UPORABNA INFORMATIKA 93 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI PRISPEVKI IZ KONFERENCE DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE Digitrajnost zahteva digipismenost Aljanka Klajnšek Računsko sodišče Republike Slovenije, Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana aljanka.klajnsek@rs-rs.si Izvleček V krovnih strateško-razvojnih dokumentih Republike Slovenije je zastavljeno, da želi Republika Slovenija svoj razvoj graditi trajnostno in s pomočjo digitalizacije. Pri tem pa je premalo pozornosti usmerjene v nekatere ključne pogoje, ki morajo biti za tak prehod izpol - njeni. Eden izmed njih je (digitalna) pismenost prebivalstva, ki se dosega prek uresničevanja vseživljenjskega učenja. Namen in žele - ni učinek koncepta vseživljenjskega učenja je namreč ustvariti okolje, v katerem posamezniki v dobi hitrih in velikih tehnoloških sprememb skozi vse življenje razvijajo svoje spretnosti za samostojno in aktivno življenje ter vključevanje v družbo. Računsko sodišče Republike Slovenije je izvedlo revizijo, v kateri je obravnavalo uresničevanje vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih. Z revizijo je želelo odgovoriti na vprašanje, ali je Republika Slovenija učinkovita pri uveljavljanju vseživljenjskosti učenja kot družbenorazvojne strategije. Namen prispevka je prikazati ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije, usmeriti pozornost na pomen vseživljenjskega učenja ter na razpoložljive podatke o spretnostih prebivalcev in nakazati rešitve za izboljšanje stanja. Ključne besede: vseživljenjsko učenje, digitalna preobrazba, digitalna pismenost, Računsko sodišče Republike Slovenije, trajnostni razvoj. Digital Sustainability depends on Digital Literacy Abstract In its strategic development document, the Republic of Slovenia has decided that it wants to build its development sustainably and with the help of digitization. However , insufficient attention is paid to some key requirements that must be met for such a transition. One of them is (digital) literacy of the population, which can be achieved through lifelong learning. The purpose and desired effect of the concept of lifelong learning is to create an environment in which individuals, in an era of rapid and major technological changes, develop their skills for an inde - pendent and active life and integration into society throughout their lives. The Court of Audit of the Republic of Slovenia carried out an audit in which it addressed the implementation of lifelong learning in the Repu - blic of Slovenia with an emphasis on adults. The aim of the audit was to establish whether the Republic of Slovenia is effective in enforcing lifelong learning as a social development strategy . This article presents the findings of the audit and focuses on the importance of lifelong learning and availability of data on the skills of the population for a realistic assessment of competences in the Republic of Slovenia required for a transition to a digital and sustainable socie - ty . It concludes with some recommendations for improvement. Keywords: Lifelong learning, digital transformation, digital literacy , Court of Audit of the Republic of Slovenia, sustainable development , Slovenian companies 1 UVOD Hitre tehnološke spremembe, vedno več uporabe in- formacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) na vseh področjih posameznikovega življenja, demografski izzivi, spremenljive gospodarske razmere in ambici - ozni ekonomski cilji, usmerjeni v izboljšanje konku - renčnosti na globalnih trgih in vzpostavitev inovacij- ske družbe znanja, ustvarjajo v zadnjih desetletjih v državah Evropske unije vedno večje potrebe po novih znanjih in spretnostih za življenje in delo. Leta 2017 je UPORABNA INFORMATIKA 94 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost bilo v Strategiji razvoja Slovenije 2030 [46] vseživljenj- sko učenje zaradi svojega vpliva na individualno in družbeno blaginjo izpostavljeno kot osrednja strate- ško-razvojna usmeritev za uresničevanje vseh razvoj- nih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in s tem tudi Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 [34]. [32] Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji [24] predvideva vseživljenjsko učenje kot osrednji način za prilagoditev Republike Slovenije na razvojne in demografske izzive prihodnosti. [46] V povezavi s Strategijo dolgožive družbe [47] in konceptom aktiv- nega staranja je načelo vseživljenjskosti učenja tudi temeljna družbenorazvojna strategija. [46] Računsko sodišče Republike Slovenije je zaradi vloge, ki jo vseživljenjskemu učenju Republika Slo- venija pripisuje v svojih strateško-razvojnih doku - mentih (Strategiji razvoja Slovenije 2030 [46], Sloven - ski strategiji pametne specializacije S4 [45], Resolu - ciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 [36], Digitalni Sloveniji 2030 – Krovni strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2030 [43] in podobno), izvedlo revizijo [32], v kateri je obravnavalo uresničevanje vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih. Z revi - zijo je želelo odgovoriti na vprašanje, ali je Republi- ka Slovenija učinkovita pri uveljavljanju vseživljenj- skosti učenja kot družbenorazvojne strategije. Vse- življenjsko učenje je namreč predstavljeno kot tisti povezovalni element, ki bo omogočil uresničevanje začrtanih strateško-razvojnih ciljev Republike Slove- nije in prilagoditev Republike Slovenije na razvojne in demografske izzive prihodnosti. Namen prispevka je prikazati ugotovitve Račun- skega sodišča, usmeriti pozornost na pomen vseži- vljenjskega učenja ter na zaskrbljujoče podatke o (digitalnih) spretnostih prebivalcev v obdobju na - črtovane digitalne preobrazbe Republike Slovenije. Prispevek izhaja iz vrzeli v znanstveni in strokovni literaturi glede obravnave problematike (digitalne) pismenosti 1 prebivalstva Republike Slovenije v pove - zavi z vseživljenjskim učenjem. Novost je interdisci- plinarna obravnava problematike z javnofinančnega in upravljavskega vidika ter povezovanje le-te s cilji trajnostnega razvoja. Prispevek želi nakazati rešitve za izboljšanje stanja in vzpodbuditi k nadaljnjim in - terdisciplinarnim raziskavam na tem področju. 1 Strokovni izraz digitalne spretnosti se nanaša na znanje, veščine in stališča, ki jih posameznik potrebuje za uspešno delo z digitalno tehnologijo. [3] Analiziranje je podprto s proučevanjem pravnih in drugih podlag, proučevanjem podatkov in doku- mentacije, s pregledom izvedenih aktivnosti, inter - vjuji ter pisnimi vprašanji. 2 ALI SMO PRIPRA VLJENI NA DIGITRAJNOST? 2.1 Stanje spretnosti odraslih Raziskava z naslovom Program za mednarodno oce - njevanje kompetenc odraslih, cikel 2016 2 (PIAAC 2016) je prvič razkrila, da so se odrasli v Republiki Sloveniji primerjalno z drugimi državami Organiza- cije za gospodarsko sodelovanje in razvoj 3 (OECD) in Evropske unije odrezali pod povprečjem razvitih dr- žav sveta pri besedilnih in matematičnih spretnostih ter reševanju problemov v tehnološko bogatih oko - ljih 4 . Ugotovitve raziskave PIAAC 2016 so pokazale, da ima približno eden od štirih odraslih v Republiki Sloveniji v primerjavi z dosežki podobnih skupin od- raslih iz drugih sodelujočih držav OECD nižje bese- dilne in matematične spretnosti ter nižje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih od povprečja v OECD. Približno 24,9 % odraslih je doseglo 1. ali manj kot 1. raven 5 besedilnih spretnosti (povprečje OECD je bilo 18,9 %) in 25,8 % odraslih je doseglo 1. ali manj kot 1. raven 6 matematičnih spretnosti (povprečje OECD je bilo 22,7 %). Pri reševanju problemov v teh - nološko bogatih okoljih je približno 3,7 % odraslih doseglo najvišjo, to je 3. raven (povprečje OECD je bilo 5,8 %). Približno eden od petih odraslih (21,6 %) je dosegel 2. raven 7 pri reševanju problemov (pov - prečje OECD je bilo 25,7 %). Približno 6,3 % odraslih v Republiki Sloveniji (povprečje v državah OECD je bilo 9,6 %) se ni odločilo za računalniško testiranje 8 . 2 Ključni poudarki PIAAC 2016 dostopni na: https://www.oecd.org/skills/piaac/ Skills-Matter-Slovenia-Slovenian-Version.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. 3 Angl. The Organization for Economic Co-operation and Development. 4 Raziskava PIAAC opredeljuje digitalne spretnosti kot spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. OECD definira spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih kot: »uporabo digitalnih tehnologij, komunikacijskih orodij in omrežij za pridobivanje in ovrednotenje informacij, komuniciranje z drugimi in opravljanje praktičnih nalog.« [4] 5 Na 1. ravni besedilnih spretnosti so odrasli sposobni prebrati kratka besedila o znanih temah in najti 1 točno določeno informacijo, ki je po obliki in vsebini enaka vprašanju oziroma navodilu. 6 Glede matematičnih spretnosti so odrasli na 1. ravni sposobni opraviti osnovne matematične postopke v konkretnih kontekstih, kjer je malo motečih informacij, potreben je en sam korak, ki vključuje štetje, razvrščanje, osnovne aritmetične operacije in razumevanje preprostih odstotkov. 7 Na 2. ravni so odrasli sposobni reševati probleme, ki vključujejo manjše število računalniških aplikacij in zahtevajo veliko korakov in operatorjev, da bi rešili problem. 8 Testiranje zmožnosti reševanja problemov, ki zahteva iskanje, izbiro, vrednotenje in uporabo informacij s pomočjo računalnika. UPORABNA INFORMATIKA 95 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost Taki rezultati raziskave PIAAC 2016 za Republiko Slovenijo dejansko pomenijo, da [32]: ·  ima na ravni populacije, stare od 16 do 65 let, vsak četrti odrasli, kar je 31 % ali približno 400.000 od- raslih, tako nizko raven besedilnih in matematič- nih spretnosti, da ga to ovira pri delu in vključe- vanju v družbo; polovica teh oseb bo morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, preostalih 140.000 oseb pa vsaj še 20 let; po rezultatih raziskave PIAAC 2016 so ti odrasli zmožni brati le kratka in prepro- sta besedila ter uspešno uporabljati le preproste matematične operacije; med temi je dve tretjini starejših od 45 let in nižje izobraženih, ob tem pa v Republiki Sloveniji branju pri delu namenjajo po - sebno malo časa tisti z nižjo izobrazbo (29. mesto od 33 držav);  je v Republiki Sloveniji 40 % oziroma skoraj 500.000 odraslih v aktivni dobi v starosti od 16 do 65 let, ki so slabo usposobljeni za reševanje pro - blemov v tehnološko bogatih okoljih; med temi je več kot 70 % starejših od 45 let z nižjimi stopnjami izobrazbe; odrasli iz te skupine v zelo omejenem obsegu obvladujejo digitalne tehnologije, komu - nikacijska orodja in omrežja, zato imajo velike težave pri pridobivanju, razumevanju in uporabi podatkov in informacij; kljub dejstvu, da Slovenci v primerjavi z drugimi državami Evropske uni- je in OECD pri delu veliko (2. mesto) uporablja - mo IKT, zelo malo časa pa namenjamo reševanju kompleksnih problemov (komaj 26. mesto);  imajo zaposleni v Republiki Sloveniji slabše in manj vzpodbudne okoliščine 9 za ohranjanje in razvoj spretnosti, kot je značilno za večino evrop- skih držav. 9 Vsakodnevno branje, pisanje besedil, uporaba matematičnih spretnosti in reševanje najrazličnejših logičnih problemov usodno vplivajo na splošno ohranjanje oziroma razvoj spretnosti pri odraslih. Če delavci niso izpostavljeni takim delovnim pogojem, ki bi spodbujali njihovo avtonomijo in inovativnost, jim spretnosti usihajo. Republika Slovenija se tako po rezultatih raziska - ve PIAAC 2016, v kateri je sodelovalo tudi 17 držav članic Evropske unije, umešča med države z najve- čjim deležem aktivnega prebivalstva na najnižjih ravneh besedilnih in matematičnih spretnosti. Višje deleže nizko usposobljenih od Republike Slovenije imajo v Evropski uniji samo še Španija, Grčija in Ita- lija.[32] Mednarodne primerjave podatkov v okviru raziskave PIAAC 2016 so izpostavile, da je skupina odraslih v Republiki Sloveniji, ki je izkazala nižje do- sežke pri spretnostih za obdelavo in procesiranje in- formacij, številčnejša kot v večini drugih evropskih držav in hkrati tudi številčnejša glede na povprečje OECD. Ti podatki kažejo na zaskrbljujoče stanje razvojnih moči (človeškega kapitala) 10 v Republiki Sloveniji. Tudi Pregled realizacije Digitalne Slovenije 2020 ugotavlja stagniranje na področju človeškega kapita- la. [23] Slabo stanje na področju spretnosti odraslih v času hitrih tehnoloških sprememb so pokazali tudi podatki, pridobljeni v Anketi o delovni sili [38], An - keti o izobraževanju odraslih [1] in Diagnostičnem poročilu za pripravo načrta spretnosti [30]. 2.2 Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje Operativni načrt za udejanjanje Strategije vseživljenj- skosti učenja in izvedbeni načrt za uresničevanje Strategije dolgožive družbe nista bila sprejeta.[32] Republika Slovenija je bila na podlagi podatkov Eurostat 11 v letu 2020 po vključenosti odraslih med 25-64 letom starosti v vseživljenjsko učenje in izobra- ževanje podpovprečna med državami Evropske uni- je in pod povprečjem Evropske unije. [32] 10 Seštevek vseh spretnosti, ki so v danem trenutku na voljo gospodarstvu, predstavlja človeški kapital države. 11 Statistični urad Evropske unije. UPORABNA INFORMATIKA 96 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost V Republiki Sloveniji se je v letu 2020 udeleževalo formalnega in/ali neformalnega izobraževanja 8,4 % odraslih med 25-64 letom starosti, kar je bil najnižji delež v zadnjih 10 letih in nižji od povprečja Evrop- ske unije (9,2 %). Najvišje vrednosti tega kazalnika so med državami Evropske unije izkazovale skandina- vske (Švedska, Finska, Danska, Nizozemska), najniž- je pa južno in vzhodnoevropske države (Romunija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška). [32] Slika 2: T rendi vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečjem Evropske unije in nekaterimi izbranimi državami v obdobju med leti 2010-2020. Vir: Revizijsko poročilo Vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji, str . 83. Slika 1: Vključenost odraslih v starosti med 25-64 v vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji v letu 2020. Vir: Revizijsko poročilo Vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji, str . 82. UPORABNA INFORMATIKA 97 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost V Republiki Sloveniji je v zadnjih desetih letih (z izjemo leta 2017) delež vključenosti odraslih v vse- življenjsko učenje med 25-64 letom upadal. V letu 2020 je delež vključenosti odraslih med 25-64 letom v vseživljenjsko učenje za 48,8 % nižji kot je bil leta 2010. [32] V obdobju 2008-2019 se je vključenost v vseži- vljenjsko učenje najbolj zmanjšala pri delovno aktiv- nih, še posebej v dejavnostih IKT. [32] Digitalne spretnosti odraslih v Republiki Sloveniji (16-74 let) so bile v letu 2019 v sredini držav članic Evropske unije, vendar za najboljšimi. Vsaj osnovne digitalne spretnosti je imelo leta 2019 33 % prebival - cev, starih 55–64 let, in 16 % prebivalcev, starih 65–74 let. Glede na izobrazbo pa je imelo tovrstne spretno - sti 32 % prebivalcev z nizko izobrazbo, 47 % prebi - valcev s srednješolsko izobrazbo in 90 % prebivalcev s terciarno izobrazbo. Prepočasen je bil po podatkih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj [42] tudi razvoj digitalnih spretnosti zaposlenih, pri kate - rih bi bilo znanje eden ključnih dejavnikov digitalne preobrazbe gospodarstva. [32] Slika 3: Delež prebivalcev (16-74 let) z vsaj osnovnimi in nadpovprečnimi digitalnimi spretnostmi v letu 2019. Vir: Revizijsko poročilo Vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji, str . 85. UPORABNA INFORMATIKA 98 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost Podatki Eurostat o znanjih in spretnostih zajema - jo odrasle med 25-64 letom, manjkajo pa podatki o znanjih in spretnostih mlajših odraslih od 15. do 25. leta in starejših od 65 let. Za odrasle med 15. in 25. letom lahko podatke o spretnostih razberemo iz ugotovitev mednarodne raziskave z naslovom Program mednarodne primer - jave dosežkov učencev in učenk 12 (raziskava PISA), ki se izvaja pod okriljem OECD in katere namen je zbrati podatke o spretnostih 15-letnikov, ki jih le-ti potrebujejo za svoje zasebno in poklicno življenje ter so kot take pomembne za posameznika in družbo. V raziskavi PISA 2018 je Republika Slovenija na podlagi dosežkov slovenskih 15-letnikov v bral- ni pismenosti zasedla 9. mesto med 28 državami Evropske unije. Rezultati slovenskih 15-letnikov pri naravoslovni in bralni pismenosti so se od leta 2006 poslabšali. Znižanje povprečnega dosežka pri bral- ni pismenosti otrok v letu 2018 glede na leto 2015 je največje na najnižjih ravneh (2., 3. in 4. ravni). Delež slovenskih 15-letnikov s podpovprečnimi dosežki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti je bil leta 2018 veliko večji kot v državah Evropske unije. [33] Podatkov o znanjih in spretnostih starejših od 65 let ni. [32] Slika 3: Delež odraslih med 65. in 74. letom starosti, ki so bili v obdobju od leta 2010 do leta 2020 vključeni v formalno in/ali neformalno izobraževanje. Vir: Revizijsko poročilo Vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji, str . 69. 12 Angl. Programme for International Student Assessment. UPORABNA INFORMATIKA 99 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost V letu 2020 je bil delež odraslih med 15. in 74. le- tom starosti, vključenih v formalno in/ali neformalno izobraževanje, po stopnjah pred tem dosežene izo- brazbe največji med prebivalci Republike Slovenije z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo, ki so bili v največjem odstotku vključeni v formalno izobraže- vanje. Najmanjši delež pa je bil med odraslimi med 15. in 74. letom starosti s srednješolsko izobrazbo. [32] Republika Slovenija v novem ciklu mednarodne raziskave PIAAC, ki poteka v obdobju med leti 2018 – 2023, ne sodeluje. To pomeni, da v obdobju načrto- vane digitalne preobrazbe ne bo imela podatkov o stanju in trendih glede spretnosti odraslih v Republi - ki Sloveniji. [32] 3 SKLEP Vlada Republike Slovenije želi graditi prihodnost in uspeh Republike Slovenije s pomočjo digitalizacije, načrtovana je digitalna preobrazba Republike Slove- nije do leta 2030. Kljub temu pa se premalo pozor - nosti posveča pogojem, ki morajo biti za tak prehod izpolnjeni, predvsem (digitalni) pismenosti prebi - valstva. Rezultati raziskave PIAAC 2016 so namreč pokazali, da je raven besedilnih, matematičnih in di- gitalnih spretnosti odraslih v Republiki Sloveniji zelo nizka. Odrasli v Republiki Sloveniji so se v raziskavi PIAAC 2016 primerjalno z drugimi državami OECD in Evropske unije odrezali daleč pod povprečjem razvitih držav sveta pri vseh treh spretnostih. V Republiki Sloveniji je 40 % oziroma skoraj 500.000 odraslih v aktivni dobi v starosti od 16 do 65 let, slabo usposobljenih za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih. Med temi odraslimi je več kot 70 % starejših od 45 let z nižjimi stopnja- mi izobrazbe, ki v zelo omejenem obsegu obvladu - jejo digitalne tehnologije, komunikacijska orodja in omrežja, zato imajo velike težave pri pridobivanju, razumevanju in uporabi podatkov in informacij. Slovenci v primerjavi z drugimi državami Evropske unije in OECD zelo malo časa namenjamo reševanju kompleksnih problemov v tehnološko bogatih oko - ljih (26. mesto). Raziskava PISA je razkrila, da je bil tudi delež slo- venskih 15-letnikov s podpovprečnimi dosežki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti leta 2018 veliko večji kot v državah Evropske unije. Podatkov o znanjih in spretnostih starejših odra - slih od 65 let ni. Raziskava PIAAC 2016 je poleg tega razkrila, da imajo zaposleni v Republiki Sloveniji slabše in manj vzpodbudne okoliščine za ohranjanje in razvoj spre- tnosti, kot je značilno za večino evropskih držav. V Republiki Sloveniji je delež vključenosti odra- slih v vseživljenjsko učenje med 25-64 letom od leta 2010 upadal. V letu 2020 je bil delež vključenosti od- raslih med 25-64 letom v vseživljenjsko učenje za 48,8 % nižji kot je bil leta 2010. V obdobju 2008-2019 se je vključenost v vseživljenjsko učenje najbolj zmanjšala pri delovno aktivnih, še posebej v dejavnostih IKT. Prepočasen je bil tudi razvoj digitalnih spretnosti zaposlenih, pri katerih bi bilo znanje eden ključnih dejavnikov digitalne preobrazbe gospodarstva. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji predvideva vseživljenjsko učenje kot osrednji način za prilagoditev Republike Slovenije na razvojne in demografske izzive prihodnosti, vendar operativni načrt za udejanjanje Strategije vseživljenjskosti uče- nja v Sloveniji in izvedbeni načrt za uresničevanje Strategije dolgožive družbe še nista bila sprejeta. Republika Slovenija v novem ciklu mednarodne raziskave PIAAC med leti 2018–2023 ne sodeluje, zato za obdobje načrtovane digitalne preobrazbe ne bo imela podatkov o stanju in trendih glede spretno - sti odraslih v Republiki Sloveniji. Priporočilo OECD Republiki Sloveniji iz diagno- stičnega poročila za pripravo načrta strategije spre- tnosti iz leta 2017 glasi: »Če želi Republika Slovenija doseči ambicije, ki si jih je zastavila v strateških do- kumentih, mora v središče svojih ukrepov umestiti razvoj spretnosti.« Digitrajnost zahteva digipismenost. V Republiki Sloveniji je na podlagi ugotovitev raziskave PIAAC 2016 glede stanja (digitalne) pismenosti odraslih in glede na načrtovano digitalno preobrazbo Republike Slovenije treba nujno v okviru formalnega in nefor - malnega učenja intenzivno, sistematično in konti- nuirano razvijati (digitalno) pismenost in spretnosti odraslih. (Digitalno) pismenost in spretnosti odraslih je treba poleg tega sistematično in kontinuirano spre- mljati, tudi v okviru raziskave PIAAC, ki omogoča poznavanje trenutnega stanja, spremljanje trendov, proučevanje in mednarodno primerjavo. Spremljanje in poznavanje področja namreč omogoča ustrezno nadaljnje načrtovanje in delovanje Vlade Republike Slovenije in ministrstev v smeri želenega stanja. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji, Strategija dolgožive družbe in Digitalna Slovenija UPORABNA INFORMATIKA 100 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost 2030‒Krovna strategija razvoja informacijske družbe do leta 2030 so sprejete, treba jih bo še uresničevati. Slovenska andragoška stroka je za izboljšanje ravni (digitalnih) spretnosti odraslih izvedla že vrsto raz- iskav, v katerih je identificirala problematiko in mo - žne rešitve, smiselno bi jih bilo upoštevati. VIRI IN LITERA TURA [1] Anketa o izobraževanju odraslih. Dostopno na: https://www. stat.si/statweb/News/Index/6786. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [2] BARKER, Michelle et al.: Digital skills for FAIR and open scienc: Report from the EOSC Executive Board Skills and Training Working Group. 2021, European Commissi- on, Brussels. Dostopno na: https://digital.csic.es/bitstre- am/10261/229536/1/Barker_et_al_2021.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [3] DOLNIČAR, Vesna et al.: Digitalna pismenost in reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih: primer Slovenije, v: Spretnosti odraslih, Javrh, Petra (ur.), 2018, Andragoški cen- ter Slovenije, Ljubljana, str. 165-179. [4] DOLNIČAR, Vesna, MRZEL, Maja: Digitalna pismenost in re- ševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih, Spretnosti odraslih: premislek o stanju in izzivih, 2016, Andragoški cen- ter Slovenije, Ljubljana. Dostopno na: http://pro.acs.si/docu- ments/ak2016/AK2016_Povzetki_predstavitev.pdf. [Obiska- no: 17. 4. 2023]. [5] DROFENIK, Olga: Temeljne zmožnosti, v Obrazi pismenosti: spoznanja o razvoju pismenosti odraslih, Javrh, Petra (ur.), 2011, Andragoški center Slovenije, Ljubljana, str. 102–135. [6] Evropska komisija: Anketa o izobraževanju odraslih. Dosto- pno na: https://op.europa.eu/webpub/eac/education-and- -training-monitor-2020/en/chapters/chapter2.html#ch2-6. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [7] Evropska komisija: Evropa 2020 – Strategija za pametno, traj- nostno in vključujočo rast – COM(2010)2020. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [8] Evropska komisija: Strategija za enotni digitalni trg za Evropo, COM/2015/0192 final. Dostopno na: https://eur-lex.europa. eu/legal-content/sl/TXT/?uri=celex:52015DC0192. [Obiska- no: 17. 4. 2023]. [9] Evropski parlament: Digital Agenda for Europe – EDA. Do- stopno na: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/ sheet/64/digital-agenda-for-europe. [Obiskano: 17. 4. 023]. [10] Evropsko računsko sodišče: Ukrepi EU za obravnavanje niz- ke ravni digitalnih znanj in spretnosti, Pregled št. 02/2021, 2021, Evropsko računsko sodišče, Luksemburg. Dosto- pno na: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/ RW21_02/RW_Digital_skills_SL.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [11] FALLOON, Garry: From digital literacy to digital competence: the teacher digital competency (TDC) framework, v: Educati- onal technology research and development, 2020, vol. 68, št. 5, Springer, New York, str. 2449–2472. [12] JAVRH, Petra (ur.): Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Metodologija, izvedba in kakovost raziskave, 2016, Andragoški center, Ljubljana. Dostopno na: https:// www.acs.si/digitalna-bralnica/porocilo-o-raziskavi-spretno- sti-odraslih-piaac-2016-metodologija-izvedba-in-kakovost- -raziskave/.[Obiskano: 17. 4. 2023]. [13] JAVRH, Petra et al.: Digitalna pismenost: opisniki temeljne zmožnosti, 2018, Andragoški center Slovenije, Ljubljana. Do- stopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKZ- PZO9Q. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [14] JAVRH, Petra et al.: Digitalna pismenost: opisniki temeljne zmožnosti, 2018, Andragoški center Slovenije, Ljubljana. [15] JAVRH, Petra: Razvitost spretnosti in karierni razvoj posame- znika, v: Spretnosti odraslih, Javrh, Petra (ur.), 2018, Andra- goški center Slovenije, Ljubljana, str. 89-102. [16] JAVRH, Petra: Spretnosti odraslih – pomembna tema razvoja Slovenije, v: Spretnosti odraslih, Javrh, Petra (ur.), 2018, An- dragoški center Slovenije, Ljubljana, str. 13–22. [17] JELENC, Zoran: Razvoj in uveljavljanje sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji: končno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja, 1996, Andragoški center Slovenije, Ljubljana. [18] JELENC, Zoran: Strategija vseživljenjskosti učenja v politiki in praksi: poročilo o konferenci, 2007, Andragoško društvo Slovenije, Ljubljana, 8 str. [19] JELENC, Zoran: Vseživljenjskost učenja in izobraževanje od- raslih, 2016, Educa, Nova Gorica. [20] KURAN, Manuel: Temeljne zmožnosti v Evropskem referenč- nem okviru, v: Temeljne zmožnosti odraslih: priročnik za uči- telje, Javrh, Petra, Kuran, M. (ur.), 2012, Andragoški center Slovenije, Ljubljana, str. 40–61. Dostopno na: http://arhiv.acs. si/publikacije/Temeljne_zmoznosti_odraslih.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [21] Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Sloven- ska industrijska politika 2014–2020, 2013, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ljubljana. Dostopno na: https://www.gov.si/gone?src=http://www.mgrt.gov. si&url=http://mgrt.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/ pageuploads/DPK/SIP/SIP_uradno_130207.doc. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [22] Ministrstvo za javno upravo: Digitalna Slovenija 2020 – Stra- tegija razvoja informacijske družbe do leta 2020, 2016, Mi- nistrstvo za javno upravo, Ljubljana. Dostopno na: https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/DID/Strategija-razvoja- -informacijske-druzbe-2020.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [23] Ministrstvo za javno upravo: Pregled realizacije Digitalne Slo- venije 2020. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministr- stva/MJU/DID/DSI-2030_realizacija-DSI-2020_pregled.docx. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [24] Ministrstvo za šolstvo in šport: Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji, 2007, Ministrstvo za šolstvo in šport, Lju- bljana. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/ strategija-vsezivljenjskosti-ucenja/. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [25] MIRČEVA, Jasmina: Slovenski model udeležbe odraslih v iz- obraževanju v kontekstu mednarodnih primerjav, v Spretnosti odraslih, Javrh, Petra ( ur.), 2018, Andragoški center Sloveni- je, Ljubljana, str. 103-116. [26] MOŽINA, Estera et al.: Nacionalna raziskava Pismenost od- raslih in udeležba v izobraževanju: tehnično poročilo, 1999, Andragoški center Republike Slovenije, Ljubljana. [27] MOŽINA, Estera: Izobraževanje odraslih za pismenost, v Te- meljne zmožnosti odraslih: priročnik za učitelje, Javrh, P. in M. Kuran, ur., Andragoški center Slovenije, 2012, str. 10–23. [28] MOŽINA, Estera: Mejniki v razvoju področja pismenosti od- raslih v Sloveniji, v Obrazi pismenosti: spoznanja o razvoju pismenosti odraslih, Javrh, P. (ur.), 2011, Andragoški center Slovenije, Ljubljana, str. 15–35. UPORABNA INFORMATIKA 101 2023 - πtevilka 2 - letnik XXXI  Aljanka Klajnšek je diplomirala na Filozofski fakulteti in Pravni fakulteti v Ljubljani. Je magistra znanosti pravnih ved Pravne fakultete v Ljubljani in doktorandka Pravne fakultete v Mariboru. Zaposlena je na Računskem sodišču Republike Slovenije kot pomočnica vrhovne državne revizorke. Njeno ožje strokovno področje so revizije smotrnosti poslovanja, posebej revizije k ciljem in rezultatom usmerjenega proračuna, reforma pro - računskega upravljanja v Sloveniji, strateško-razvojno načrtovanje in revizije trajnostnega razvoja, o čemer predava na mednarodnih in domačih konferencah ter objavlja znanstvene in strokovne prispevke. [29] OECD: Skills Matter: Additional Results from the Survey of Adult Skills, 2019, OECD Publishing, Paris Cedex. Dostopno na: https://www.oecd.org/skills/piaac/publications/Skills_ Matter_Additonal_Results_from_the_Survey_of_Adult_Skills_ ENG.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [30] OECD: Skills Strategy Diagnostic Report: Slovenia, 2017, OECD Publishing, Paris Cedex. Dostopno na: https://www. oecd.org/ctp/oecd-skills-strategy-diagnostic-report-slove- nia-2017-9789264287709-en.htm. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [31] OECD: Strategija spretnosti OECD, Povzetek zaključnega poročila o oceni stanja, Slovenija 2017, 2017, OECD Publi- shing, Paris Cedex. Dostopno na: https://www.oecd.org/ skills/nationalskillsstrategies/Skills-Strategy-Diagnostic-Re- port-Executive-Summary-Slovenia-Slovenian.pdf. [Obiska- no: 17. 4. 2023]. [32] Računsko sodišče Republike Slovenije, Revizijsko poročilo Vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih št. 320-3/2021/30 z dne 28. 11. 2022, 2022, Ra- čunsko sodišče Republike Slovenije, Ljubljana. Dostopno na: https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/ Revizije/2022/Vsezivljenjsko-ucenje/Vsezivljenjsko_ucenje_ RevizijskoP_P.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [33] Računsko sodišče Republike Slovenije: Revizijsko poro- čilo Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji št. 320- 1/2019/33 z dne 16.9.2020, 2020, Računsko sodišče Repu- blike Slovenije, Ljubljana. Dostopno na: https://www.rs-rs. si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2020/Bralna-pi- smenost/Bralna_pismenost_RevizijskoP.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [34] Resolucija Generalne skupščine Organizacije združenih naro- dov, A/RES/70/1, 25. 9 2015. [35] Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020, Uradni list RS, št. 43/2011. [36] Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, Uradni list RS, št. 49/2022. [37] SCHOLES, Laura, UNSWORTH, Len, MILLS, Kathy A: Lite- racy for Digital Futures: Mind, Body, Text (Edition 1), 2022, Taylor and Francis, New York. [38] Statistični urad Republike Slovenije, Zavod Republike Slove- nije za zaposlovanje: Anketa o delovni sili, 2015, Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana. Dostopno na: https:// www.adp.fdv.uni-lj.si/media/raziskave/pdf/study_pdf_ads_ si.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [39] Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in ra- zvoj: Poročilo o razvoju 2021, 2022, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo-o-razvo- ju/publikacija/news/porocilo-o-razvoju-2021/?tx_news_ pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5 D=detail&cHash=63819becd4dd1eb31fdd9b60cb1a8c8b. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [40] Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in ra- zvoj: Poročilo o razvoju 2022, 2023, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo-o-razvo- ju/publikacija/news/porocilo-o-razvoju-2022-1/?tx_news_ pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5 D=detail&cHash=a787b2f921c26711c3a21a4e7e33aa34. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [41] Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in ra- zvoj: Poročilo o produktivnosti 2021, 2022, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo- -o-produktivnosti/publikacija/news/porocilo-o-produktivno- sti-2021/?tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_ pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1f3ca4793e80e144f1bd2 2b6726496ef. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [42] Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj: Poročilo o produktivnosti 2022, Urad Republike Slo- venije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Do- stopno na: https://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo-o- -produktivnosti/publikacija/news/porocilo-o-produktivnosti- -2022/?tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1 %5Baction%5D=detail&cHash=e5481fad6f5e143af779b26c 417ef87c. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [43] Vlada Republike Slovenije: Digitalna Slovenija 2030-Krovna strategija razvoja informacijske družbe do leta 2030, 2023, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Dostopno na: https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/Dokumenti/Digitalna- -Slovenija-2030.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [44] Vlada Republike Slovenije: Osnutek Strategije pametne spe- cializacije S5, 2022, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2022-03-10-obja- vljen-je-dopolnjen-osnutek-slovenske-strategije-trajnostne- -pametne-specializacije-s5/. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [45] Vlada Republike Slovenije: Slovenska strategija pametne spe- cializacije S4, 2017, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Do- stopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKRR/S4- -Slovenska-strategija-pametne-specializacije/Slovenska-stra- tegija-pametne-specializacije.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [46] Vlada Republike Slovenije: Strategija razvoja Slovenije 2030, 2017, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Stra- tegija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Sloveni- je_2030.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. [47] Vlada Republike Slovenije, Urad Republike Slovenije za ma- kroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Strategija dolgožive druž- be, 2017, Urad Republike Slovenije za makroekonomske ana- lize in razvoj, Ljubljana. Dostopno na: https://www.umar.si/ fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_ dolgozive_druzbe/UMAR_SDD.pdf. [Obiskano: 17. 4. 2023]. Aljanka Klajnšek: Digitrajnost zahteva digipismenost