatek ter trgajo vrtne plotove iu rušijo vrtno in drugo ograjno zidovje. Privoščijo si seveda .tudi visok plot Dravskega kopališča, kajti kurivo je drago, pare pa ni. Ali naj smatramo tako dejanje za samopomoč brezposelnih? Kabine imenovanega kopališča služijo brezposelnim dclomrzncžem kot prenočišča. Da je pri vstopu ne ovirajo duri, te-le kratkomalo porušijo in imajo potem neoviran vhod. Stražnik jo pri nas redka prikazen! — Pretečeni teden se pojavijo obč. delavci na naši cesti, oglc-dajoči si zaprašene iu s pajčevino zapredene svetilke, ostanke prošlih časov. Vendar enkrat! Saj so tudi obrezani dav-coplačilci! Ali kako smo se varali! De-avci so sicer začeli kopati seveda tudi na naš račun, da bi odstranili še te spomenike boljših časov. Zakaj? Radi brezposelnosti? Mestnim očetom svetujemo sploh večjo pozornost levemu obrežju in Sicer od železne brvi do državri. in Sčasoma tudi dalie do železniškega mostu. Posnemajte Ptujčane in mulite mest. pre-livalstvu zdravo šetatišče ob Dravi, ‘hvaležni vam bodo ti, mi in vsi. ki se poslužuiejo naše ceste. — Obrezan. m Mestno kopališče bo tekoči teden odprto: v torek, sredo, petek in soboto. V četrtek ostane kopališča radi praznika zaprto. Parna kopel j bo v torek in soboto za gospode, v sredo in petek pa za damo. m Tedenski Izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišn mariborskem od 18. do 24. maja: Škrlatinka: ostali 4, o-zdravel 1, ostanejo 3; Treb. tifus: ostal 1; Griža; ostala 2; Trachom: ostal 1: Rrisi-pel: 1. m1 Tujci v Mariboru. Dne 36. majnika je bilo prijavljenih v Mariboru 51 tujcev in sicer: hotel »Meran« 16, Privat-hotel 4, hotel »Zamorec« 9. hotel »Črni fk V »gosovo« 4, gostilna Halb,- l widl 3, gostilna Spaček 3, gostilna Holz-kinecht 2 in gostilna »Zlati konj 2. j m Policijske prijave. Od sobote na nedeljo je dobila policija skupno 20 prijav in sicer: 1 pretep, 1 razgrajanje, 1: tatvina, 1 ogroženje varnosti, 3 prestopki pol. cestnega reda, 3 nagle vožnje, 5 prestopkov radi avtomobilskega reda, 1 prestopek policijske ure, 1 najdba, 2 izgubi. V pretekli noči pa je bilo 30 prijav: 2 radi pijanosti in potepuštva, 1 poneverba, 1 napad, 2 lahki telesni poškodbi, 2 ogroženje osebne varnosti, 1 razgrajanje, 1 hoja po železn. tiru, 1 prekoračenje polic, ure, 2 prestopka cestnega polic. reda. 2 prestopka avtomobil, reda, 0 kolesarenje po Tomšičevem drevoredu, 1 izguba, 1 najdba, 3 druge prijave.-: m Dva osumljenca aretirana. Aretirana sta bila včeraj nek Ivan F. in Franc R., ker sta osumljena, da sta 11. tm. med 6. in 7. uro ukradla posestniku Janezu Krambergerju v Ivanjcih niklasto uro, e-no srebrno liro, dva poročna prstana, 1 britev in druge stvari- m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo ua zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dno 2. junija tl. ter trajajo štiri1 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. L e-g a t, Mar .i b or, Sl o venska ulica 7, telefon 100. 1134 m Študijska knjižnica. Vsem, ki se zanimajo za znanstveno literaturo, za starejše sk>vensko slovstvo itd., priporočamo Študijsko knjižnico v kazinskem poslopju. Knjižnica je odprta vsak delavni Hugo Hugo, najpopularnejši hr- vatski komikar, od 16. maja naprej vj klub-h aru. 1771 m Kavarna »Mestni park«. Svira dnevno pomnožen salonski orkester pod11 Kultura In umetnost x O ruski umetnosti. Nedavno je izšla v Moskvi nova številka umetnostnega časopisa »Hudožnik-zritel«, ki prinašal celo vrsto zelo zanimivih člankov. Tako komisar za umetnost in prosveto Luna-čarski piše v članku »Lenjin in umetnost«, da ustanovitelj ruske sovjetska vlade (Lenjin) ni bil prijatelj modernih!1 ekstremnih smeri v umetnosti in da jan dajal prednost ruskim klasikom' in jreat* lizmn v literaturi, slikarstvu in gledali-« šču. Lenjin je živahno zasledoval dekH Proletkulta; iu je energično protestirali proti vsaki modernistični hipertrofiji,! Na njegovo inicijativo je bila izpremert-' jena smer Proletkulta. — V isti številkli objavljen članek B. Romaeeva, v kate-1 rent daje avtor obsežen pregled čez rus-i ko, gledališke premiere v zadnji sezoni,' V refleksiji pristavlja, da se rusko gle-j dališče v zadnjem času mnogo posvečal; raznim) formalnim novotarijam. Žani-; miv je članek Sovoljeva o Čehovu kot dramatiku, Tu se pisec postavlja na po-’ polnoma novo stališče: v Čehovu ne vidi1! melanholičnega rosigniranca, temveoj veseljaka; njegov »Višnjevij sad« (»Češ-: n jev vrt«) je veseloigra, dočim so jo doslej vsi interpretirali kot žalosten komad. Pisec je mnenja, da ima Čehova), »mračna« umetnost obilo komične inf groteskne vsebine. x »Nova Evropa«. NajnoVejša številka »Nove Evrope«, ki je izšla dne 21. tm., neposvečena našim' Romunom1 in Cincarjem. Gradivo, ki ga prinaša v tej števil'-; ki. je zanimiv prvpevek k spoznavanju) naše države in nje manjšin, zato ga priporočamo zlasti slovenskemu izobražencu, kateremu so etnografske razmere r Banatu in v Srbiji malo znano. Predmetna številka prinaša sledeče članke;; Naše manjiffp (č.)» Romuni naše država. — statistika (Z. P. Popovič); Rumnni v Srbiji (dr. Tih. R. Gjorgievic); Crneari i' Meglenski VIasi (dr. J. Erdeljanovič); Ofj romanskem stanovištu naše zemlje (dr.-; P. Skok); Srbi štafiilpari u Eumunijil: (Ljub. Stojanovič). V okvir te številka na ne spadajo sicer aktualna rn zanimiva razmotrivanja znanega1 n n rodno-gospodarskega publicista g- dv L Belina o zagrebškem1 velesejmu. »Tv""1-se naroča v Preradovičev trg 9. VVndar le nekaj. Kaj pa je^ dragonsko ljati iz Stepančikova. Zunaj vstaja ne- tika. Vprizoritve se je udeležil tudi avtor, ki ga je občinstvo po osmi sliki trikrat poklicalo na oder in kojcinu je kn,- neju z navdušenim ploskanjem zahvalilo za njegov trud. ravnateljstvom g, Pospišila. Zvečer od pol 21. do pol 1. ure in popoldan (pri lepem vremenu) od pol 17. do pol 19. ure,. SfertSl '43 *% A ii Oi ati MaiLhoViu a vpogled. Tečaji za strojepisje in stenografijo. Zadetek dne 2. junija, ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska, ulica Tl I. K—s: ; • . 1 ■- :. Beograd, Skoplje, Solun. (Utisi s potovanja na gospodarsko kon-B ferenoo v Skoplju.) 1 Ni moj namen opisati celotno potovanje iz naše skrajne severne do skrajne južne točke naše države, temveč pričnem še le nekako v sredi, to je v naši pre-stolici Beogradu. Pot do Beograda je dtaik že dobro znana, recimo povprečno vsakemu 10 ali 15 državljanu Jugoslavije, ali uradno SHS. Zato pričenjam šele v trenutku, ko nas je nočni brzovlak [.pripeljal 9. maja okrog 8. ure zjutraj itam preko Savo na prostorni beogradski kolodvor. Daši odhaja brzovlak proti Nišu in Skoplju šole ob 9. uri, je bilo na kolodvoru zbranih že skoro polno število zastopnikov trgov, in obrtnih zbornic iz cele naše države, ki so bili namenjeni .prisostvovati naslednja dva dni pri kongresu istih korporacij v Dušanovem1 me-;tetu Skoplju, v tisti razuipiti Macedoniji. 'Večina sloven. udeležencev je tudi prispela dan poprej v B., ker je vendar nekaj bolje spati v hotelu, kakor pa kimati v vagonu, ali pa tudi spalniku, tako so vsaj zatrjevali poznavalci enega in drugega. Vlak, kateri na« je imel odpeljati proti Skoplju, je imel zvišano število vozov, tako da smo se še dosti udobno! vozili in to ves čas našega potovanja-* po starem gradili ceste, kakor pri nas, namreč, koder je bila bolj nerodna in nepripravna. Okolica postaja vedno bolj hribovita in obraščena, za naše oči dokaj bolj zanimiva, kakor enolična slavonska ravnina- Vozimo se skozi Lapovo, Mladeno-vae polagoma navzgor, dokler se proga ne prevali v dolino reke Morave. Ta dolina je ena najlepših in najro-dovitnejših v celi Srbiji. Dobro obdelane njive in travniki pričajo o pridnosti srbskega Seljaka, ali da se pravičneje izrazim, seljakinje. ker videli smo po največ ženske; moški so pri kmetijskem delu bolj redki (menda se rajše razgo-varjajo o politiki). Izmed sadnega drevja prevladuje sliva daleko nad vsem drugim. Nasadi sliv, ponajveč debla pobeljena, so nekaj lepega, impozantnega. Vlak nas vozi mimo .Tagodine, kjer je še videti ostanek turških časov: džamija in zraven stoječi minaret; obema se pozna, da današnji rod ne polaga na n ju posebne pažnje. V mestu je velika tovarna za salame, pivovarna in opekarna. Pred postajo Čuprijo premostimo prvič reko Moravo. To mesto, kakor skoro vsa druga, količkaj velika, so vsa nova: za to se imamo zahvaliti Nemcem in njih zaveznikom, ker so pri urniku 1. 1918 prav po hunsko za seboj vse, kar so mogli, pokončali. Pri Štalacu dobi naša Morava z leve Mala oznanila. IVAN LEGAT, I. špacijalna popravljalnica za pisalne, računske, kep kopirne stroje ter drage pisarniške stroje. NajbeljSi barvni trski ter ogltn papir itd. Čuvajte Vaje pisalne streje ter obrnite ae samo na izkušenega strokovnjaka IVAN LEGAT, tačas Vrarova ulica 4. od 15. maja Vetrinjska ulica 30, kavarna Žigart, telefon 43*. ustanovljeno 1919. 982 7—7 Inteligentne m lede pomožne delavke za čiste in mirno delo ilče za takoj ,Volta" d. d., Maribor. 972 Poselile 100—150.000 Din proti sigurnosti se išče za takoj. Ponudbo ped ^Sigurnost* na upravo „Tabora“. 1106 3—3 Vila z vrtom v Ljubljani s takoj prostim stnnovanjam se zamenja za enako ali hišo z vrtom v Mariboru. Ponudbe pod -Vila v Ljubljani* na spravo lista. H03 2—2 Popravilo čevljev brez izjeme kakor tsdi vsa narečila po meri sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva ul. 9. Cene zmerne! Postrežba točna! 1646 10-8 r n n ui mm mm Železniška uprava je najbrž slutila, da’ ^ran’ naJrnoonpjši pritok reke Zapadna jo mislimo na kongresu malo potipati,] or,lvn> Lal.ie se dolina zožuje, polje se 'ter se je najbrž hotela malo prikupiti; ne’ " , ne pašni,Mm goličava«; a ne za toogoče, da ni ravno tako, ampak istina* ° ^°* ^0T)et se razpne pred nami lepi :je, da nami jo šla po možnosti na roko.] njls.nf^' s^iv' 1,0 nnJveč pšenica, pa tudi "Udeležencev nas jo bilo iz Slovenije 22,j rž in ko™za sta dobro zastopam, kakor 'od teh so bile zastopane '(tuše (g. ravn. j tKrejči), Celje (g. Rebek), Rog. Slatina! prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste m vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete 4—U Naslov: 385 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/11. Trgovski sotrudnik, bivši tr govee. iSče službe kot skladiščnik ali prodajalec.. Položi kavcijo. Ponudbe pod .Zanesljiv" na upravo. 1124 2—2 Otrok, '2 Jeli star, se odda za svojega. Naslov pove sprav«. 1133 Izgubila sera v soboto opoldna na potu od gostilne Nendl do broda (pobrežka stran) rdečo bosansko torbico. Naj-ditelja prosim, da odda ključe in železniško legitimacijo, ostalo naj si obdrži kot nagrado — gospej Milici Rojko v tuk, mejtni klavnici. 1135 3—1 Gostilno na račun oddam takoj spretni, kavcije zmožni natakarici. Zvonko Mesarič, gostilčar, Selnica ob Dravi. 1132 Stanovanje 9 ali 3 sob s pri, tiklinami v novozgradbi išče zaseben uradnik. Ponudbe m upravo lista pod ,Visoka najemnina". m 5_.fi Zamenja se lepo stanovanj« (5 sob, kuhinja, kopalnica is predsoba ter ostale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod *Zamena" na npravo .Tabora". Ino kupite tudi krompir in stročni sadeži. V Aleksinacu ima neka tovarna mote. Bizjak) in Maribor (pisec teh vrstic).] dorno visečo železnico; ako je ta tudi sad jgih zletnih krajev Beogradčanov. Raz-jlaga in opozarja nas na zanimivosti o-jikolrce vce domačinov iz B., posebno g. iiM. Stojanovič je bil tozadevno jako -prijazen. ; Vlak nas vozi mimo raznih postaj in /krajev, katerim se več. ali manj pozna (še vojna grozota. Cesta, vsled vojnih fžtrapacov razrita in zanemarjena, se skrbno popravlja in gladi z najmanj pol 'ducata parnih valjarjev; na več krajih !*e grade novi doli, ker tudi v Srbiji so Ob krasnem1 vromenu smo se odpc- { vojne, nisem doznal, pač pa sc vidi raz- Jjali ob 9. uri mimo Topčidera in dru-J stre)jene cestne mostove, kateri čakajo rešitve. Več hiš in želozobetonsklh stavb ob progi pi-iča o dinamitni in ekrazitni kulturi Nemcev. Bližamo se Nišu. Velika lepa postaja, kjer se križajo prog« na vzhod čez Pirot in Sofijo v Carigrad, a na jug v Skoplje in Solun. Vlak stoji tu pol ure, kar smo porabili za ogled mesta v bližini kolodvora. Dalje smo si ogledali mesto ob povratku, kjer smo čakali nad poldrugo uro. , J. Pirc, brivski mojster v Mariboru, Aleksandrova cesta, javlja potrtega srca v svojem, kakor tudi v imenu svoje družine pretužna vest, da mu je umrl njegov srčno ljubljeni sin Hugon Pirc natakarski vajenec. Kruta smrt ga je Iztrgala iz našo srede v najlepši dobi. Pogreb nepozabnega so vrši v torek, dne 27-maja ob 14. url iz hiše žalosti, Aleksandrova c««t* na mestno pokopališče v Pobrožju. MARIBOR, dne 28. majnika 1924, h.) kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, In parfumerijo v modni trgovini i. Vntffrif i It. Marlber, ••»paska ulica 26 == NajlepSe novosti *= 128 Urška, al’ že veš da Je dofcfl V1CEL, MARIBOR fflemi trg Št 6 emajtSreno težko posodo laamto ,GoHlafje »r»W. featro- Movalkega proizvoda, pMeei-l nesto )q Ho posodo, pore vino a-«•* katnaninaato m »teHoao b* nejboijt« vrste. Teo kap«qe »ato h«, Aanvsan , Tl* Mldtt OJtezol .ta odgovorna urednik: Vekoslav Špindler. — Mariborska tUkavfeB.&