91 2016 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 061.2(497.431)"1919/1940" Prejeto: 21. 11. 2014 Matej Ocvirk prof. zgodovine in geografije, Vrhe 13, SI–3221 Teharje E-pošta: matej.ozvirk@gmail.com Društva in društveno življenje na Teharjah do 2. svetovne vojne IZVLEČEK Nastanek prvih društev na Teharjah je tesno povezan s političnimi in nacionalnimi boji med slovensko in nemško stranjo pred 1. svetovno vojno. Med obema vojnama je društveno življenje zelo zaživelo in močno je naraslo število različnih društev. Nastala so nova pevska, telovadna in politična društva, gasilsko društvo in stanovske organizacije. Večina društev je bila nepolitična, pojavljala so se katoliška, liberalna in jugoslovansko usmerjena društva, v manjši meri pa tudi delavska. Teharska društva, njihovo delovanje in društveno življenje je večinoma prikazano s pomočjo različnih časopisnih člankov, v manjši meri pa tudi s pomočjo arhivskega gradiva in literature. Arhivsko gradivo po- sameznih društev se v večini primerov ni ohranilo. Številna društva so bila ob nemški okupaciji slovenskega ozemlja prepovedana in razpuščena, po 2. svetovni vojni pa niso bila več obnovljena. KLJUČNE BESEDE Teharje, nastanek prvih društev, društva, društveno življenje, 1919–1941 ABSTRACT ASSOCIATIONS AND SOCIAL LIFE IN TEHARJE BEFORE THE SECOND WORLD WAR The emergence of the first associations in Teharje is closely connected with political and national struggles between the Slovenes and Germans before the First World War. In the interwar period, social life in Teharje began to flourish and the number of associations soared. New singing, gymnastic and political associations emerged, as well as a fire brigade and rank organisations. Most associations were apolitical; there were Catholic, liberal and pro-Yugoslav asso- ciations, as well as a few workers’ organisations. Teharje-based associations, their operations and social life are mostly described by relying on various newspaper articles and to some degree archival materials and literature. Most archival materials of individual associations have been lost. Many associations were banned and dissolved during the German occupation of the Slovenian territory and never resumed their operations after the Second World War. KEY WORDS Teharje, emergence of first associations, associations, social life, 1919–1941 92 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 Uvod Teharje kot središče nekdanje plemiške občine ležijo na najvišjem delu terasastega sveta reke Vo- glajne med Celjem in Štorami ob glavni cesti Ce- lje–Šentjur. S procesom industrializacije in širje- njem industrijskih obratov, zlasti v sosednjih Štorah (Železarna, Šamotna, Lesna industrija Teharje), je kraj začel izgubljati kmečki videz. Med obema sve- tovnima vojnama so bile Teharje občinsko središče, kamor so spadali naslednji kraji: Bukovžlak, Čret, Kresnike, Osenca, Pečovje, Slance, železarske Što- re, Vrhe in Zvodno. Teharje so v tem času doživljale gospodarski preporod, občina se je začela elektrifi- cirati, dobila je vodovod in ureditev prometne in- frastrukture. V občini se je pojavil tudi močan sloj malih obrtnikov, zlasti gostilničarjev, trgovcev in mesarjev.1 Tako je teharska občina že leta 1940 ime- la 51,7 % industrijskega prebivalstva, celjska okolica pa le 48,8 %. Tako sta intenzivna deagrarizacija in širitev industrije Teharje zajeli že med obema vojna- ma.2 Kot navaja Krajevni leksikon Dravske banovine, je imela občina Teharje med obema vojnama 4609 prebivalcev in 751 hiš.3 Med obema vojnama je ob- močje Teharij postalo izrazito priselitveno območje, in sicer predvsem zaradi industrijskega in obrtnega razvoja, pa tudi zaradi bližine Celja. Največje število doseljencev so predstavljali primorski imigranti, ki so prebežali na Štajersko zaradi italijanskega prega- njanja in fašizma.4 Z gospodarskim in družbenim razvojem občine Teharje ter priseljevanjem prebivalstva je zaživelo in se razmahnilo tudi raznoliko društveno in družab- no življenje. Večina društvenega arhivskega gradiva ni ohranjena ali se je izgubila, razen gradiva pevskih društev Marjetica in Slavec. Delovanje, razvoj in dru- štvena struktura teharskih društev je tako večinoma prikazana s pomočjo različnih časopisnih člankov. O delovanju in razmahu društvenega življenja na Tehar- jah je precej podatkov tudi v zapisih občinskih sej ob- čine Teharje. Ohranjeni so ukinitveni spisi teharskih društev in strokovnih organizacij, ki jih hrani Pokra- jinski arhiv Maribor. Konec društev pomeni nemška okupacija Štajerske, ko je bilo ozemlje priključeno neposredno nacistični državi. Ukinjanje društev je vodil Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem. V prvem valu so bila ukinjena narodnoobrambna, fantovska in dekli- ška ter posvetna društva, društva, povezana z naravo, in cerkvene organizacije. V drugem obdobju so uki- nili strelska, kmečka, glasbena, kulturna, planinska in športna društva ter cerkvene bratovščine, v zadnjem 1 Krajevni leksikon, str. 96. 2 Slovenski delavec, 10. 1. 1941, št. 2, str. 2, Obrtno-industrijsko delavstvo. 3 Krajevni leksikon, str. 103. 4 Ocvirk, Primorske, str. 5–6. obdobju pa še strokovne zveze, poklicne organizacije in združenja ter izobraževalna društva.5 Ko še ni bilo društev Ko še ni bilo ustanovljenih društev in razvitega društvenega življenja na Teharjah, so se redki Te- harčani in okoliški prebivalci udejstvovali predvsem v celjskem in okoliškem slovenskem društvenem življenju. Eden od pobudnikov in soustanoviteljev Narodne čitalnice v Celju je bil štorski montanist in slovenski rodoljub Andrej Pirnat, ki je sodeloval v pripravljalnem odboru za ustanovitev društva in pri pripravi društvenih pravil.6 Pomembno vlogo v celj- ski Narodni čitalnici so imeli tudi Teharčani Anton Grabič, Miha Vizjak7 in Andrej Salmhofer. Vizjak in Grabič sta v celjski čitalnici, kjer je večinoma pre- vladovala inteligenca, zastopala kmečko strujo. An- ton Grabič je bil mlinar v Začretu, ki je pripravljal šaljive večerne veselice in pisal pesmi za Narodno čitalnico, Andrej Salmhofer pa teharski učitelj, ki je večkrat igral na gosli.8 Miha Vizjak, znani sadjar iz Pečovja, je aktivno sodeloval na področju poučevanja o razvoju sadjarstva in sadnem drevju v Cesarjevič Rudolfovem sadjarskem društvu za Spodnjo Šta- jersko s sedežem v Šentjurju, ki je bilo ustanovljeno leta 1883.9 Anton Grabič10 je večkrat pisal v Ble- iweisove Novice o dogajanju in slovesnostih v celjski čitalnici, med drugim je z velikimi besedami opisal odprtje Narodne čitalnice v Celju 16. februarja 1862 in potek tega pomembnega celjskega dogodka.11 Napisal je tudi pesem ob odprtju celjske čitalnice z 5 Maček, Ukinitveni, str. 9–10. 6 Goropevšek, Narodna čitalnica, str. 13. 7 Miha Vizjak (1814–1892), p. d. Pečovšek, je bil posestnik, sadjar in narodnjak iz Pečovja. V celjskem okrožju je usta- novil prvo zasebno drevesnico. Sadike je presajal in cepil, okoliške kmete je zalagal s sadikami in cepiči, kasneje je na prigovarjanje sina Matije naročal sadike iz nemških dežel. Ukvarjal se je tudi s sviloprejstvom in okrasnimi rastlinami. Avstrijski cesar ga je leta 1864 odlikoval s srebrnim križcem za zasluge s krono. Vizjak je bil slovenski narodnjak, teharski občinski odbornik in občinski svetovalec teharskih županov Jakoba Žoharja in Andreja Ostrožnika (Slovenski gospodar, 14. 4. 1892, str. 116, Iz Teharja. Miha Vizjak). 8 Novice, 20. 7. 1864, št. 29, str. 237, Iz Celja. 9 Slovenski gospodar, 31. 5. 1883, št. 22, str. 171, Prvo občno zborovanje »Cesarjevič Rudolfovega sadjarskega društva za Spodnji Štajer«. 10 Anton Grabič (1809–1886), p. d. Zapečki, je bil mlinar, pe- snik in teharski narodnjak, ki se je rodil v Levcu. Na Teharje ga je zanesla poklicna pot mlinarja in ustalil se je v Pečovju. Sam se je naučil pisati in brati, ker šol ni obiskoval. Teharča- ne je spodbujal k branju časopisov, širil slovensko narodno zavest in poudarjal pomen slovenskega izobraževanja. Bil je dopisnik Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, kjer je objavil veliko svojih pesmi, zlasti z narodno vsebino. Veliko je pisal o kulturnem dogajanju v Narodni čitalnici v Celju, ka- tere član je bil tudi sam. Kot podpornik in pisec resolucije se je udeležil II. slovenskega tabora v Žalcu (Ocvirk, Županove zdrahe, str. 63). 11 Goropevšek, Narodna čitalnica, str. 19. 93 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 naslovom Od čitavnice v Celju, ki jo je zložil sam in zapel s pomočjo dveh pevcev na odprtju. Pesem je bila objavljena tudi v Novicah:12 Ti celjska čitavnica, kak je že kaj? Ti naša sestrica! Odgovor nam daj! Kak si kaj bila vesela ta dan? Ko si stopila v ta društveni stan? Sem bila vesela, tako vam povem, Prav lepa zahvala vsem tistim ljudem, Ki ste okinčali mojo glavó, Kitice spletali meni lepó. Res lepo, veselo oblekli so Te, Prav kakor spodobi čitavnici se; Tukaj se vidijo slavni možje, Ki za slovenščino majo srcé. Kak bil je veseli šestnajsti svečan, Za celjsko čitavnico rojstvini dan! Skup je ljudi še čez dvesto biló, Srečo čitavnici vošili so. So prišli častiti gospodje zares, Duhovski ali svetni in kmetje tudi vmes, Ves po slovensko je slišal se glas; To je veliko veselje za nas! Nastanek prvih društev na Teharjah Prva društva na Teharjah so nastala v času nape- tih slovensko-nemških političnih in kulturnih bojev ob koncu 19. stoletja. Imela so politični značaj, za- vzemala so se za slovensko narodno zavest, krepitev slovenskega političnega življenja in uporabo slo- venskega jezika v javnem življenju.13 Prvo sloven- sko društvo, ki je bilo ustanovljeno na Teharjah, je bila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1885 kot narodno- obrambna in šolska organizacija, ki je podpirala ra- zvoj šolstva in slovenskega izobraževanja ter v času zaostrenih političnih, narodnostnih in kulturnih spo- padov med Slovenci in Nemci ustanavljala slovenske šole in vrtce na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Društvo je bilo ustanovljeno v boju proti ponem- čevanju in za obrambo pred nemško organizacijo Schulverein. Teharska podružnica je bila ustano- vljena z odlokom graškega namestništva 7. januarja 1893.14 Društvo je imelo prvi sestanek januarja 1893, ko je bil slavnostni govornik ljubljanski odvetnik, po 12 Novice, 20, 7. 5. 1862, št. 19, str. 147, Iz Celja. 13 Ocvirk, Županove zdrahe, str. 69. 14 Vovko, Odborniki, str. 308. rodu Teharčan, dr. Franjo Štor15.16 Na prvem občnem zboru je bil za predsednika imenovan teharski kaplan Josip Potovšek. Namestnik predsednika je bil Jožef Pečnak,17 tajnik teharski nadučitelj Gašper Vrečer18 in blagajnik gostilničar Ignac Cajhen. Preostala od- bornika sta bila Andrej Samec in nekdanji teharski župan Štefan Štante. Enako vodstvo društva je de- lovalo v vseh letih obstoja. Število članov društva je bilo vseskozi enako, bilo jih je 76.19 Na pobudo društva so se tudi številni Teharčani skupaj z dru- gimi štajerskimi Slovenci, vseh je bilo 400, odpeljali s posebnim vlakom na ogled narodne in s tem prve slovenske opere Teharski plemiči Benjamina Ipavca 22. februarja 1893 v deželnem gledališču v Ljubljani. Krstna uprizoritev opere je bila 10. decembra 1892 v Ljubljani. Za nastanek opere je imel velike zasluge tudi podpredsednik društva, teharski narodnjak Jožef Pečnak, ki je svojega prijatelja, zdravnika Benjami- na Ipavca, doma iz Šentjurja, seznanil s slavno te- harsko zgodovino in poplemenitenjem.20 V nedeljo, 20. avgusta 1893, je teharska podružnica sv. Cirila in Metoda na pobudo Jožefa Pečnaka organizirala veliko slavnost pred Cajhnovo gostilno, ki se je je udeležilo 2000 ljudi. Na občnem zboru so ob slav- nostnem govoru načelnika Potovška razvili teharsko zastavo. O slovanskem pomenu društva in sokolstva sta govorila pomembna Celjana Dragotin Hribar in starosta celjskega sokola dr. Dragotin Treo. Večjo de- narno podporo so namenili revnim otrokom v šolah 15 Dr. Franjo Štor (1854–1919) je bil teharski narodnjak, politik in odvetnik, ki je služboval v Ljubljani. Na Teharjah je vodil volilno kampanjo in organiziral volilne shode za slovensko politično stranko proti nemškutarski, leta 1905 pa je bil ime- novan za krajevnega šolskega nadzornika na Teharjah. Bil je ustanovitelj in finančni podpornik prvih društev na Teharjah, za zasluge ga je teharsko občinsko vodstvo leta 1896 imeno- valo za častnega občana. Umrl je v Gradcu leta 1918 (Ocvirk, Županove zdrahe, str. 67–68). 16 Rodoljub, 3, 4. 2. 1893, št. 3, str. 28, Nova podružnica Ciril- -Metodove družbe. 17 Jožef Pečnak (1816–1905) je bil teharski narodnjak, gostil- ničar, mlinar, podjetnik in pisec. Ukvarjal se je predvsem z gostinstvom, imel gostilne in kavarne v Štorah, Celju (ka- varna pri Pečnaku) in na Reki. O teharski zgodovini in po- sebnih plemiških pravicah je napisal delo Krajevna kronika »Teharskih plemičev«. V različnih slovenskih časopisih je ob- javljal članke pod psevdonimom Puščavnik izpod Svete Ane. Pečnak je bil celjski in teharski občinski odbornik, v teharski občini je organiziral močno slovensko opozicijo proti nem- škutarski strani (Ocvirk, Županove zdrahe, str. 66). 18 Gašper Vrečer (1845–1898) je bil teharski učitelj, prosvetni delavec, slovenski narodnjak in soustanovitelj prvih sloven- skih društev na Teharjah. Rodil se je v kraju Sv. Lovrenc pod Prežinom (danes Kompole) v bližini Teharij. Po poučevanju v krajih na Kočevskem je leta 1867 prišel za učitelja na Te- harje, leta 1873 pa je bil imenovan za prvega nadučitelja na Teharjah. Njegova zasluga je, da se teharska šola ni spreme- nila v nemško in da so Nemci dobili svojo šolo v Štorah. Za zasluge na področju izobraževanja ga je teharska občina leta 1896 razglasila za častnega občana (SI_ZAC/0887, Šolska kronika Teharje). 19 Vovko, Odborniki, str. 308. 20 Ilustrovani narodni koledar, 6, 1894, str. 87, Teharje in Tehar- ski plemiči. 94 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 na Teharjah in Št. Lovrencu.21 Namen društva je bilo tudi zbiranje denarnih sredstev, predvsem za razvoj in gradnjo slovenskih šol po Habsburški monarhiji. Teharčani so zbrali malo, leta 1898 49,60 krone in leta 1899 30 kron.22 Člani društva so vsako leto priži- gali kres na večer pred godom sv. Cirila in Metoda na hribu sv. Ane nad Teharjami, ki je bil tudi priljubljena romarska točka.23 Po 10 letih obstoja se je julija 1903 društvo prostovoljno razpustilo.24 Društva so v občini ustanavljali tudi Nemci. Svo- je prvo društvo so ustanovili v Štorah leta 1888 kot krajevno skupino Schulverein Štore-okolica, kjer je bilo središče nemške industrije, kapitala in nemške- ga tovarniškega osebja. Šlo je za nemško obrambno organizacijo, ki je podpirala ustanavljanje nemških šol in kulturnih organizacij. Druga nemška organi- zacija je bila Südmark, finančna in bančna ustanova, hranilnica, ki je posojala denar nemško usmerjenim članom in načrtno odkupovala propadla posestva ter jih prodajala pristašem nemške politike.25 Katoliško politično društvo na Teharjah je bilo ustanovljeno na pobudo teharskih rodoljubov v Cajhnovi gostilni februarja 1897. Za načelnika so izvolili teharskega kaplana Jožefa Kržišnika, za na- mestnika teharskega župana Jožefa Rebova,26 za taj- nika društva občinskega tajnika Andreja Preskerja in za blagajnika gostilničarja Jožeta Šušteriča. Ostali odborniki so bili Ignacij Cajhen, Anton Štor, dela- vec Anton Koštomaj in Škorjanc. Društvo je imelo tudi svojega knjižničarja, kar je postal teharski na- dučitelj Gašper Vrečer. Za potrebe društva so ure- dili bralno sobo, kjer so bili na razpolago slovenski časopisi. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom vzgajanja in učenja teharskih občanov v narodnem smislu, vzgajanja v javnem in političnem življenju, da na volitvah podpirajo slovensko usmerjene kandida- te in stranke ter se v nacionalnem boju zoperstavijo nemški politični in jezikovni prevladi. Prav tako so po nagovoru celjskega politika in urednika Domovine dr. Dragotina Hribarja oživili podružnico sv. Cirila in Metoda. Za to društvo so imenovali isto vodstvo.27 Aprila 1902, v času zaostrenih nacionalnih bojev med slovensko in nemško stranjo, je v teharski ob- čini društvo pripravilo velik občni zbor, na katerem je teharski kaplan Frančišek Bratkovič poudaril boj 21 Domovina, 3, 25. 8. 1893, št. 24, str. 2, Slavnost na Teharjih. 22 Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda, 1902, str. 138, Tehar- je. 23 Slovenski narod, 5. 7. 1901, št. 151, str. 3, Kres na Teharjih. 24 Slovenski gospodar, 9. 7. 1903, št. 28, str. 5. 25 Čuček, Uspehi spodnještajerskih, str. 301. 26 Jožef Rebov (1856–1949), p. d. Janez, je bil teharski narod- njak, politik, posestnik v Čretu ter teharski župan 1895–1901 in 1921–1931. Bil je spoštovan teharski mož, vrsto let tehar- ski občinski odbornik, predsednik teharskega okrajnega šol- skega sveta, član vrste občinskih odborov ter soustanovitelj in član vrste teharskih društev in kulturnih organizacij (Ocvirk, Županove zdrahe, str. 67–68). 27 Domovina, 18. 2. 1897, 31, št. 7, str. 57, Ustanovni shod kato- liško-političnega društva na Teharjih. za slovensko narodno zavest in vzajemnost, politik dr. Josip Karlovšek pa je posvaril, da slovenska stran ne sme popuščati nemški politični opciji. Prav tako so podprli slovenski shod v Celju za obstoj slovenske gimnazije. Na občnem zboru so izvolili nov društveni odbor: predsednik je postal nekdanji teharski župan Jožef Rebov, podpredsednik Martin Vizjak, tajnik Andrej Presker, blagajnik Štefan Šuhl in knjižničar Matija Šmerc. Ostali odborniki so bili Jože Šušterič, Jožef Kač, Martin Gajšek in Franc Sevšek.28 Marca 1905 je društvo na občnem zboru v gostil- ni Ignacija Cajhna izvolilo novo vodstvo. Predsednik je postal Jožef Rebov, podpredsednik Martin Vizjak, tajnik Martin Stojan29 in blagajnik Jože Šušterič. Drugi odborniki so bili nekdanji župan Št. Lovrenca Franc Gajšek (p. d. Loški), Štefan Šuhelj, Anton Ver- hovšek in Jožef Kač.30 Na velikem političnem shodu aprila 1905 v Pečnakovi vili je udeležence nagovo- ril predsednik Martin Vizjak, dr. Franjo Štor pa je pripravil posmrtnico velikemu hrvaškemu škofu in Jugoslovanu Josipu Juraju Strossmayerju. Društvo je poslalo tudi sožalno brzojavko v Djakovo. Štor se je zavzemal za ustanovitev slovenskega kmetijskega uč- nega zavoda in podal mnenje o regulaciji Voglajne.31 Namen političnega društva je bil tudi organizira- nje volilnih shodov in zborov, na katerih so sloven- ski deželni in državni poslanci govorili in poročali o pomembnih nacionalnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih. Na enem teh zborov sta o političnem po- ložaju monarhije in Slovencev govorila deželni po- slanec, Celjan dr. Juro Hrašovec in državni poslanec na Dunaju vitez Hugo Berks32 z Blagovne.33 Marca 1914 je Teharje obiskal deželni in državni poslanec dr. Ivan Benkovič, predstavnik katoliške stranke, ki je poročal o stanju državne in deželne politike. Ob tem je izpostavil neupoštevanje Slovencev in drugih juž- 28 Slovenski gospodar, 8. 5. 1902, št. 19, str. 5, Katoliško slovensko politično društvo v Teharjih. 29 Martin Stojan (1874–1968) je bil teharski narodnjak, mizar- ski mojster in občinski odbornik. Po končani obrtni šoli v Gradcu in tečaju za mizarskega mojstra na Dunaju leta 1899 je na Teharjah nadaljeval mizarsko tradicijo svojega oče- ta. Leta 1919 ga je nova jugoslovanska oblast imenovala za občinskega regenta na Teharjah, kasneje je vrsto let opravljal funkcijo občinskega svetovalca in zastopnika v občinskih od- borih teharske občine. Bil je član vrste teharskih društev, med drugim ustanovitelj Gasilskega društva na Teharjah leta 1921 (Koren, Pomen obrtnih, str. 248–250). 30 Domovina, 23. 3. 1905, št. 23, str. 2, Politično društvo za Te- harje. 31 Domovina, 11. 4. 1905, št. 29, str. 1, Zborovanje slovenskega političnega društva na Teharjih. 32 Vitez Hugo Berks (1841–1906), politik in poslanec, ki je kljub nemškemu poreklu politično podpiral in zastopal slo- vensko stranko. Leta 1897 je bil v dunajski državni zbor izvo- ljen kot zastopnik kmečkih občin celjskega volilnega okrožja. Živel je na graščini Blagovna, kjer je bil zastopnik v različnih gospodarskih in kmetijskih odsekih ter se zavzemal za napre- dno kmetovanje, zaščito domačega vinogradništva in sadjar- stva pred tujo konkurenco (Slovenski biografski leksikon). 33 Domovina, 4. 4. 1905, 15, št. 27, str. 2, Slovensko katoliško politično društvo za Teharje in Prožin. 95 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 nih Slovanov s strani avstrijskih oblasti in vlade, kar bi lahko v prihodnosti pomenilo pogubo in nevarnost razpada monarhije – to se je kasneje tudi zgodilo. V govoru je naštel uspehe slovenskih poslancev in kate- rim zakonom so nasprotovali v posameznih zborih.34 Kasneje je društvo področje delovanja razširilo na sosednjo občino Sv. Lovrenc. Tudi novo ime društva Slovensko politično društvo za Teharje in Prožin je razkrivalo razširjeno območje delovanja. V te namene so priredili poučne shode v Sitarjevi gostilni na Opoki pri Štorah. Na enem izmed njih je državni poslanec dr. Ivan Benkovič poročal o davku na vino in drugih državnozborskih zadevah, štajerski deželni poslanec Alojzij Terglav o deželnem zboru in M. Levstik o nasvetih glede kmetijstva in kmetijskem napredku.35 Društvo pa ni prirejalo samo političnih zborovanj, ampak tudi različna tematska in gospodarska preda- vanja o živinoreji, kmetijstvu in gospodarskem polo- žaju kmečkega prebivalstva. Na enem od tematskih večerov je potovalni učitelj Martin Jelovšek govoril o živinoreji, po končani razpravi pa je teharski kaplan Jožef Kržišnik podal predlog za ustanovitev kmečke zadruge.36 V okviru izobraževalnega društva je kasne- 34 Slovenski gospodar, 26. 3. 1914, št. 13, str. 4, Teharje. 35 Slovenski gospodar, 19. 5. 1910, št. 20, str. 5, Teharje. 36 Slovenski gospodar, 8. 3. 1900, št. 10, str. 4, Katoliško slovensko politično društvo na Teharjih. je začel delovati tamburaški zbor, ki je največkrat de- klamiral in prepeval narodne pesmi.37 Razmah društvenega življenja Prosvetno društvo Krščansko usmerjeni Teharčani so osnovali os- rednje katoliško društvo, kjer naj bi se zbirali fantje in dekleta, delavci in kmetje ne glede na socialni sta- tus. Društvo so osnovali tudi v političnem boju proti nemškemu vplivu in nemškutarski strani, ki se je v teharski občini, predvsem pa v industrijskih Štorah, vedno bolj krepila, medtem ko je slovenska narodna smer vedno bolj pešala. V gospodarskem razvoju in krepitvi kapitalizma so videli izčrpavanje delavcev in preganjanje kmetov s slovenske zemlje in kmetij.38 Prosvetno društvo je bilo ustanovljeno kot Izobraže- valno društvo krščansko-socialne smeri. Občni zbor je potekal v nedeljo, 8. januarja 1911, v bralni sobi tehar- ske kaplanije. Prenatrpano dvorano je napolnilo okoli 200 udeležencev, žal pa iz neznanih razlogov ni bilo glavnega govornika iz Maribora. Predsedstvo zboro- 37 Slovenski gospodar, 18. 12. 1913, št. 51, str. 4, Teharje. 38 Slovenski gospodar, 29. 12. 1910, št. 52, str. 4, Teharje. Igra Črnošolec Prosvetnega društva Teharje leta 1935 (hrani Jožica Modic, rojena Luževič, Teharje). 96 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 vanja je prevzel Martin Gajšek. Nato je teharski ka- plan spregovoril o pomenu društva, zlasti za Teharje, ker so postajale vedno bolj nemškutarske in je v občini kljub večinskemu slovenskemu prebivalstvu politično prevladovala nemška stranka. Ob tem je poudaril, da je moralo veliko slovenskih delavcev molčati in pod- pirati nemškutarsko večino. Prvi predsednik društva je postal nekdanji teharski župan Jožef Rebov, ostali odborniki pa so bili Janko Koštomaj, Franc Gajšek, Anton Gradišnik in Ivan Razbornik. Že ob otvoritvi društva so pokazali, da naloge in usmeritve društva ne bodo samo izobraževalne in politične, temveč da bo poskrbljeno tudi za zabavo in druženje. Tako so novi društveni odborniki s predsednikom na čelu odigrali igro »Repoštev« in dokazali, da bo društvo z igranjem veseloiger poskrbelo tudi za smeh in dušo.39 Ob usta- novitvi je k društvu pristopilo 160 članov. Veliko Te- harčanov se mu ni pridružilo, čeprav so bili Slovenci. Društvo je imelo narodni značaj, saj je bilo izrazito katoliško usmerjeno, česar se je vodstvo tudi zavedalo. Ob prvi obletnici ustanovitve so pripravili občni zbor v Šušteričevi gostilni. V tem letu obstoja so skupaj z Marijino družbo priredili 7 iger ter osnovali dru- štveno knjižnico, ki je imela naročeno samo katoliško narodno časopisje in literaturo – izposojenih je bilo okoli 1000 knjig. Ustanovili so telovadni odsek, ki je imel 20 članov, in nabavili telovadno orodje. Odbor je za novega predsednika društva izvolil nekdanjega teharskega župana Jožefa Rebova, za podpredsednika pa Ivana Razborška. Drugi odborniki so ostali isti.40 Enega večjih shodov so pripravili v nedeljo, 14. de- cembra 1913, v čitalnici društva, ko je nastopil tudi novi tamburaški zbor. Peli so predvsem slovenske narodne pesmi, odlično deklamacijo Gregorčičeve pesmi Naš rodni dom pa je podal Štefan Rebov. Za člane društva je imel kaplan poučen govor o časopisju, podal pa je tudi kratko zgodovino časopisja in tiska. Ob tem je izpostavil dolžnost katoličanov, da zatirajo slabe liste s protikrščansko vsebino, podpirajo, berejo in naročajo pa naj izključno katoliške časnike in lite- raturo s slovenskega področja.41 Prosvetno društvo kot osrednje katoliško društvo na Teharjah in druga katoliško usmerjena društva so imela svoj sedež in prostore v »kaplaniji« pod cerkvijo sv. Martina, kjer sta bili tudi čitalnica in večnamen- ska dvorana.42 V okviru Prosvetnega društva so delovali številni odseki: dramatski, pevski, telovadni, politični in dru- gi. Dramatični odsek teharskega Prosvetnega društva je s sodelovanjem pevskega zbora Teharje 16. in 23. septembra 1923 uspešno priredil igro Teharski ple- miči v spomin na teharsko plemiško občino. Odigrali so jo pod kmečkimi kozolci, ki so se spremenili v gle- 39 Slovenski gospodar, 19. 1. 1911, št. 3, str. 4, Teharje. 40 Slovenski gospodar, 1. 2. 1912, št. 5, str. 5, Teharje. 41 Slovenski gospodar, 18. 12. 1913, št. 51, str. 4, Teharje. 42 Orožen, Zgodovina Celja, str. 429. dališko dvorano. Igralci so nosili stare narodne noše s srebrnimi pasovi.43 Leta 1936 so dvakrat uspešno uprizorili ljudsko igro Črna žena.44 Cerkveni pevski zbor Prosvetnega društva iz Celja je skupaj s tehar- skim pevskim zborom ob odprtju prenovljenih orgel priredil prvi cerkveni koncert v novi farni cerkvi sv. Martina, in sicer pod vodstvom gimnazijskega pro- fesorja Mavricija Berganta in spremljavi domačega organista Franja Luževiča.45 Prepevali so novejše cer- kvene pesmi.46 Pevski odsek je imel svoje koncerte tudi v gostilni Šušterič na Teharjah, kjer so večkrat peli narodne in ljudske pesmi v izvedbi moškega ali mešanega pevskega zbora.47 Teharsko prosvetno društvo je bilo obnovljeno avgusta 1935 z odločbo jugoslovanskega notranje- ga ministra po vstopu prvaka klerikalne stranke dr. Korošca v vladno jugoslovansko stranko JRZ. Zato je bil v nedeljo, 18. avgusta, v društveni dvorani skli- can občni zbor. Na njem so pripravili nove smerni- ce za delo v prihodnje, sledile pa so priprave na 25. obletnico obstoja društva, ki so ga obeležili avgusta 1936.48 Društvo je imelo svojo čitalnico, kjer je več- krat prirejalo različna predavanja in posvetovanja. Tako jih je leta 1939 obiskal jugoslovanski senator, Celjan Alojzij Mihelčič,49 ki je poročal o notranje- političnem položaju Dravske banovine in političnih usmeritvah jugoslovanske države.50 Leta 1939 je dru- štvo sklicalo velik sestanek, ki se ga je udeležilo kar 130 oseb. Namen sestanka je bil okrepiti narodno za- vest in katoliško prosveto ter opozoriti na nevarnost komunističnega gibanja. V ta namen so govorili Bo- gomil Burnik, kaplan Franc Orešnik o primeru ko- munistične propagande v Franciji in teharski učitelj 43 Slovenec, 28. 9. 1923, št. 219, str. 3, Teharje. 44 Slovenski gospodar, 4. 3. 1936, št. 10, str. 5, Teharje. 45 Franjo Luževič (1903–1981) je bil teharski glasbeni pedagog, skladatelj, organist in pevovodja vrste pevskih društev na Te- harjah. Po končanem študiju glasbe na Glasbeni akademiji v Zagrebu je odšel službovat v Vršac in hrvaški Vukovar. Po 2. svetovni vojni je služboval na Ptuju na tamkajšnji gimnaziji in Glasbeni šoli Ptuj. Kot skladatelj je pisal predvsem klavirske skladbe, pesmi za otroške in mladinske zbore, pa tudi komor- no glasbo in skladbe za cerkvene zbore (Luževič, Otroški in mladinski, str. 5–6). 46 Slovenski gospodar, 8. 5. 1929, št. 19, str. 7, Prvi cerkveni kon- cert v novi župni cerkvi sv. Martina v Teharjih. 47 Slovenski gospodar, 4. 6. 1925, št. 25, str. 3, Teharje. 48 Slovenec, 15. 8. 1935, št. 186, str. 8, Teharje. 49 Alojzij Mihelčič (1880–1975) je bil skladatelj in politik, ki se je rodil v Harijah pri Ilirski Bistrici. Po končani orglarski šoli v Ljubljani je bil orglar in župan Metlike, leta 1917 pa se je preselil v Celje kot vinski trgovec. Med obema vojna- ma je bil pomembna politična osebnost v Celju; zastopal je politiko Slovenske ljudske stranke. Kot politik je bil dvakrat župan občine Celje okolica, leta 1935 je postal župan zdru- žene občine Veliko Celje, leta 1938 je bil izvoljen za poslanca v jugoslovansko skupščino, leta 1939 pa je postal podpredse- dnik jugoslovanske narodne skupščine in senator Kraljevine Jugoslavije. Bil je tudi skladatelj – pisal je cerkvene pesmi in zborovske skladbe – ter član vrste pevskih društev (Slovenski biografski leksikon). 50 Slovenski gospodar, 13. 12. 1939, št. 50, str. 10, Teharje pri Ce- lju. 97 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 Anton Volavšek o vzgoji v prosvetnih organizacijah. Na sestanku so si zadali tudi cilj izgradnje novega prosvetnega doma.51 V ta namen so imenovali širši gradbeni odbor, ki so ga sestavljali predsednik, ka- plan Franc Orešnik, podpredsednik Martin Rebov, blagajnik, nekdanji major Bogomil Burnik,52 tajnik, učitelj Anton Volavšek, in odborniki Peter Ocvirk, Maks Lipičnik, Franc Gorišek in Jože Gajšek.53 Iz- gradnjo prosvetnega doma na Teharjah, ki naj bi ga zgradili po načrtih tehnika Gajška, je preprečila 2. svetovna vojna.54 Razpust društva s sedežem na Teharjah št. 5 sta podpisala predsednik društva, ki je bil obenem tudi tajnik, teharski župnik Alojzij Šmirmaul, in blagajnik Valentin Baumgartner iz Čreta. Nacistične oblasti so društvo razpustile 15. novembra 1941.55 Pevsko društvo Marjetica Pevsko društvo Marjetica je bilo ustanovljeno kmalu po 1. svetovni vojni. Ime društva je spominja- lo na bogato teharsko zgodovino v času plemenitih Teharčanov, tj. na Pengarjevo (Izekovo) Marjeti- co in Mlinarjevega Janeza ter na poplemenitenje.56 Društvo je bilo ustanovljeno 9. oktobra 1921 s sede- žem na Teharjah, redne občne zbore pa je imelo od leta 1922 naprej. Prvi predsednik je bil pek Matevž Zadravec, blagajnik pa Ivan Jošt. Namen društva je bila pevska izobrazba in vzbujanje narodne zavesti. Društvo ni imelo strankarskega značaja. Vsak član je ob vstopu plačal 5 DIN in za vsak mesec članari- no 2 DIN. Članom društva so bile omogočene re- dne pevske vaje, javni nastopi, brezplačne društvene prireditve in poučni izleti, društvo pa je imelo tudi svoje premoženje. Dolžnosti članov pa so bile redno prihajanje k pevskim vajam, braniti društveni ugled, voliti vodstvo društva, se udeleževati občnih zborov in podajati predloge vodstvu društva.57 Društvo Marjetica je imelo prvo večjo pevsko prireditev na Štefanovo leta 1921 v prostorih gostil- ne Jošt na Teharjah, kjer sta nastopila mešani in mo- ški pevski zbor. Pevsko druženje je bilo popestreno s 51 Slovenski gospodar, 73, 5. 7. 1939, št. 27, str. 10, Teharje. 52 Bogomil Burnik je bil upokojeni major avstro-ogrske vojske, ki se je po koncu 1. svetovne vojne preselil v Bukovžlak. Bil je teharski občinski odbornik, ustanovitelj in lastnik Tehar- ske hranilnice, ravnatelj Rudnika in železarne Štore ter član krajevnega šolskega sveta Teharje. Kot občinski odbornik je bil član šolskega, gospodarskega, davčnega in finančnega od- bora. Bil je avtor številnih pobud, med drugim za ustanovitev poštnega urada, železniške postaje na Teharjah in Kmetijske nadaljevalne šole Teharje (SI_ZAC/0062, Občina Teharje). 53 Slovenski gospodar, 73, 19. 4. 1939, št. 16, str. 8, Teharje. 54 Slovenski gospodar, 73, 11. 10. 1939, št. 41, str. 9, Na Teharjih pri Celju. 55 SI_PAM/0122/00709 Prosvetno društvo Teharje: ukinitveni spis. 56 Orožen, Zgodovina Celja in okolice, str. 429–430. 57 SI_ZAC, Občina Teharje, fasc. 2, sign. 11, pravila pevskega društva Marjetica, leto 1921–22. srečelovom in okrasitvijo božičnega drevesa.58 Pev- sko društvo se je povezovalo z drugimi teharskimi društvi, zlasti z gasilskim. Na pustni torek so večkrat skupaj priredili odmevne pustne veselice v prostorih teharskih gostiln, največkrat v Špesovi in Joštovi. Na- slednji dan je sledil pokop pusta. Denar od vstopnin in ostali dobiček so namenili za delovanje društev ali nabavo nove gasilske opreme.59 Člani so pevsko društvo razpustili na seji 25. ja- nuarja 1928, premoženje društva pa je konec januarja 1931 prešlo v last teharske občine. Višek denarja 200 DIN so prepisali ubožnemu finančnemu fondu.60 Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo Teharje Pobudo za ustanovitev društva sta dala teharski učitelj Josip Gosak61 ter posestnik in gostilničar v Čretu Ivan Pišek.62 Društvo je bilo ustanovljeno z namenom vzbuditi zanimanje članov za kmetijski napredek, skrbno gospodarjenje in razširjanje stro- kovnih listov ter spodbuditi uporabo novih tehničnih sredstev. Društvo je za sadjarje nabavilo avtomatično sadno škropilnico sistema Neuville, največ denarja je prispevala banska uprava. Prav tako so kupili sredstva proti škodljivcem (arborin), s katerimi so lahko sa- dno drevje sadili tudi v močvirnih in vetrovnih legah. Predstavljali so sejalne pluge za koruzo, travniške brane in koruzni robkalnik.63 Prvi predsednik društva je bil vojniški šolski upra- vitelj Peter Jankovič, v 30. letih pa je predsedniško funkcijo prevzel Martin Rebov ml. Zadnji predsed- nik je postal upokojeni major Bogomil Burnik, ki je društvo vodil vse do njegovega razpusta. Najvidnejši član društva je bil zagotovo učitelj Josip Gosak, in si- cer tako na teoretičnem kot praktičnem področju. O kurjereji je napisal praktično knjižico. Gojil je štajer- ske kokoši in za rejo dobil vrsto nagrad – v tej dejav- nosti je videl možnost dodatnega zaslužka kmečkega človeka. Vsestranski član društva je bil tudi kmečki posestnik in gostilničar iz Čreta Ivan Pišek, ki ga je odlikovalo gojenje štajerske perutnine, gojenje ovsa 58 Nova doba, 24. 11. 1921, št. 150, str. 3, Teharje. 59 Nova doba, 25. 2. 1922, št. 23, str. 3, Teharje. 60 SI_ZAC/0062, Občina Teharje, Zapisnik seje 8. 4. 1934. 61 Josip Gosak (1882–1973) je bil pisec šolskih učbenikov, dru- ge strokovne literature – predvsem na področju kmetijstva –, učitelj na teharski šoli in Nadaljevalni kmetijski šoli Teharje ter član teharskih društev. Na Teharje je prišel leta 1919 iz Blagovne, kjer je bil šolski upravitelj od leta 1912, po upoko- jitvi Jakoba Stanteta. Z državnim ukazom je bil upokojen 25. avgusta 1937. Leta 1927 je postal predsednik Celjskega uči- teljskega društva, 1929 pa še predsednik kmetsko nadaljeval- nega šolstva v mariborski oblasti. Za zasluge je bil leta 1929 odlikovan kot prosvetni delavec z redom sv. Save 5. stopnje. Njegovo najbolj znano delo je knjiga Reja goveje živine, ki jo je napisal s Francetom Kropivškom (SI_ZAC/0887, Šolska kronika Teharje). 62 Orožen, Zgodovina Celja, str. 428. 63 Nova doba, 26. 1. 1931, št. 8, str. 3, Teharje. 98 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 in uvajanje novih vrst žita.64 Na junijskem občnem zboru društva je Pišek odstopil s funkcije društve- nega blagajnika, njegovo mesto pa je prevzel Josip Cajhen.65 Velik udarec za društvo je bila smrt dolgo- letnega člana in tajnika Ivana Koštomaja ml. iz Čreta leta 1924, ki je veljal za naprednega mladega kmeta, odličnega sadjarja, čebelarja in nadobudnega člana društva.66 Člani društva so se zlasti aktivno ukvar- jali z rejo kokoši, predvsem štajerskih. Teharski člani so dosegli velike uspehe na razstavi štajerskih kokoši v Celju, ki je potekala od 27. do 30. oktobra 1934. Odlično oceno so prejeli Ivan Pišek, Pavla Pocajt in Kamila Gosak. V skupini, kjer niso vodili rodovnika, pa je odlično oceno prejela Alojzija Presker.67 Člani so se udeležili tudi mednarodne razstave perutnine v Beogradu, kjer sta srebrno medaljo osvojila Josip Go- sak in Pavla Pocajt.68 Leta 1924 je društvo priredilo veliko sadno razstavo, ki se je je udeležilo 32 sadjarjev s 64 vrstami. Razstavljali so predvsem sorte jabolk: voščenke, zlato parmeno, mašanckarje, kanadke in Harbertovo reneto.69 Društvo je odigralo pomembno 64 Orožen, Zgodovina Celja, str. 428. 65 Kmetovalec, 15. 8. 1929, št. 15, str. 121, Kmetijska podružnica Teharje. 66 Kmetovalec, 41, 29. 2. 1924, št. 4, str. 32, Ivan Koštomaj ml. 67 Kmetovalec, 15. 11. 1934, št. 22, str. 319, Razstava štajerske kokoši v Celji. 68 Kmetovalec, 1. 3. 1934, št. 4, str. 92, Mednarodne perutninske razstave v Beogradu. 69 Kmetovalec, 30. 11. 1924, št. 22, str. 174, Sadna razstava v Te- harjih pri Celju. vlogo pri razvoju kmetijskega izobraževanja v občini ter imelo zasluge pri ustanovitvi kmetijske nadalje- valne šole na Teharjah in kmetijskega skladišča v Ce- lju.70 Redno je prirejalo sadjarske tečaje, kjer so pou- čevali obrezovanje drevja in cepljenje sadik. Sadjarski tečaj je vodil predvsem sadjarski nadzornik Franc Goričan. S tečaji so želeli zbuditi zanimanje in razši- riti pridelavo sadja med mladimi kmeti, predvsem na ugodnih gričevnatih legah. Območje Teharij je po- stalo glavni založnik sadja in zelenjave mesta Celje, kjer je bilo veliko vrtov.71 Društvo je spodbujalo uva- janje novih vrst trav s krmilnimi lastnostmi in zati- ranje travniškega plevela ter uvajalo samopoučevanje na praktičnih primerih na travnikih. Kmete je spod- bujalo h gradnji gnojničnih jam in ureditvi kompo- stov. Društvu gre zasluga, da so se kmetje na Teharjah začeli ukvarjati s hmeljarstvom.72 Prirejalo je poučne izlete na okoliške kmetije in društva. Tako so člani društva 29. junija 1928 obiskali kmetijo Goričan pri Vojniku, kjer so si ogledali urejena polja in sadovnja- ke ter se seznanili z navodili kmečkega gospodarja za vse gospodarske panoge.73 Kmetijska podružnica je imela marca 1931 občni zbor, na katerem so sklenili, 70 Kmetovalec, 15. 8. 1929, št. 15, str. 121, Kmetijska podružnica Teharje. 71 Nova doba, 26. 2. 1921, št. 25, str. 3, Na Teharjih. 72 Kmetovalec, 30. 6. 1928, št. 12, str. 97, Kmetijska podružnica Teharje. 73 Kmetovalec, 15. 7. 1928, št. 13, str. 104, Kmetijska podružnica Teharje. Postavitev spominske plošče znamenitemu teharskemu sadjarju Mihaelu Vizjaku (hrani Zgodovinski arhiv Celje). 99 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 da se Sadjarsko društvo združi s »Kmetovalcem« v enotno društvo pod vodstvom načelnika Josipa Go- saka. Društvo je obenem priredilo dvoje tematskih predavanj, o živinoreji je predaval inž. Franc Kopri- všek iz Šentjurja, o sadjarstvu pa domači predsednik društva Josip Gosak.74 Teharska podružnica je med drugim državnemu zboru društva predlagala, naj se ustanovi družbeno skladišče v Celju kot glavno za kmetijsko območje okolice Celja. Ovira za ustanovi- tev skladišča so bila finančna sredstva.75 Na belo nedeljo junija 1936 je teharska sadjar- ska podružnica pripravila odkritje spominske plošče znamenitemu teharskemu sadjarju in plemenitemu kmetu iz Pečovja, Mihi Vizjaku, v njegovi rojstni hiši. Spominska plošča je nosila napis: »Znameni- temu teharskemu sadjarju Mihaelu Vizjaku 1814– 1892 v spomin Sadjarska podružnica Teharje.« Sre- čanja so se udeležili zastopnik banske uprave, inž. Jožef Skubic, zastopnik prosvetne uprave, sreski šol- ski nadučitelj Karel Pestevšek, Dolinar, prof. Fran- ce Vardjan iz kmetijske šole v Šentjurju in načelnik celjske sadjarske podružnice, učitelj Marjan Petrak. Predsednik teharske sadjarske podružnice Bogomil Burnik je pozdravil goste, upravnik Josip Gosak je orisal Vizjakove zasluge za spodnještajersko sadjar- stvo, o razvoju sadjarstva je spregovoril zastopnik celjske sadjarske podružnice in domačin Jože Viz- jak, medtem ko je hišni gospodar pripravil pogosti- tev. Ob spremljavi trnoveljske godbe so odprli tudi 74 Kmetovalec, 48, 15. 3. 1931, št. 5, str. 80, Kmetijska podružni- ca v Teharjih. 75 Kmetovalec, 28. 2. 1929, št. 4, str. 32, Predlogi podružnic. spominsko knjigo, od plemenitega Janžeta Vizjaka od 1792 naprej.76 Teharska podružnica Sadjarskega društva je bila ukinjena 31. decembra 1941 – ukini- tev je v imenu društva podpisal predsednik društva Bogomil Burnik.77 Pevsko društvo Teharje Pevsko društvo Teharje je razvijalo predvsem ka- toliško prosvetno petje ter petje molitev in drugih nabožnih pesmi. Po odhodu teharskega pevovodje Franja Luževiča na Hrvaško je vodenje pevskih zbo- rov prevzel teharski organist Maksa Feguš. Uspešno se je razvijal in deloval zlasti moški pevski zbor.78 Mešani pevski zbor je 23. julija 1922 pod vodstvom pevovodje Davorina Medveda uspešno nastopil na pevskem zboru Pevske zveze v Celju.79 Društvo je leta 1927 ustanovilo »Mladinski pevski zbor« za cer- kveno in narodno petje. V svoje vrste so zvabili fante in dekleta v starosti 14–20 let z dobrim glasom in ve- seljem do petja. Oktobra so novince sprejemali vsako nedeljo pred sveto mašo in po večernicah. Novembra so bile že vaje, ki so potekale vsako nedeljo popoldne po večernicah.80 76 Nova doba, 24. 6. 1936, št. 17, str. 1, Kmečki praznik na Pe- čovju. 77 SI_PAM/0122/01953 Podružnica Sadjarskega in vrtnarske- ga društva za Slovenijo Teharje: ukinitveni spis. 78 Slovenski gospodar, 9. 10. 1935, št. 41, str. 9, Teharje pri Celju. 79 Pevec, 2, 1922, št. 7–8, str. 33, Občni zbor. 80 Slovenski gospodar, 20. 10. 1927, št. 42, str. 7, Teharje. Pevsko društvo Teharje (hrani Železarski muzej Štore). 100 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 Gasilsko društvo Teharje Ideja o ustanovitvi gasilskega društva se je pojavi- la že pred 1. svetovno vojno, ko so požari na Tehar- jah in okolici uničili vrsto gospodarskih in bivalnih objektov. Gašenje in posredovanje ob požarih je bilo katastrofalno, povrhu pa je imela teharska občina še slabo brizgalko. Vladalo je splošno pomankanje vode, vodnjaki pa so bili prazni. Prošnja za ustanovitev požarne brambe je bila naslovljena tudi na teharsko občino, a ustavila jo je 1. svetovna vojna.81 Za ustano- vitev gasilskega društva na Teharjah je bil imenovan pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali načelnik Ivan Jančigaj, Martin Stojan, Jožko Cajhen,82 Ivan Bucej, Ivan Jošt, Koštomaj, Štefan Stojan in Ivan Vrečko. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1921, prvi načel- nik pa je postal Ivan Bucej.83 Na ustanovnem zbo- ru je bilo prisotnih 24 članov, med njimi tudi žalska gasilska župa z zastopniki Konradom Golograncem, Sodinom, Dečmanom in Pušnikom.84 Ustanovitev požarne brambe je soglasno podprl teharski občinski svet na seji 15. avgusta 1919, ko je bil imenovan pri- pravljalni odbor. Sestavljali so ga vodja Filip Loko- 81 Narodni list, 7, 7. 3. 1912, št. 10, str. 3, Teharje. 82 Jožko Cajhen (1891–1967) je bil teharski gostilničar, pose- stnik, župan in občinski odbornik. Teharski občini je župano- val med letoma 1931 in 1936. Kot teharski občinski odbornik je bil član občinskih odborov, med drugim je bil tudi pre- glednik občinskih računov leta 1924 (SI_ZAC/0062, Občina Teharje). 83 Orožen, Zgodovina Celja, str. 429. 84 Sto štirideset let, str. 180. šek, trgovec v Štorah, Ivo Čater, Franc Sodin, Jožko Cajhen, Ivan Gorišek, Tilija Lokošek, Blaž Sodin in Ignac Selšek.85 Prav tako je občinski svet določil konj- ske posestnike za pripravo brizgalke v primeru požara in njihov razpored. Po par konj za prevoz brizgalk na pogorišče so prispevali Karl Gorišek,86 Marija Dimec in Peter Likar, po enega pa Jožef Šušterič87 in Franc Žohar.88 Teharski gasilci so se ob ustanovitvi srečevali z velikimi težavami. Niso imeli ustrezne opreme niti lastnih prostorov, torej gasilskega doma. Občina jim je sicer priskrbela staro ročno brizgalno, kot shrambo za gasilsko opremo pa so uporabljali staro občinsko 85 SI_ZAC/0062, Občina Teharje, leto 1886–1925, fasc. 1, sign. 1, zapisnik seje 15. 8. 1919. 86 Karel Gorišek (1864–1926) je bil teharski veleposestnik, ob- činski odbornik in teharski župan iz znane teharske rodbi- ne, ki je do konca 1. svetovne vojne zastopal nemškutarsko stran. Teharski občini je županoval 17 let, med letoma 1901 in 1918, v tem času je teharska občina pod vodstvom Nem- cev v štorski železarni postala izrazito nemško usmerjena. Po 1. svetovni vojni, z razpadom Avstro-Ogrske, ga je nova jugoslovanska oblast odstavila s položaja teharskega župana. Teharski občinski odbornik je bil do svoje smrti leta 1926 (Ocvirk, Županove zdrahe, str. 69–70). 87 Jožef Šušterič († 1927) je bil teharski gostilničar, posestnik in občinski odbornik. Po letu 1921 je na teharskih občinskih volitvah zastopal Gospodarsko obrtno listo, bil član tehar- skega cestnega odbora, leta 1925 je bil izvoljen za zastopnika teharske občine v volilnem odboru mariborske skupščine in leta 1926 imenovan za živinskega oglednika za Teharje (SI_ ZAC/0062, Občina Teharje). 88 SI_ZAC/0062, Občina Teharje, fasc. 1, sign. 1, zapisnik seje 10. 7. 1925. Teharski gasilci leta 1929 (hrani železarski muzej Štore). 101 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 hišo.89 Gasilsko društvo je leta 1923 dobilo novo bri- zgalno, v ta namen so julija priredili ljudsko veselico s sveto mašo pri cerkvi sv. Štefana, kjer sta nastopila pevski zbor »Teharje« in celjska železničarska godba. Dobiček od veselice so namenili pravkar ustanovlje- nemu društvu.90 Leta 1929 so teharski gasilci dobi- li svoje prostore in lasten dom. V ta namen je leta 1928 teharska občina odkupila Osvaldičevo hišo in jo brezplačno odstopila gasilskemu društvu. V nede- ljo, 30. junija 1929, sta potekala blagoslovitev in slav- nostno odprtje gasilskega doma pred občinsko hišo, kjer je sledil pozdrav gasilcev in gostov. Po končani sveti maši je nastopil moški zbor Slavec, sledili pa sta skupna gasilska vaja z orodjem in velika ljudska veselica v občinskem parku.91 Leta 1931 je gasilsko društvo nabavilo prvo motorno briz galno in se tako posodobilo.92 Gašenje in preskrbo teharskih gasilcev z vodo so dodatno ovirali pogosto prazni vodnjaki v teharski okolici, slaba infrastruktura in nerešeno vprašanje vodovoda, o katerem se je razpravljalo že 70 let. Po- gosto so jim na pomoč priskočili gabrski, trnoveljski in celjski gasilci.93 Delovanje gasilcev je financirala tudi občina, ki je gasilskemu društvu dovolila zgraditi rezervoar pri jarku pod občinsko hišo. Za dela je ob- čina namenila 500 DIN, povrhu pa je prispevala 50 m2 zemlje pri rezervoarju.94 Na račun teharskih ga- silcev so letele pritožbe, da do mesta požara v okolici Teharij ne pridejo pravočasno, se počasi gibljejo in so pridni le, ko gasijo žejo na martinovih, silvestrskih in predpustnih plesnih večerih.95 Prostovoljna gasilska četa Teharje je bila na pri- tisk nemške oblasti ukinjena 1. decembra 1941 – v imenu teharskih gasilcev so ukinitev podpisali pred- sednik Janez Bucej, tajnik Franc Čuk in blagajnik Franc Levec.96 Pevsko društvo Slavec Podobno kot pevsko društvo Marjetica je tudi pevsko društvo Slavec imelo osnovni namen spod- bujanje pevske izobrazbe in vzbujanje narodne za- vesti ter je bilo nestrankarskega značaja. Stalni sedež društva je bil na Teharjah. Društvena pravila so spre- jeli na ustanovnem občnem zboru 25. februarja 1928, ki je potekal v Cajhnovi gostilni na Teharjah. Prvi predsednik društva je postal Karl Ožek, podpredse- dnik Alojzij Ojsteršek, tajnik Franjo Levec, blagajnik Karl Brinovec, njegov namestnik Ivan Jošt in gospo- 89 Sto štirideset let, str. 180. 90 Slovenski gospodar, 16. 5. 1923, št. 22, str. 2, Teharje. 91 Nova doba, 23. 6. 1929, št. 51, str. 3, Iz Teharja. 92 Sto štirideset let, str. 180. 93 Nova doba, 26. 1. 1931, št. 8, str. 3, Teharje (Požar). 94 SI_ZAC/0062, Občina Teharje, fasc. 1, sign. 1, zapisnik seje 4. 11. 1924. 95 Slovenski gospodar, 25. 2. 1926, št. 8, str. 5, Teharje pri Celju. 96 SI_PAM/0122/01340 Prostovoljna gasilska četa Teharje: ukinitveni spis. dar Jožko Zavšek. Odbornika sta bila Maks Tofant in Ivan Zupanc, preglednika pa Franjo Oset in Karl Koštomaj.97 Na občnem zboru 15. februarja 1931 je bilo izvoljeno novo vodstvo društva: predsednik je postal Jože Gabršek, podpredsednik Franc Inkret, tajnik Franjo Levec, blagajnik Karl Pozinek, namest- nik tajnika pa Franc Pešak, ki je bil tudi gospodar. Kot odbornika, ki sta bila tudi predsednika tambura- škega in dramskega odseka, sta bila izvoljena Edvard Čehovin in Franjo Luževič. Za preglednika računov sta bila izvoljena Marjan Barle in Anton Rednak.98 Med letoma 1932 in 1934 je društvo vodil Martin Rakef, leta 1935 pa je predsednik postal Alojzij Oj- steršek. Nato je mesto predsednika društva prevzel Marjan Lavrič, za njim pa Božidar Žohar. Vrsto let od ustanovitve društva je bil pevovodja teharski orga- nist Franjo Luževič, ki je dobival honorar 25 DIN na pevsko vajo.99 Leta 1936 je imelo društvo velike teža- ve pri iskanju novega pevovodje. V teharski občini in okolici niso našli primernega kandidata. Iskali so ga tudi v Vojniku, vendar ga žal niso pridobili za delo na Teharjah. Na koncu so se obrnili na časopise, kjer so objavili razpis za društvenega pevovodjo. V okviru društva je deloval tudi dramatski odsek, ki je kmalu po ustanovitvi »zaspal« in ni aktivno de- loval. Šele leta 1931 je zaživel ter uprizoril več iger in dramskih nastopov. V teharski čitalnici so prire- dili burko v dveh dejanjih Lažnivi zdravnik, ki jo je sprem ljal tamburaški orkester z igranjem in petjem pesmi.100 Leta 1932 so uspešno pripravili dramo »Kajn« Franceta Bevka, ki je požela velik uspeh.101 Ob deseti obletnici obstoja društva je bil za pripravo ve- selice imenovan ožji odbor, ki so ga sestavljali Martin Rakef, Ivan Skale, Štefan Kresnik, Marjan Lavrič in 97 SI_PAM/0122/03357 Pevsko društvo Slavec Teharje: zapi- snik seje 25. 2. 1928. 98 SI_PAM/0122/03357 Pevsko društvo Slavec Teharje: zapi- snik seje 15. 2. 1931. 99 SI_PAM/0122/03357 Pevsko društvo Slavec Teharje: zapi- snik seje 11. 2. 1928. 100 Slovenec, 6. 5. 1931, št. 101, str. 5, Teharje. 101 SI_PAM/0122/03357 Pevsko društvo Slavec Teharje: zapi- snik seje 13. 9. 1932. Žig Pevskega društva Slavec Teharje (hrani: SI_PAM/0122, šk. 7, spis 328). 102 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 Janez Zupanc.102 Ob tej priložnosti so osnovali tudi jazz orkester.103 Pogosto so peli in nastopali na vrtnih veselicah domačih gostiln, predvsem Lavrič-Žohar- jeve, kjer so imeli svoj sedež.104 Nastopali so tudi na drugih slovesnostih in pogrebih, med drugim tudi ob odkritju spomenika teharskemu duhovniku Janezu Čemažarju leta 1929.105 Leta 1938 je pevsko društvo deseto obletnico delovanja obeležilo s slavnostno sejo in popoldansko vrtno veselico v Lavričevi gostilni.106 Vsako leto so v Žohar-Lavričevi gostilni priredili vin- sko trgatev ter ob žlahtni kapljici zapeli predvsem na- rodne pesmi in napitnice.107 Ob ukinitvi društva je bil njegov predsednik Božidar Žohar, tajnik Janez Skale in blagajnik Janez Zupanc – ti so podpisali izjavo o razpustu društva. Društvo je bilo razpuščeno 15. no- vembra 1941 s strani nacističnih oblasti.108 Na Teharjah je delovalo tudi pevsko društvo Te- harski zvon, katerega člani so večinoma prepevali cerkvene in nabožne pesmi, kar dokazuje že njihovo ime. Društvo je bilo razpuščeno 15. novembra 1941 s strani nemške oblasti.109 Telovadno društvo Orel Teharski Orli so imeli ustanovni občni zbor v nedeljo, 19. novembra 1911, v društveni dvorani teharske »kaplanije«. Katoliško telovadno društvo je bilo ustanovljeno kot odsek Prosvetnega društva. Predsednik je postal Ivan Razbornik, načelnik Ivan Koštomaj, tajnik Franc Dimec,110 blagajnik Štefan Rebov, namestnika Leopold Aram in Mihael Gajšek, odbornik pa Vincenc Kovač. Ustanovitev društva je pozdravil profesor teologije dr. Jožef Hohnjec, ki je v govoru poudaril pomembno vlogo ustanavljanja te- lovadnih odsekov za katoliško mladino. Na koncu so za popestritev pripravili še igro »Za križ in svobodo«, ki so jo ponovili še v nedeljo, 26. novembra. Ob usta- novitvi je telovadilo 20 članov in ob tej priložnosti so si nabavili telovadno orodje.111 Na pobudo Orlov je bil 11. julija 1920 ustanovljen ženski odsek teharskih 102 SI_PAM/0122/03357 Pevsko društvo Slavec Teharje: zapi- snik seje 12. 5. 1938. 103 Nova doba, 24. 6. 1938, št. 26, str. 3, Teharje. 104 Nova doba, 8. 6. 1938, št. 28, str. 3, Teharje. 105 Slovenec, 8. 6. 1929, št. 128, str. 5, Teharje pri Celju. 106 Jutro, 29. 6. 1938, št. 148, str. 4. 107 Nova doba, 16. 10. 1933, št. 84, str. 4, Pevsko društvo »Slavec«. 108 SI_PAM/0122/00570 Pevsko društvo Slavec Teharje: ukinit- veni spis. 109 SI_PAM/0122/00574 Pevsko društvo Teharski zvon Teharje: ukinitveni spis. 110 Franc Dimec (1894–1962) je bil teharski kmečki posestnik, občinski odbornik in teharski župan med letoma 1936 in 1941. Bil je zadnji slovenski župan teharske občine do nem- ške okupacije aprila 1941. Med letoma 1931 in 1935 je bil občinski svetovalec župana Jožka Cajhna. Bil je član vrste odborov teharske občine, med drugim cestnega in cerkveno- upravnega. Leta 1936 je bil imenovan za predsednika kra- jevnega šolskega sveta Teharje, leta 1926 pa je bil preglednik občinskih računov (SI_ZAC/0062, Občina Teharje). 111 Slovenec, 22. 11. 1911, št. 268, str. 3, Orel. Orlic. K odseku je pristopilo 18 rednih in 10 pod- pornih članic. Fantje so svoje orlovske članice klicali mlade sestre in jim ob ustanovitvi zaklicali: »Na delo! Bratski Bog živi!«112 Teharske Orle je po 1. svetov- ni vojni prevzel načelnik Ivan Pristovšek in jih vodil do leta 1927, ko je umrl, star komaj 20 let. Tako so teharski Orli izgubili ne samo odličnega telovadca, ampak tudi voditelja.113 Oktobra 1920 so člani te- harskega Orla podelili diplomo častnega članstva za zasluge prvemu predsedniku Ivanu Rančigaju, ki je službeno odšel za provizorja v Čandram.114 Teharski odsek Orla je 13. junija 1920 pripravil velik orlovski tabor in telovadbo svojih članov. Spre- vod je krenil iz Celja, spremljala pa ga je železni- čarska godba ZJZ iz Ljubljane.115 V teharski župni cerkvi je udeležence sprejel celjski opat Franc Ogradi in blagoslovil novo umetniško zastavo teharskega Orla, sicer delo šolskih sester v Mariboru. Po konča- nih nagovorih je sledil obhod po vasi na telovadišče, kjer je bila popoldne javna telovadba Orlov, ki jo je vodil Arnold Vlasak iz Ljubljane.116 Drugo veliko telovadno prireditev je teharski Orel izvedel septem- bra 1924, ko so pripravili združeno javno telovadbo s celjsko orlovsko srenjo. Prostih vaj se je udeležilo veliko naraščaja, gojenk ter starejših članov in čla- nic. Teharčani so prikazali vaje na drogu in atletske panoge lahke atletike, Celjani pa vaje na bradlji. Športne prireditve se je udeležil tudi minister Ivan Vesenjak s soprogo, bratski nagovor pa je imel aka- demik Tratnik.117 Teharski Orli in Orlice so s svojimi nastopi spremljali tudi slovesnost maja 1925, ko je podružnična cerkev sv. Štefana dobila nove zvono- ve, in sicer namesto tistih, ki so bili odpeljani med 1. svetovno vojno.118 Priljubljeno zbirališče članov dru- štva je bila cerkev sv. Ane nad Teharjami, kjer so po večernicah ali pomembnih cerkvenih praznikih več- krat priredili orlovske akademije, kjer so ob sprem - ljavi domačih tamburašev in deklamacij člani in mla- di naraščajniki izvedli nastope s prostimi vajami ali telovadbo na orodju.119 Z razpustom Orlovske zveze decembra 1929 se je katoliška mladina začela v okviru Prosvetne zveze povezovati v Fantovske odseke in Dekliške krožke. Po razpustu krovne Prosvetne zveze s strani banovin- ske oblasti 17. februarja 1933 ter obnovi katoliških društev in organizacij po vstopu prvaka Slovenske ljudske stranke dr. Korošca v jugoslovansko vladno stranko JRZ se je teharska krščanska mladina po- vezala v novoustanovljeni krajevni odbor fantovske 112 Slovenski gospodar, 15. 7. 1920, št. 28, str. 2, Teharje. 113 Slovenec, 18. 5. 1927, št. 111, str. 5, Teharje. 114 Slovenec, 1. 10. 1920, št. 224, str. 3, Orlovski vestnik. 115 Slovenski gospodar, 10. 6. 1920, št. 23, str. 6, Veliki orlovski tabor na Teharjih. 116 Slovenec, 27. 6. 1920, št. 144, str. 3, Teharje. 117 Slovenec, 23. 9. 1924, št. 217, str. 4, Teharje. 118 Slovenec, 12. 5. 1925, št. 105, str. 4, Iz Teharjev. 119 Slovenski gospodar, 19. 7. 1928, št. 29, str. 10, Teharje. 103 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 Katoliške akcije, kjer je v 30. letih 20. stoletja v duhu papeških okrožnic prišlo do preporoda katoliškega gibanja.120 V nedeljo, 18. avgusta 1935, so teharski fantje z dekanijskim odborom fantovske Katoliške akcije pripravili praznik za katoliško mladino celj- ske dekanije. Na predvečer tega dogodka so prižgali kres v pozdrav. Veselo zborovanje, ki sta ga spremljala godba in petje, je potekalo pri sv. Ani, kjer jih je v imenu mariborskega škofovskega vodstva fantovske Katoliške akcije nagovoril akademik Ciril Žebot, nato pa še drugi predstavniki te organizacije.121 Vr- hunec je sledil po končanem bogoslužju, kjer je okoli 1000 katoliških fantov nagovoril celjski opat Peter Jurak in jih svečano pozdravil.122 Tamburaši Teharje Teharski tamburaši so nastali in začeli delovati na pobudo in pod vodstvom teharskega duhovnika Pavla Vesenjaka.123 Jeseni 1926 je bil ustanovljen 120 Vidovič-Miklavčič, Društva, str. 398. 121 Slovenski gospodar, 14. 8. 1935, št. 33, str. 8, Fantovski praznik za celjsko dekanijo. 122 Vidovič-Miklavčič, Društva, str. 399. 123 Pavel Vesenjak (1889–1953) je bil duhovnik, član teharskih prosvetnih društev in brat narodnega poslanca Ivana Ve- senjaka. Rodil se je v Sv. Marjeti pri Ptuju, v duhovnika je bil posvečen leta 1912. Na Teharje je prišel kot kaplan leta 1924, po Čemažarjevi smrti leta 1928 pa je postal duhovnik teharske fare. Kot duhovnik je bil vesele narave, član pevskih tamburaški zbor, ki ga je vodil kovinar Stanko Ki- slinger. Sprva je tamburaše vadil kar sam župnik Pa- vel Vesenjak, kasneje pa je vodstvo prevzel trgovski pomočnik Hinko Podjavoršek. V društvu so kmalu začeli igrati mladi teharski fantje in delavci iz okoli- ških industrijskih obratov, predvsem Železarne Štore ter tovarne pohištva in stolov Stolarna Teharje. Te- harski tamburaši so kmalu postali prepoznavni, tako da brez njih na Teharjah ni bilo veselice, praznovanja ali drugega družabnega dogodka. Največkrat so ne- deljske popoldneve popestrili v teharskih gostilnah Cajhen, Žohar-Lavrič, Šušterič, pa tudi pri Sodinu v Bukovžlaku.124 Velik uspeh je tamburaški zbor pri Teharčanih požel že po pol leta delovanja,125 in sicer ob velikem slavju domačega duhovnika Janeza Če- mažarja.126 Igrali so različne glasbene zvrsti, od polk, valč- društev in vaditelj teharskih tamburašev (Slovenski gospodar, 15. 9. 1937, str. 3, Trojni srebrni jubilej v eni hiši). 124 Mauer, Tamburaški zbor, str. 315. 125 Slovenec, 24. 11. 1926, št. 269, str. 5, Teharje pri Celju. 126 Janez Čemažar (1867–1928) je bil teharski duhovnik, občin- ski odbornik in narodnjak, ki se je rodil v Selcah nad Škofjo Loko. Duhovnik je postal leta 1894. Njegova glavna zasluga je, da je bila v letih 1906/07 na Teharjah zgrajena nova župna cerkev sv. Martina. Pred 1. svetovno vojno je vodil kampanjo za slovensko politično stran, se boril proti germanizaciji te- harske občine in kandidiral za teharskega občinskega odbor- nika na narodni strani. Občini Teharje in Sv. Lovrenc pod Prežinom (danes Kompole) sta leta 1919 Čemažarja razgla- sili za častnega občana (SI_ZAC/0062, Občina Teharje). Teharski tamburaši leta 1935 (Mauer, Tamburaški zbor na Teharju, str. 317). 104 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 kov, lastnih harmonizacijskih narodnih pesmi in podoknic do zahtevnih aranžmajev iz takratne tam- buraške literature. Notno gradivo in inštrumente so si kupovali z izkupičkom od nastopov. Vsako leto so nastopili tudi na vinski trgatvi v Majdičevi graščini (Mlinarjev Janez) in v nekdanji graščini industrial- ca Iva Čatra za kresni večer 24. junija, ko je gostitelj Ivo Čater praznoval god. Po letu 1932 je delovanje teharskih tamburašev začelo usihati, zmanjšalo se je število nastopov in članov. Povrhu pa je tamburaše zapustil vodja Hinko Podjavoršek, ki se je odselil. Vodstvo je prevzel študent medicine Marjan Barle, za njim pa Janez Bregar – in tako se je tamburaški zbor pomladil. Kljub novemu vodstvu in pomladitvi zbora pa teharski tamburaši niso doživeli ponovnega zagona in so leta 1936 prenehali igrati.127 Društvo kmetskih fantov in deklet Teharje Društva kmetskih fantov in deklet so ustanavljali med letoma 1923 in 1934 v okviru Pucljeve liberal- ne Kmečke stranke, kasneje pa vladne, jugoslovansko usmerjene Jugoslovanske nacionalne stranke ( JNS). Društva so imela med obema vojnama nalogo nacio- nalno osveščati kmečko mladino, nuditi izobrazbo, izboljšati življenjske in delovne razmere, spodbujati skupinski duh, ščititi dobro ime vasi in izboljšati soci- alni položaj na vasi. Društvo Zarja na Teharjah je bilo ustanovljeno leta 1933, torej dobrih 7 let po prvem društvu na celjsko-savinjskem območju v Orlovi va- si.128 Društvo je bilo nepolitično, vanj se je včlanjevala teharska kmečka mladina, ki se je družila in zabavala ob kmečkih in drugih opravilih. Društvo je podpira- lo izobraževanje kmečke mladine, zato je bila že ob njegovem nastanku osnovana društvena knjižnica. S tem so spodbujali branje knjig in različnih časopisov, zlasti ob zimskih večerih.129 Prvi redni občni zbor so pripravili 18. marca 1934 v narodni šoli. Izvolili so odbor, katerega predsednik je postal Franjo Kamen- šek, podpredsednik Pavel Lubej, tajnik Jože Povalej, njegov namestnik Ivo Kamenšek, blagajnik Josip Videnšek in njegov namestnik Martin Ostrožnik. Ostali odborniki so bili Anica Lampret, Mimika Fri- dl, Avgust Kožuh, nadzornik Anton Tofant in Ivan Kristan. Mlade kmečke odbornike sta nagovorila in pozdravila teharski učitelj Josip Gosak, ki je govoril o življenju kmečkega človeka, in šolski svetnik Krošelj iz Ljubljane.130 Društvo je svojega predsednika Franja Kamenška poslalo na tridnevni tečaj celjskega podod- bora in osemdnevni tečaj na Zvezo kmečkih fantov in deklet, kjer so začrtali kmečko-mladinsko pot in želeli pridobiti čim več novih podpornih članov. Na rednem občnem zboru teharskega društva 12. marca 127 Mauer, Tamburaški zbor, str. 317. 128 Fijavž, Delovanje društev, str. 183–184. 129 Kmetski list, 15, 29. 11. 1933, št. 48, str. 5, Teharje pri Celju. 130 Gruda, 11, 1934, št. 5, str. 145, Teharje pri Celju. 1935 je ostal ves stari odbor razen predsednika Fra- nja Kamenška, ki se je zaradi prezaposlenosti odrekel predsedniškemu mestu. Za novega predsednika dru- štva je bil izvoljen Anton Tofant.131 Društvo je večkrat priredilo različne gledališke in druge odrske igre, ki jih je režiral Josip Viden- šek. Z igro Guzaj so gostovali tudi v Celju.132 Več- krat so prirejali igre s petjem in druge dramske igre; zelo odmevna je bila igra Rodoljub iz Amerike, ki je govorila o izseljencih, ki so se vračali v domovino, in nadutih vaških mogotcih, ki so se izdajali za do- brotnike.133 Priljubljene igre in tekmovanja društva so bile tekme koscev, žanjic in grabljic, ki so jih v poletnem času prirejali na Vidmajerjevem travniku v Bukovžlaku, kasneje pa pri Videnšku na Teharjah. Prvo tekmovanje so organizirali junija 1934, ko je bil najboljši kosec Pavel Lubej, ki je prejel praktično nagrado, avtomatično motiko za sejanje koruze. Na- grade najboljšim sta podeljevala predsednik društva Franjo Kamenšek in dr. Bele, predstavnik celjskega pododbora.134 Vsako leto oktobra so pri Videnšku v Bukovžlaku priredili vinsko trgatev in pokazali, da je mladina vešča pridelave grozdja in vina.135 Društvo je 131 Kmetski list, 17, 22. 5. 1935, št. 21, str. 5, Teharje. 132 Kmetski list, 16, 25. 4. 1934, št. 17, str. 4, Teharje pri Celju. 133 Kmetski list, 3. 4. 1935, št. 14, str. 5, Teharje. 134 Kmetski list, 13. 6. 1934, št. 24, str. 5, Teharje pri Celju. 135 Nova doba, 16. 10. 1933, št. 84, str. 4, Teharje. Ukinitveni spis Društva kmetskih fantov in deklet Zarja Teharje (hrani: SI_PAM/0122, šk. 7, spis 328). 105 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 sodelovalo tudi z okoliškimi društvi, predvsem v Voj- niku, Dramljah in Škofji vasi. Tako sta teharska člana društva Josip Videnšek in Ivan Kamenšek škofjeva- škemu društvu pomagala in svetovala pri pripravi ter izvedbi igre Rokovnjači, ki so jo odigrali v Vojniku.136 Društvo kmečke mladine Zarja, ki je imelo sedež v Bukovžlaku 17, je prenehalo delovati 15. oktobra 1941. Razpust sta podpisala predsednik Pavel Lubej in tajnica Terezija Resnik.137 Marijina družba fantov in deklet Teharje Pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladih fantov, predvsem pa deklet, je igrala Mari- jina družba, ki jih je vzgajala v krščanskem duhu in za katoliško življenje. Pogosto je prirejala različna druženja, deklamacije in druge slovesnosti ob raz- ličnih verskih praznikih, predvsem ob Marijinem, svetih birmah in obhajilih. Družba je mladino tudi priprav ljala na zakonsko življenje.138 Za članstvo v društvu so bili določeni pogoji in poseben sprejem. V društvo so se včlanjevali mladi, še neporočeni fan- tje in dekleta, za pristop k društvu so se morali dr- žati strogosti pri svojem spolnem življenju, morali so biti pridni, dobri in delavni ter se držati stroge krščanske vzgoje. Za pristop k članstvu so kandidati dobili svetovalce, pripravnice pa svetovalke. Imeli so mesečne shode, na razpolago pa so imeli tudi svojo knjižnico, kjer so lahko prebirali nabožne knjige in druge knjige s krščansko vsebino. Spodbujali so bra- nje in naročanje društvenega verskega lista Bogoljub. Leta 1916 je bilo naročnikov Bogoljuba v teharski župniji več kot 100.139 Leta 1911 so po dolgih dveh letih v družbo sprejeli novih 25 deklet in 6 fantov.140 Med 1. svetovno vojno se je število članov močno povečalo, zlasti deklet. Leta 1916 je potekal slavno- stni sprejem 11 fantov in 19 deklet. Vseh 11 fantov je bilo pri vojakih, 7 pa je bilo še kandidatov. Tako je družba leta 1916 štela 177 deklet in 7 kandidatk ter 40 fantov.141 V 20. letih 20. stoletja je Marijino družbo uspe- šno vodila in zastopala Marija Luževič, sestra tehar- skega organista in pevovodje Franja Luževiča. Leta 1925 je Marijina družba ob 20. obletnici obstoja v čitalnici v kaplaniji organizirala mladinsko prireditev, na kateri so nastopili otroci Marijinega vrtca in vseh treh šol župnije. Šolarji Sv. Lovrenca so deklamira- li Marijine pesmi, otroci iz Teharij pa so pripravili mladinsko veseloigro v dveh dejanjih Teta iz Ameri- ke. Na Marijin praznik so slovesno sprejeli fante in 136 Kmetski list, 11. 3. 1936, št. 11, str. 4, Dramlje. 137 SI_PAM/0122/00036 Društvo kmetskih fantov in deklet Zarja Teharje: ukinitveni spis. 138 Slovenski gospodar, 19. 12. 1912, str. 5, Teharje. 139 Bogoljub, 1916, št. 5, str. 157–158, Teharje. 140 Bogoljub, 1911, št. 3, str. 100–101, Teharje. 141 Bogoljub, 1916, št. 5, str. 157–158, Teharje. dekleta v družbo ter 138 otrok v Marijin vrtec.142 V 30. letih je fantovski odsek vodil Joško Oberžan, ki je bil tudi član župnijskega odbora. Dekliški del družbe je vodila Jožefa (Pepca) Gorišek.143 Marijina družba je pred letom 1918 večkrat darovala denarna sredstva za afriške in bolgarske misijone, za afriške dečke in deklice ter apostolstvo sv. Cirila in Metoda v različ- nih vrednostih med 20 in 50 kron.144 Druge katoliške organizacije Aprila 1914 je bila na Teharjah ustanovljena po- družnica Slovenske straže, ki je bila kot katoliška narodnoobrambna organizacija ustanovljena julija 1910, tj. po prehodu Družbe sv. Cirila in Metoda v liberalne roke ter političnem razkolu med slovenski- mi liberalci in klerikalci. Ustanovljena sta bila moški in ženski odbor. V podružnico so se vključevali kato- liško opredeljeni Teharčani. Tesno so se povezovali s Slovensko krščanskosocialno zvezo. Večina podru- žnic je med 1. svetovno vojno usahnila, med drugim tudi teharska.145 Na Teharjah so obstajale tudi manjše katoliške organizacije, društva in bratovščine, med njimi Apo- stolstvo mož in fantov, Marijina družba mladeničev in druge. Zastopala in vodila jih je Marija Luževič, tudi predsednica Marijine družbe, ki je bila po- membna članica vrste katoliških organizacij in nji- hova odbornica.146 Članice Dekliške zveze so ob različnih praznikih, predvsem ob pustovanju in miklavževanju, v društve- ni sobi kaplanije prirejale različne gledališke igre. Na pustno nedeljo leta 1920 so v gostilni pri »Zlati go- ski« priredile kar dve igri, Zakleta soba in Strahovi. Gledališke igre je spremljal domači mešani pevski zbor Orlovske zveze.147 Telovadno društvo Sokol Teharje–Štore Sokolsko gibanje je bilo na Teharjah prisotno že pred 1. svetovno vojno, vendar do ustanovitve društva ni prišlo. Leta 1919 je bil osnovan začasni odsek tehar- skega Sokola, ki je spadal pod celjsko sokolsko župo ter je štel 32 članov in 38 članic. Predsednik odseka je postal brat Ivo Čater, znani celjski trgovec, industria- lec in lastnik graščine Bežigrad. Sokolskemu društvu je prepustil prostor za telovadbo na svojem posestvu Bežigrad.148 Telovadno društvo Sokol Teharje je ime- lo ustanovni občni zbor 31. julija 1920, ko so izvoli- 142 Slovenski gospodar, 3. 12. 1925, št. 51, str. 5, Vesele novice iz Teharja. 143 Slovenski gospodar, 22. 11. 1933, št. 47, str. 9, Teharje. 144 Bogoljub, 1916, št. 10, str. 35, Za bolgarske misijone. 145 Slovenski gospodar, 9. 4. 1914, št. 15, str. 2, Za narodno obram- bo. 146 Slovenec, 24. 11. 1926, št. 269, str. 5, Teharje pri Celju. 147 Slovenski gospodar, 54, 12. 2. 1920, št. 6, Teharje. 148 Nova doba, 7. 8. 1919, št. 84, str. 2, Sokolstvo. 106 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 li novo društveno vodstvo. Starosta društva je postal Ivan Bucej, podstarosta Ivo Gorišek, tajnik Branko Pečovnik, načelnik Rafko Rednak, blagajničarka Al- bina Žohar ter preglednika računov Joško Cajhen in Anica Cajhen. Ostali odborniki so bili Ivo Tlaker, Mija Ropan, Anton Reberšak in društveni orodjar Zvonko Štiglic. Na koncu društvenega občnega zbora je teharski nadučitelj Josip Gosak orisal pomen sokol- stva, obenem pa se je bivšemu starosti Štefanu Bou- conu ob njegovem odhodu zahvalil za požrtvovalno delovanje.149 Svoje telovadne in društvene prostore so Sokoli imeli v dvorani bratov Štiglic na Teharjah, kjer so bile ob torkih in petkih popoldne telovadne vaje tudi za članice.150 Nekateri liberalni vaščani Teharij so hoteli zapuščeno in dotrajano cerkev sv. Štefana v središču vasi Teharje spremeniti v sokolski dom, zaradi česar so prišli v spor s katoliško usmerjenimi Teharčani. Ti so potem na lastno pest zbrali denar in dotrajano cerkev za silo obnovili.151 Želja po sokolskem gibanju in življenju se je ure- sničila v industrijskem kraju Štore decembra 1930, 149 Nova doba, 5. 8. 1920, št. 93, str. 3, Telovadno društvo Sokol. 150 Nova doba, 8. 7. 1920, št. 82, str. 2, Telovadno društvo Sokol na Teharjih. 151 Slovenski gospodar, 4. 1. 1923, št. 1, str. 4, Cerkev so hoteli pretvoriti v Sokolski dom. ko so se društvu pridružili sokolski člani iz Teharij. Tako je nastalo enotno Sokolsko društvo Teharje- Štore. Pripravljalni odbor društva, ki je bil sestavljen na predlog sokolske župe Celje, so sestavljali nasle- dnji člani: železničarski uradnik Alojzij Repič, učitelj Anton Habič, delovodja Joško Herman ter železni- čarja v Štorah Štefan Jug in Franc Renčelj.152 Prve občne zbore so imeli v prostorih gostilne Špesa v Slancah.153 Prvi redni občni zbor društva je potekal februarja 1931, ko je bilo imenovano društveno vod- stvo. Starešina je postal Joško Herman, namestnik starešine učitelj Anton Kranjc, tajnik učitelj Anton Habič, predsednik prosvetnega odbora učitelj Anton Volavšek, načelnik mesar Josip Sikošek, namestnik načelnika tapetnik Ivan Čretnik, načelnica frizerka Vera Pavšič in namestnica načelnice učiteljica Elza Rojnik. Člani uprave so bili: blagajnik železničar- ski uradnik Alojzij Repič, matrikar dijak Vladimir Pavšič,154 gospodar železničar Franc Renčelj, inž. 152 Nova doba, 5. 12. 1930, št. 97, str. 3, Štore. 153 Nova doba, 22. 1. 1920, št. 10, str. 2, Teharje. 154 Vladimir Pavšič – Matej Bor (1913–1993) je bil slovenski pesnik, dramatik, gledališki kritik, pesnik s partizansko te- matiko in redni član SAZU. Rodil se je v Grgarju na Primor- skem in s starši pred fašizmom zbežal na Štajersko. Otroška in dijaška leta je preživel v Štorah ter končal osnovno šolo Telovadni člani Sokolskega društva Teharje-Štore (hrani Franja Spolenak, rojena Žohar, Vrbno). 107 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 Edvard Černy in poštarica Anica Kos. Namestniki članov uprave so bili gostilničar Joško Cajhen, že- lezničarski poduradnik Štefan Jug, železničar Joško Majcen, dijak Karel Vovk in učiteljica Karola Arnejč. Nadzorni odbor so sestavljali: orožnik Andrej Pavšič, gozdar Danijel Barle in kovinar Maks Seiberl; nji- hovi namestniki pa so bili gostilničar Albin Koželj, čevljar Franc Zupanc in čevljarski mojster Edvard Žalar. Razsodišče so zastopali predsednik Joško Go- sak, podpredsednik dijak Slavko Črnigoj, dijak Jože Vodeb, šolski upravitelj Vojteh Jerin in strojnik Josip Majerle. Njihovi namestniki so bili železničar Peter Magajna, uradnik Karel Perko in gostilničar Maks Franzl.155 Na naslednjem letnem občnem zboru leta 1932 je bilo izvoljeno nekoliko spremenjeno vodstvo. Starešina je ostal Joško Herman, tajnik Anton Habič in prosvetar Anton Volavšek. Novi pa so postali na- mestnik starešine učitelj Josip Gosak, načelnik Ru- dolf Črešnik, njegov namestnik Franc Bevc, načelni- ca Fani Golob in namestnica načelnice Justa Habič. Na novo je bilo imenovano tudi društveno razsodi- šče: predsednik Joško Cajhen, podpredsednik Anton Krajnc, Franc Zupanc ml., Franc Mlekuž in trgovec na Teharjah Štefan Rednak.156 Januarja 1937 so iz- volili nov odbor, ki so ga sestavljali starosta Franc Pocajt,157 namestnik Ferdo Mavrič, tajnik Franc Per- ko, prosvetar Josip Herman, načelnik Rudi Črešnik, načelnica Edica Pocajt, blagajnik Andrej Pavšič, ma- trikarica Ana Lužnik in gospodar Franc Zupanc st. Nadzorni odbor so sestavljali Marjan Lavrič, Rihard Ulaga, Joško Cajhen, Jurij Čehovin, Janko Satler, Josip Videnšek, Vojteh Jerin, Jožefa Kramer, Franc Renčelj, Josip Resnik in Rudolf Pungartnik.158 Prvi javni telovadni nastop je imelo društvo v ne- deljo, 31. maja 1931, na travniku poleg štorske šole. Nastope so začeli s sprevodom železničarske godbe po cesti Teharje–Štore. Na telovadnem nastopu so pod vodstvom brata Burje vaje prikazali člani, čla- nice, mladinci in otroški naraščaj. Prisotne sokolske člane in drugo občinstvo je nagovoril starosta sokol- skega društva v Celju, dr. Milko Hrašovec,159 ki je in gimnazijo v Celju. Bil je aktiven član štorskega Sokola. Otroška leta v Štorah in na Teharjah je popisal v svoji avto- biografiji (Ocvirk, Primorske, str. 58–61). 155 Nova doba, 23. 2. 1931, št. 16, str. 3, Štore. 156 Nova doba, 19. 2. 1932, št. 15, str. 3, Štore. 157 Franc Pocajt (1884–1952) je bil mlinar in trgovec z moko, ki je leta 1926 kupil in moderniziral Turkov mlin ob Voglajni v Čretu. Mlin se je preimenoval v Pocajtov mlin, ki je bil mo- derniziran z valjčnim mlinom in dodano žago. Bil je največji mlin na Teharjah. Leta 1933 je bil Pocajt izvoljen v teharsko občinsko upravo, sodeloval je v gospodarskem in davčnem odseku ter bil član krajevnega šolskega odbora Teharje. Ak- tivno se je udejstvoval v teharskem društvenem in družabnem življenju (SI_ZAC/0062, Občina Teharje). 158 Nova doba, 29. 1. 1937, št. 5, str. 4, Štore. 159 Milko Hrašovec (1887–1976) je bil odvetnik, politik, pravnik in pristaš sokolskega gibanja. Nadaljeval je odvetniško tradi- cijo rodbine Hrašovec v Celju, ki se je začela leta 1888. Že njegov oče dr. Juro Hrašovec je bil med ustanovitelji celjskega Sokola leta 1890, Milko Hrašovec je starosta celjskega So- izpostavil, da ima sokolsko gibanje v Štorah odlične možnosti za razvoj in da se bo uspešno razvijalo tudi v prihodnosti.160 Javne telovadne nastope so imeli v občinskem parku Teharje in v Štorah, največkrat pred sokolskim domom, kjer so imeli sedež. Največje telovadne vaje in društvene nastope so prikazovali ob državnih praznikih in kraljevih rojstnih dnevih, ki so jih spremljali državna himna in sprevodi z že- lezničarsko godbo, ter pri tem pozdravljali Tyrševo slovansko usmeritev.161 Marca 1932 so ob 100-letni- ci rojstva Čeha Miroslava Tyrša, ustanovitelja sokol- skega gibanja, priredili veliko proslavo. Pripravili so bogat program starih in mladih članov, ob tem pa so opozorili, da imajo premalo finančnih sredstev za ustanovitev pevskega zbora in razširitev skromne te- lovadnice.162 Člani društva so poleg telovadbe gojili tudi druge športe, med njimi atletiko, odbojko, pla- vanje in smučanje.163 V okviru društva je deloval tudi dobro organizi- ran gledališki in odrski odsek za petje. Dramski od- sek je vodila sokolska načelnica Edica Pocajt. Igre je največkrat režiral Srečko Štaut, za masko pa je skr- bela Avgusta Mavrič. Igrali so France Kojnik, Josip Herman, Edica Pocajt, Karel Jug,164 Cokanova, Cen- trih, Jurij Čehovin, prof. Mrak, Ivan Klarič, Krivec in Maučeva.165 Priljubljene in dobro obiskane so bile zlasti sokolske komedije. Decembra 1935 je društvo priredilo uspešno komedijo Nebesa na zemlji, ki so jo večkrat ponovili.166 Posebno skrb so namenjali mla- dini, in sicer z mladinskimi igrami, katerih namen je bila dobra vzgoja mladega naraščaja. Igre sta največ- krat režirala Josip Herman in teharska učiteljica Ani- ca Kodela. Zlasti uspešna je bila Golierova mladinska igra »Jurček«.167 Gledališki odsek ni nastopal samo na prireditvah in državnih praznikih v teharski obči- ni, ampak pogosto tudi v Narodnem domu v Celju, sosednjem kraju Št. Lovrenc in Viču pri Ljubljani.168 Leta 1936 je društvo doživelo velik kadrovski udarec, ko je šolsko ministrstvo premestilo dva zelo aktivna kola postal leta 1923, leta 1933 pa še načelnik Savinjske po- družnice Slovenskega planinskega društva v Celju (Slovenski biografski leksikon). 160 Nova doba, 1. 6. 1931, št. 41, str. 2, Prvi javni nastop Sokola v Štorah. 161 Nova doba, 10. 7. 1936, št. 28, str. 3, Sokolski nastop na Tehar- ju. 162 Nova doba, 11. 3. 1932, št. 21, str. 5, Štore (Tyrševa proslava). 163 Železarna Štore, str. 116. 164 Karel Jug (1917–1987) je bil slovenski športnik, športni de- lavec in pedagog iz primorske družine, zaslužen za razvoj športa in športne kulture na področju Štor in Celja. Mlado- stna leta je preživel v Štorah ter bil aktiven član in športnik športnih klubov Veneta, SK Štore in Sokoli Štore–Teharje. Za delovanje na področju športa in športne kulture je leta 1972 prejel najvišje priznanje na področju športa v Sloveniji, Bloudkovo nagrado (Ocvirk, Primorske, str. 35–37). 165 Nova doba, 22. 10. 1937, št. 43, str. 3, Rodoljub iz Amerike. 166 Nova doba, 6. 12. 1935, št. 51, str. 3, Štore. 167 Nova doba, 17. 3. 1934, št. 21, str. 4, Dopisi. Štore. 168 Nova doba, 28. 1. 1938, št. 5, str. 4, Gledališki odsek Sokola– Štore–Teharje. 108 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 člana društva, učitelja Franca Perka, ki je bil mentor številnim mladim predstavnikom Sokola, v Prevor- je, in učiteljico Anico Kodela-Salmič, ki je bila po- membna vaditeljica šolskega naraščaja in je režirala številne mladinske igre ter prirejala šolske predstave, v Dramlje.169 Leta 1935 je sokolsko društvo dobilo nove in večje prostore v Štorah. Železarna Štore je društvu proti mesečni najemnini prepustila dvorano v veli- kosti 10 x 5 m. Člani društva so se razveselili novih suhih in svetlih prostorov, na razpolago so imeli pre- mični gledališki oder in veliko sejno sobo za njim. Prepričani so bili, da bodo novi prostori omogočili večji razmah društva, ki je zadnja leta životarilo. Stal- ni prostori so omogočili tudi redne gledališke nasto- pe ter različna praznična slavja.170 Sokolsko društvo se je pogosto pritoževalo, da so bili njegovi letaki na oglasni deski občinskega urada Teharje raztrgani ali so izginili. Prav tako je izginil letak ob Župančičevi proslavi. Predstavniki društva so zatrjevali, da njihovi kulturni nastopi niso političnega značaja. Očitek je letel tudi na občinsko vodstvo, ki je bilo katoliško, torej SLS-ovo, in je nasprotovalo sokolskemu poli- tičnemu mišljenju.171 Društvo je bilo razpuščeno 15. decembra 1941; razpust so podpisali zastopniki društva: predsednik Franc Renčelj iz Teharij, tajnik Ivan Klarič iz Kresnik in blagajnik Flis.172 Podmladek Jadranske straže Sv. Lovrenc–Teharje Društvo Jadranska straža je nastalo kot narodno in kulturno združenje vseh Jugoslovanov ne glede na socialne, politične in jezikovne ovire. Jadranska straža je prirejala izlete in letovanje otrok iz šol Teharje in Sv. Lovrenc na morje, predvsem v Sušak in Bakar. Na jadranskih dnevih so prirejali predavanja o lepotah, koristnosti in prednosti morja. Pri učencih na vseh šolah so razvijali pomorsko zavest, njeno bogastvo in zaklade in pripadnost Jadranskega morja slovanske- mu svetu ter promovirali pomorske poklice.173 Nem- ške oblasti so društvo podmladek Jadranske straže Sv. Lovrenc–Teharje ukinile 1. decembra 1941.174 Teharska podružnica Rdečega križa Začetki nastanka Rdečega križa na Teharjah se- gajo v čas 1. svetovne vojne, ko sta v občini Teharje delovala dva krajevna odbora človekoljubne orga- nizacije Rdeči križ Teharje in Štore, ki sta spadala 169 Nova doba, 11. 9. 1936, št. 37, str. 3, Štore pri Celju. 170 Nova doba, 22. 11. 1935, št. 49, str. 3, Štore. 171 Nova doba, 6. 5. 1938, št. 19, str. 3, Štore. Trganje lepakov. 172 SI_PAM/0122/01539 Sokolsko društvo Štore–Teharje: uki- nitveni spis. 173 Nova doba, 2. 6. 1934, št. 43, str. 1, Za naše morje. 174 SI_PAM/0122/01218 Podmladek Jadranske straže Sv. Lov- renc–Teharje: ukinitveni spis. pod celjsko okrožje. Članarina v krajevnem odboru društva je znašala 2 kroni. Člani društva so zbirali predvsem prispevke v denarju in živilih za pomoči potrebne. Poleg tega so iskali in prijavljali osebe za delo pri Rdečem križu, zlasti v času 1. svetovne voj- ne.175 V času med obema vojnama je Narodni kra- jevni odbor Rdečega križa za občino Teharje vodil župan Jožef Rebov, drugi odborniki pa so bili tehar- ski nadučitelj Josip Gosak, učitelj Anton Volavšek, Ljudmila Potočnik, Štefan Stojan in Jakob Stropnik. Teharski občinski odbor Rdečega križa je bil razde- ljen v nabiralne rajone, ki so jih zastopali posamezni nabiralci. Za rajon Teharje in Čret sta bila nabiralca Jožef Pogorevc in Jožef Šušterič, za Osenco, Zvodno in Pečovje Franc Selšek in Štefan Šuhl, za Vrhe in Kresnike Vinko Verdev in Anton Godec, za Štore Blaž Ulaga ter za Bukovžlak in Slance Ivan Resnik in Bogomil Burnik.176 Druga društva Prvo delavsko usmerjeno društvo je bilo na Te- harjah ustanovljeno že pred 1. svetovno vojno, saj je nastajal vse številčnejši delavski razred, ki je bil za- poslen predvsem v Železarni Štore. Ustanovljeno je bilo decembra 1912 kot protiutež teharskemu Orlu in drugim katoliškim društvom. Katoliško in kleri- kalno usmerjeno teharsko vodstvo članov tega dru- štva ni imelo za narodne bojevnike, obtoževali so jih, da so sodelavci Nemcev, in jih imenovali »svobodni Slovenci«.177 Za nastanek teharske podružnice De- lavskega podpornega društva v Celju ima velike za- sluge teharski učitelj Rudolf Delakorda,178 ki velja za enega od organizatorjev združevanja teharskega narodnega delavstva v enotno društvo. Za delavce je ustanovil društveno knjižnico in pevski krožek. Člani delavskega pevskega zbora so prepevali na delavskih prireditvah in praznikih, zlasti v Celju.179 Vrtne za- bave so prirejali v Cajhnovi gostilni na Teharjah, kjer so imeli svoje društvene prostore in redna občna sre- čanja.180 V občini je delovala tudi podružnica Zveze ru- darjev Jugoslavije za Teharje. Vključevala je predvsem rudarje iz Zvodnega in Osence, ki so delali v rudnikih Pečovje, Pečovnik in Zabukovica. Podružnica je ime- la ustanovni občni zbor 3. oktobra 1937 na Bregu pri 175 Slovenski gospodar, 6. 8. 1914, št. 33, str. 4, Društvo Rdeči križ za celjski okraj. 176 SI-ZAC/0062, Občina Teharje, fasc. 1, sign. 1, zapisnik seje 11. 8. 1926. 177 Slovenski gospodar, 22. 2. 1912, št. 8, str. 4, Teharje. 178 Rudolf Delakorda (1887–1916) je bil delaven in narodno zaveden teharski provizorični učitelj ter pobudnik ustana- vljanja teharskih društev, predvsem delavskih. Po vpoklicu v avstro-ogrsko vojsko v času 1. svetovne vojne je bil ranjen na bojišču, kar mu je pustilo psihične posledice. Pod vplivom alkohola in vojaških travm je utonil zelo mlad (Učiteljski to- variš, 28. 1. 1916, str. 1, Rudolf Delakorda). 179 Učiteljski tovariš, 28. 1. 1916, št. 2, str. 2, Rudolf Delakorda. 180 Narodni list, 10. 7. 1913, št. 28, str. 4, Teharje. 109 2016 MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 Celju. Podružnica rudarjev Teharje–Pečovnik je ru- darje v teharski občini zastopala na področju urejanja delavskih kolektivnih pogodb, neurejenih delovnih razmer in izboljšanja položaja rudarjev.181 Društvena podružnica je pripravila velik društveni shod v ne- deljo, 20. februarja 1938, v dvorani Delavske zborni- ce. Na shodu je centralni tajnik Zveze rudarjev Jurij Arh iz Zagorja poročal o pomenu delavske strokovne organizacije, predvsem za večjo uveljavitev delavskih pravic.182 Razpust društva sta podpisala predsednik Oblak in tajnik Ludvik Rehar, oba doma iz Zvodne- ga. Društvo je bilo ukinjeno 15. januarja 1942.183 Te- harske delavce je zastopala podružnica Zveze delav- cev Teharje, ki je bila ukinjena 15. januarja 1942.184 Sklep Prva teharska slovenska društva so odigrala po- membno vlogo na kulturnem, šolskem, političnem in deloma na gospodarskem področju, da se slovensko prebivalstvo ni ponemčilo ter je, nasprotujoč nemške- mu vplivu pod vodstvom štorske železarne in celjske- ga nemštva, ohranilo slovensko zavest in jezik. Ljudi so spodbudila, da so se začeli društveno udejstvovati in aktivno soustvarjati društveno življenje v kraju. Društveno življenje med obema vojnama je bilo na visoki ravni, izredno pestro, razgibano in živah- no ter v društvenem razvoju ni zaostajalo za bližnjim gospodarskim in trgovskim središčem v Celju. Usta- novljena društva so občini dajala razvedrilni, kul- turni, športni, politični in deloma tudi gospodarski pečat. Primerna so bila za različne osebne interese, socialne sloje, stanovske in politične poglede ter sta- rostne skupine. Pestro in razgibano društveno življe- nje je prekinila 2. svetovna vojna. Današnje kulturno in društveno življenje na Teharjah ni tako pestro, živahno in primerljivo z medvojnim obdobjem. To dokazuje že manjše število društev. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI_PAM – Pokrajinski arhiv Maribor SI_PAM/0122, združeni ukinitveni spisi tehar- skih društev SI_ZAC – Zgodovinski arhiv Celje Občina Teharje/0062 OŠ Teharje/0887 181 Delavec, 15. 11. 1937, št. 11, str. 2, Nova postojanka ZRJ. 182 Delavska politika, 19. 2. 1938, št. 15, str. 3, Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Teharje–Pečovnik. 183 SI_PAM/0122/02208 Podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije Teharje: ukinitveni spis. 184 SI_PAM/0122/02232 Podružnica Zveze delavcev Teharje: ukinitveni spis. ČASOPISNI VIRI Bogoljub, 1911, 1916. Delavec, 1937. Delavska politika, 1938. Domovina, 1893, 1897, 1905. Gruda, 1934. Ilustrovani narodni koledar, 1894. Jutro, 1938. Kmetovalec, 1924, 1928, 1929, 1931, 1934. Kmetski list, 1933, 1934, 1935, 1936. Narodni list, 1912, 1913. Nova doba, 1919–1922, 1929–1938. Novice, 1862, 1864. Pevec, 1922. Rodoljub, 1893. Slovenec, 1911, 1920, 1923–1925, 1927, 1929, 1931, 1935. Slovenski delavec, 1941. Slovenski gospodar, 1883, 1892, 1900, 1902, 1903, 1910, 1911–1914, 1920, 1923, 1925–1929, 1933, 1935–1937, 1939. Učiteljski tovariš, 1916. Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda, 1902. LITERATURA 140 let gasilstva v Celju. 1871–2011 (ur. Andreja Vi- dec). Celje: Gasilska zveza Celje, 2011. Čuček, Filip: Uspehi spodnještajerskih Slovencev v Taaffejevi vladni dobi. Gospodarske, socialne, kul- turne in politične razmere na Spodnjem Štajerskem v času Taaffejeve vlade (1879–1893). Celje: Zgo- dovinsko društvo Celje, 2008. Fijavž, Franjo: Delovanje društev kmetskih fantov in deklet na celjsko-savinjskem območju. Celjski zbornik, 1981, str. 181–202. Goropevšek, Branko: Narodna čitalnica v Celju 1862– 1927. Celje: Mestna občina Celje, 2003. Koren, Mirjana in Sonjo Ifko: Pomen obrtnih mizar- skih delavnic za razvoj slovenskega pohištvenega oblikovanja – primer Mizarstva Stojan s Teha- rij. Studia Historica Slovenica, 13, 2013, št. 1, str. 241–263. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Upra- va krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937. Luževič, Franjo: Otroški in mladinski zbori ob stoletni- ci skladateljevega rojstva. Ptuj: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2003. Maček, Jure: Ukinitveni komisar za društva, organi- zacije in združenja na Spodnjem Štajerskem. Mari- bor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2004. Mauer, Franjo: Tamburaški zbor na Teharju. Celjski zbornik, 1987, str. 315–318. Ocvirk, Matej: Primorske družine in priimki na Te- harjah in v Štorah. Teharje: Sponka, 2015. Ocvirk, Matej: Županove zdrahe, tegobe in radosti. Župani Teharij, občinske volitve in njihovo de- 110 2016MaTej ocvirk: DrušTva in DrušTveno življenje na Teharjah Do 2. sveTovne vojne, 91–110 lovanje od leta 1849 do razpada Avstro-Ogrske. Zgodovina za vse, št. 2, 2014, str. 60–73. Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice. II. knjiga. Celje: Kulturna skupnost, 1971. Slovenske železarne: Železarna Štore 1845–1975 (ur. Stane Ocvirk). Štore: Železarna Štore, 1975. Vidovič-Miklavčič, Anka: Društva in organizacije v meščanskem taboru v celjskem okraju 1929– 1941. Kronika, 52, 2004, str. 391–410. Vovko, Andrej: Odborniki in članstvo podružnic Druž- be sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana: In- štitut za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU, 2004. S U M M A R Y Associations and social life in Teharje befo- re the Second World War Before the first associations emerged and social life developed in Teharje, local inhabitants mostly took part in Celje’s social activities, at the locally based National Reading Society. An important role in it was played by two patriots from Teharje, Anton Grabič and Miha Vizjak, who represented the rural section of the Reading Society Celje. After the First World War, the number of especially singing, sport and also workers’ associations soared. All associations took care of the social lives of Teharje’s inhabitants, organised a multitude of events, fetes and lectures of educational nature, and forged ties with similar associations in the neighbouring or other areas. Al- though most associations were apolitical, they dif- fered in their political orientations and affiliations with political parties, advocating the Catholic, liberal or socialist political camp. The first Slovenian association founded in Tehar- je was the subsidiary of the St. Cyril and Methodius Society in 1893. Its inception was a direct result of the development of the Slovenian education system and the struggle against Germanisation during the strained political relations between the Slovenes and Germans. Soon afterwards, in 1897, the Slovenian Political Association was established to provide po- litical support for the unification of Slovenian patri- ots at municipal elections and to encourage the local inhabitants to cast their ballots and vote for Slove- nian patriots. In 1889, Germans and supporters of the German thought founded a subsidiary of the German organisation Schulverein in the industrial town of Štore. Music and singing were the most popular forms of association and social life. The most numerous, no fewer than five, were singing societies. These associa- tions were of apolitical nature and largely concerned with promoting social events, entertainment, as well as music education and preservation of folk and na- tional songs. This period also witnessed the establish- ment of gymnastic societies, the Teharje Sokol and Orel. Apart from being responsible for the physical and sport development, these societies also pursued their respective political and ideological causes. The Teharje Orel Society drew its members from the Catholic youth and the Sokol Society from the libe- rally-minded, pro-Yugoslav youth, supported by the royal dynasty. The development of industrialisation, the expansion of industrial plants in the neighbour- ing town of Štore, and the influx of workers to Te- harje also led to the founding of workers’ associations as well as various vocational and rank organisations that supported the working class in its struggle for the improvement of workers’ rights and conditions, as well as for the working class education. Thus, the Yugoslav Miners’ Union took care of miners and the Yugoslav Workers’ Union of other workers. The mu- nicipality was also the seat of a humanitarian organi- sation, a local branch of the Red Cross. On the Catholic side, the Educational Society (Prosvetno društvo) with numerically the strongest membership was assigned the central place and the most important role. It was the first Catholic soci- ety in Teharje, established in 1911 under a slightly different name (Izobraževalno društvo). Catholic as- sociations were the most organised and received the greatest financial support. They were the only ones to have at their disposal a common area called “Chap- laincy”, in the vicinity of the Teharje church, which consisted of a hall, a reading room, and a central area designated for socialising and holding events. The biggest problem facing associations was the shortage of money and other financial sources, as well as the lack of suitable premises for their activities. Many other associations were based in Teharje’s numerous taverns that served as important centres of social and cultural life. Following the German occupation of Slovenian provinces in 1941, many associations were banned and dissolved by the Nazi authorities. Af- ter the Second World War, a great number of asso- ciations were not re-established and never resumed their activities, with the exception of the Voluntary Fire Brigade Teharje.