Avtomobilsko cesto od Ljubljane do Zagreba bo gradilo tudi 430 brigadirjev iz Zatavta Gotovo vas, dragi bralci, zanima, koliko brigadirjev iz našega okraja se bo do novembra udeležilo zvezne mladinske delovne akcije. Takoj vam moramo povedati, da je številka manjša, kot pa si mislimo. Razpoloženje med jugoslovansko mladino je namreč takšno, da ne bo mogoče ugoditi vsem, ki žele iti v brigado že letos. Iz našega okraja na primer bo lahko odšlo na mladinsko delovno akcijo samo 430 mladincev. Prva brigada, v kateri bo 80 brigadirjev iz našega in 40 brigadirjev iz goriškega okraja, bo odšla na gradbišče — kakor znano — že prvega marca. V njej bo v glavnem kmečka mladina. Maja bomo poslali na avtomobilsko cesto nadaljnjih 20 kmečkih mladincev in mladink Za junij pa naš čaka težavnejša in odgovornejša naloga. Takrat bomo namreč morali poslati na avtomobilsko cesto eno kmečko brigado, se pravi 120 brigadirjev. Jeseni pa bomo poslali v brigade še 90 kmečkih fantov in deklet. Zvezne mladinske delovne akcije na avtomobilski cesti se bo torej udeležilo skupaj 310 kmečkih fantov in deklet iz našega okraja. Kaj pa srednješolska mladina? — se gotovo sprašujete. Tudi dijaki bodo odšli na avtomobilsko cesto, toda — žal — v manjšem številu, kot pa smo v začetku mislili. Naš okraj bo namreč formiral samo eno srednješolsko brigado, ker se želijo udeležiti te pomembne mladinske delovne akcije tudi dijaki iz drugih krajev Jug slaviie. Ker pa Je mogoče poslati srednješolske brigade na gradbišče samo v počitnicah, je razumljivo, da v tem času ni mogoče zaposliti na cesti več brigad, kot pa to narekujejo potrebe. Da ne bi razočarali ostale srednješolske mladine, ki se že dlje časa pripravlja na zvezne mladinske, delovne akcije, pa kljub temu ne bo mogla na avtomobilske cesto, bo CK LMS bržčas organiziral republiške delovne akcije, kjer bodo enaki pogoji za delo in življenje kakor v ’"-i-gadah na zvezni mladinski delovni akciji. Mladinci in mladinke! Priglasite se za brigado na občinskem komiteju LMS, kjer vam, bodo dali vsa potrebna pojasnila. Zasavski Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje *» Urejuj« uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva ln uprave: -Zasavski tednik- Trbovlje i, Trg revolucije 28 • Telefon štev 91 • Račun piri Komunalni oankl. Trbovlje 62-KB-10-148 • List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja -Slovenski poročevalec« v Ljubljani — Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek n* vračamo. 8tev. 9 TRBOVLJE, 1. MARCA 1958 Leto XI dni po svetu Kaj nam je prinesel minuli reden? Na francoska tla je on-dejo na zbor volivcev vsi starejši, stari nad 35 let. Kaj bo čez deset let? Vse narekuje, da bodo Zdolam morali pritegniti v družbeno in politično življenje tudi mladino, ki jih bo nadomestovala. NA KRŠKEM POLJU, in to v Mrtvicah in Vihrah, kakor tudi v Drnovem in Bregah pogrešamo trgovine. Navezam so na Leskovec ki je ponekod oddaljen celo 9 kilometrov. Res, zelo neprijetno je hoditi tako daleč po kvas, soi, vžigalice, cigarete in drugo. Z malo dobre volje bi se morda le dalo ustreči želji volivcev m jim zagotoviti vsaj najnujnejše življenjske potrebščine v nekaki prodajalni. Težkoče so še vedno s potmi ob avtomobilski cesti, katere bo treba urediti. Pa Še eno dobro: v teh vaseh, zlasti pa na Drnovem, se izredno zanimajo za strokovna predavanja. Spoznavajo, da si bodo življenjske pogoje izboljšali le z umnim gospodarjenjem. Na področju krajevnega odbora VELIKI PODLOG se največ ukvarjajo z vodno skupnostjo. Gmajne so zamočvirjene, živina pa metljava. Živina zato slabi in ne dale toliko, koliko se od nje pričakuje. Osušiti gmajne — to je njihovo geslo! Zal pa z načrti in gradbenim dovoljenjem vse preveč zavlačujejo, medtem ko živina propada. Na GORO se ne da lahko priti. Domačini imajo zelo slab dovoz do ceste. Zato težko prodajo svoje pridelke, zlasti sadje. Težave imajo z zborovanji. Mladino je bila pred osmimi leti, ko so imeli še barako za shajanje, nosilec vsega kulturnega življenja. Danes pa je ni čutiti. Toliko bolj so aktivni starejši. Shajajo se v zasebni hiši. Ko napolnijo sobo, odpro vrata, da lahko zborovalci, ki so v veži in kub nji, sodelujejo. Zato se upravičeno ogrevajo za .gasilski dom, kjer bi se lahko shajali. Nekaj denarja že imajo pripravljenega — še malo, pa bodo lahko začeli graditi. Veseli so. če jih obiščejo na zboru iz' me* sta. Zato čim več obiskov, da ne bodo več mislili, da se aktivisti boje njihovega blata. Tudi SMEDNIK se prebuja. Včasih so le kritizirali, sedaj so p* spoznali, da je njihov napredek odvisen od tesnega sodelovanja * ljudsko oblastjo. Ljudje, lei nekoč prezrli volitve, «e sedaj udeležujejo zborov im -»neto razpravljajo. V VIDMU-KRSKEM se ogrevajo za novo šolo in zdravstveni dom, v drugih krajih zopet za kaj drugega. Skoraj po vseh vaseh so razpravljali o graditvi požarnih vodnjakov. o elektrifikaciji, zlasti pa o nujnosti odprave takse na rezan les, ki ga kmet uporablja za lastno uporabo. O tem bi bilo treba še razpravljati na pristojnih mestih, tako da bodo volivci v doglednem času lahko dobili odgovor. Prikazana so le nekatera vprašanja, katera bodo v nekaj letih gotovo rešili v zadovoljstvo volivcev in v zadovoljstvo občinskega ljudskega odbora. Plenum SZDL v Trbovljah Osnovne organizacije SZDL na terenu morajo postati politični organi — Ustanovi naj se klub ljudskih odborov, ki bo usposabljal člane, da bodo kos svojim nalogam — Pripravijo naj se še zborovanja pred volitvami z vsemi volivci, ženami in mladino « Kakšno bo življenje v brigadi? NI DOLGO TEGA, KO JE BIL V TRBOVLJAH OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA TRBOVLJE. NA SLIKI VIDITE MLADEGA PLANrNCA. KI GOVORI ZBRANIM ČLANOM DRUŠTVA. KAKO SE MLADI VOLIVCI PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE Mladij volivci se pridno pripravljajo na bližnje volitve. V • nekaterih občinah so se skoraj v vseh volilnih enotah sedli mladi volivci in razpravljali o pomenu volitev, o aktualnih gospodarskih vprašanjih in o drugih aktualnostih. Pobudo za take shode mladih volivcev so dali občinski komiteji dn aktivi LMS. V Zagorju pa so mimo tega organizirali tudi veliko mladinsko zborovanje, ki se ga je udeležila mladina iz občine. Taka množična mladinska predvolilna zborovanja bodo tudj v nekaterih drugih občinah, kot na primer v Hrastniku, v Trbovljah, na Senovem, v Radečah in drugje. Na teh zborovanjih bodo govorili kandidati za republiške poslance. Za pravkar minule zbore volivcev je bilo značilno, da se jih je mladina udeležila v večjem številu kot kdaj koli prej. To velja zlasti za radeško in tudi za nekatere druge občine. So pa seveda tudi izjeme, ki dokazujejo, da so nekatera mladinska vodstva še vedno usmerjena samo na sklicevanje posebnih razgovorov z mladimi volivci in se zaradi tega premalo zanimajo za večjo udeležbo mladine na zborih volivcev. Vedeti je treba, da mladina lahko prispeva k reševanju raznih gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih in drugih vprašanj le tedaj, če ne bo zaprta sama vase, ampak bo de. lovala tudi nazven, se pravi na zborih volivcev, na zadružnih sestankih in vsepovsod tam, kjer državljani lahko kritizirajo, predlagajo in odločajo. ■Kritika, ki sem jo malo prej naslovil na nekatere mladinska vodstva, pa ne sme nikakor pomeniti, da se aktivi LMS-ne smejo posluževati tudi posebnih oblik, preko katerih lahko laže vplivajo na mladino. Ena od takih, in sicer zelo primernih oblik so ustni časopisi, ki so jih oziroma jih bodo v vseh občinah organizirali, seveda s pomočjo zasavskih novinarjev — občinski komiteji LMS. Druga oblika so proizvodne konference, na katerih naj bi se mladina seznanjala z načrtom podjetja, z del-om organov delavskega samoupravljanja in še posebej z delom mladih članov DS itd. Na proizvodnih konferencah, ki bodo še ta mesec in v začetku marca, bodo mladi delavci tudi predlagat! najboljše mladince za kandidate za delavski svet |b za sprejem v Zvezo komu- nistov. Mladinska vodstva pa se bodo posluževala tudi še drugih oblik, preko katerih bodo skušala 'kar najbolje zaaktivizirati mlade Ljudi v pripravah za bližnje volitve. Mladina bo v zvezi z volitvami sprejela tudi razne tehnične naloge, ki pa imajo v bistvu prav tako politično vsebino. Tako bodo mladinska vodstva organizirala razpečavanje raznih brošur, ki bodo na poljuden način pojasnjevale volivcem nove zakone, dosežene gospodarske uspeihe in drugo. Izšla bo tudi posebna brošura, ki bo namenjena samo mladim volivcem. Mladinska vodstva so se obvezala, da bodo poskrbela za to, da bo ta brošura našla pot do slehernega mladega volivca. S. Kakšno bo življenje v brigadi,' to najbrž zanima vse mlade ljudi, ki so se že ali pa se še bodo odločili za odhod na mladinsko delovno akcijo, in seveda tudi starše, ki želijo vedeti, ali bodo njihovi sinovi in hčerke koristno preživeli mesec ali dva na avtomobilski cesti. Na vprašanje lahko odgovorimo pritrdilno, ker bodo organizatorji poskrbeli, da bo življenje v brigadi res koristno. Brigadirji bodo delali samo šest ur na dan, preostali čas pa bo namenjen za kulturno prosvetno in fizkulturno življenje. Na gradbišču bodo tudi razni tečaji. Tako bodo na primer kmečki fantje lahko obiskovali traktorski in razne druge tečaje, kjer bodo pridobili znanje iz sodobnega kmetijstva. Za srednješolske brigade bodo organizirali posebne seminarje, na katerih si bodo dijaki nabirali znanje za sodelovanje v šolskih skupnostih, za vodenje mladinske organizacije itd. Vzdolž avtomobilske ceste bo 16 naselij, ki se bodo sestajala iz več brigad in bodo štela 2000 brigadirjev. Naselje bo vodil komandant oz. svet ki ga bodo sestavljali vsi komandanti brigad. V naselju bodo razni športni in telesno-vzgojni objekti, kino, knjižnica, televizijski aparat in še kaj. Športne in kulturnoprosvetne rekvizite pa bodo imeli tudi v brigadi. Tako bo na primer prva trboveljska brigada, ki bo odšla na gradbišče že 10. marca, dobila v uporabo radijski sprejemnik, harmoniko, pisalni stroj, knjige in še marsikaj. To in pa razne športne rekvizite je zbral OK LMS, ki je pri tem naletel na razumevanje podjetij, ustanov, društev in družbenih organizacij. Na koncu naj povem še to, da bodo vse brigade potovale na gradišče skozi Ljubljano, kjer jim bodo priredili topel sprejem in jim razkazali razne znamenitosti. -no Zadnji plenum občinskega odbora SZDL v Trbovljah je temeljito analiziral dosedanje delo organizacij Socialistične zveze na področju občine kaikor tudi pomanjkljivosti v delu občinskega odbora. V prvi vrsti je ugotovil, da morajo postati osnovne organizacije SZDL na terenu osnovni politični organ, ne pa le pobiralci članarine in obveščevalci za sestanke. Predlagana je bila odprava rajonskih odborov SZDL kot vmesne tvorbe med občinskim odborom in osnovnimi organizacijam’. Le-te, naj bi še organizirale in se združile z obstoječimi volilnimi enotami in naj bi bile direktno vezane na občinske odbore. Plehum je ugotovil, da ne moremo bi.ti zadovoljni s 17-od-etotno udeležbo na zadnjih zborih volivcev, kar ne daje dovolj izraza aktivnosti članstva o-b kandidiranju za poslanske kandidate obeh zborov Ljudsk* skupščine. V nadaljnji predvolilni akciji so določena še množična predvolilna zborovanja, in sicer da bi 2. marca t. 1. pred Delavskim domom v Trbovljah govoril tov-Mijalko Todorovič, član predsedstva Zveznega odbora SZDLJ in predsednik odibora za gospo- darstvo pri ZIS. Nadalje naj Di bil še posebni razgovori oz. zborovanja z ženami in mladino. Na zborovanjih na vaseh pa naj bi govoril še posebej predsednik občinskega ljudskega odbora, tov. Franc Kralj—Cink, kandidat za republiški zbor. Pred volitvami je bila nadalje izražena želja, da bi bilo še eno zborovanje, na katerem bi govoril tov. Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LRS. Za aktivnejše in uspešnejšo delo ljudskih odbornikov In ostalih organov oblasti in družbene samouprave je bila predlagana ustanovitev kluba ljudskih odbornikov za področj« občine. V zvezi z volitvami v osnovne organizacije SZDL je plenum sklenil, da bi le-te bile »' mesecu marcu, medtem ko bi bila občinska konferenca meseca aprila. Za bodoči plenum j® bil sprožen predlog, da bi le-ta štel. okrog 35 članov. Delegate za občinske konference pa bi volili po ključu rta 40 članov SZDL po enega delegata. Plenum je tudi razrešil svoj* predsedstvo in izvolil za predsednika občinskega odbora SZDL tov. Slavka Borštnarja. t.k- Temeljito se pripravimo (Nadaljevanje s 1. strani) nov upravljanja, ki še marsikje niso prebojieili začetnllh težav, potem na teh občnih zborih ne bo težko oceniti dosedanjega dela, ter v okviru teh problemov postavljati primerne sklepe. V ODBORE NALOGAM USTREZNE LJUDI Delo Socialistične zveze je odvisno od tega, kakšno vodstvo ima organizacija. Poleg moralno političnih kvalitet je po- NAŠ KOMENTAR Rja razjeda Francijo V Parizu še vedno govore o bombardiranju tunizijske vase Sa-kiet Sidl Jusef, in ne samo v Parizu, temveč po vsem svetu. Gre za ozadje te afere. Pariški časopis »Expres« je pred dnevi objavil članek, ki ocenjuje dogodke v zvezi s tem vprašanjem, skuša odgovoriti, kdo je izdal nalog za bombardiranje, in na zanimiv način ilustrira dogodke, ki so privedli do napada na neodvisno Tunizijo. Nekaj tednov po glasovanju o -zaupnici'- Gailiardu je predsednik francoske vlade ostal v parlamentu brez najnujnejšega zaupanja. Afera okrog bombardiranja tunizijske vasi Sakiet Sidi Jusefa je izzvala posledice mednarodnega značaja in povzročila v francoskem parlamentu nasprotja, ki so vedno globlja. Veliko poslancev sodi, da bo vlada kmalu padla in že razmišljajo, kdo jo bo nasledil. Rene Pleven, star francoski politik, je pred dnevi dejal: -Tisti, ki glasujejo za vlado, ne odobravajo njene politike,- In tudi on je glasoval za vlado, ko so v parlamentu razpravljali o bombardiranju tunizijske vasi. Pleven Je s tem odkril občutke večine svojih kolegov, ki skušajo zaradi svojega -nacionalnega refleksa- zakriti največje napake Francije, kot so Dlen Bien Fu, Sakiet Sidi Jusef itd. Danes so vsi poslanci v francoskem parlamentu začeli govoriti o »strahotnih posledicah bombardiranja Sakiet Sidi Jusefa-. .Posledice so res hude. Amerika In Velika Brita- nija sta intervenirali in skušali poseči v -francoske zadeve- v Severni Afriki, razen tega pa je kakih petnajst tisoč francoskih vojakov v Tuniziji ostalo za barikadami, ki so jih postavili Tunizijci. Poslanci, ki so pred dnevi v parlamentu pozdravljali to brutalno dejanje, so danes ogorčeni. Guy Mollet, socialistični prvak in star zagovornik zadnjih francoskih vlad, je na primer postal zelo previden. Prvikrat se je zgodilo, da ni hotel sodelovati v parlamentarni razpravi in podpreti vlade. Na koncu razprave se je celo javno pridružil resoluciji, ki jo je izglasovala Socialistična internacionala in v kateri je rečeno, da bombardiranje Sakiet Sldl Jusefa »ni. človeško in politično opravičljivo-. Francoski parlament se jc znašel pred vprašanjem: Zakaj se vlada tako čudno obnaša? Ali je odgovorna za ta dogodek ali ni? Ce je, kaj je s tem hotela doseči? Ce ni, zakaj tega ni odkrito povedala in kaznovala krivcev? Doslej so vsa ta vprašanja ostala brez uradnega odgovora. In zato se v parlamentu pojavljata jeza in so- vraštvo, nekateri poslanci pa že razmišljajo, kako bi plačali to -neopravičljivo napako- v Severni Afriki. Celo zmerni Robert Shuman je izredno ostro reagiral: -Ne morem razumeti,- je dejal, -zakaj je lokalno poveljstvo zapovedalo takšno akcijo? Ne gre za protiudarec, niti ne za obrambo osnovnih pravic, temveč za represalije. In to povzroča vznemirjenje.« Rene Pleven, o katerem vemo, da Izredno nerad graja desničarske akcije francoskih vlad, je pred dnevi napisal: -Ta afera, ki so jo povzročili z nerazumljivo lahkomiselnostjo, je postavila vprašanje mednarodne bodočnosti Francije.« Splošno razpoloženje je najbolje ocenil Daniel Mayer, ko je dejal socialističnim poslancem: -Ne morem razumeti, da ste vedeli te stvari, kakor tudi ne morem razumeti, da jih niste vedeli.« Znano je, da je francoska vlada obljubljala akcije proti upornikom, ki prihajajo s tunizijskega ozemlja. Toda kako je sploh moglo priti do tega, da so napadli In brutalno bombardirali ozemlje neodvisne dežele, torej Tunizije, da so bombardirali mirno vas, ne pa vojnih ciljev, o katerih so govorili? Odgovor na to vprašanje skušajo najti številni ljudje v Franciji In tudi na vsem svetu. Dobronamerni Francozi trde, da je kriva vojska, da je kriv vrhovni štab. Nekateri pa gredo še dalje in se ne puste zavajati z glasovi o -vojaških napakah- in -lokalnih pobudah-. Lc-ti trde, da je kriva celotna severnoafriška politika sedanje francoske vlade, da ne gre samo za lokalno akcijo, temveč za -ves odnos vlade do narodov Severne Afrike, ki so se prebudili.- Pravijo, da je kriv kolonializem, ki je na žalost še vedno temeljni kamen dandanašnje Franclje, da je kriva zaslepljenost francoskih državnikov, ki sanjajo o nekdanji francoski kolonialni veličini in zaradi tega ne morejo in nočejo videti stvarnosti. In še to. Pravijo, da so krivi tudi francoski socialisti, ki sicer veliko, govore o človečanskih odnosih, o demokraciji, socializmu in napredku, ki na ves glas trde, da so zastavonoše demokracije vsega sveta, obenem pa mirno prenašajo okove reakcionarnega nacionalizma in kolonializma, ki so si jih sami nadeli. Gre za moralni propad skupine ljudi, ki so se doslej Imeli za demokrate in socialiste, gre za rjo, ki jc razjedla ves francoski buržoazni družbeni mehanizem, za problem kolonialnega imperija, ki ga je zgodovina obsodila na propad, pa te obsodbe ne jemlje resno. Vsi, kar nas jc prijateljev Franclje, moramo na žalost ugotoviti, da nas jc sodobna Francija razočarala. trebna delavnost in požrtvovalnost, ki je značilna za vse ljudi, ki so bili in so v središču boja za napredek. Poleg tega ne smemo zanemarjati pisanost sestava, saj mora Socialistična zveza obravnavati vsa vpraša' nja. Zato naj pridejo v odbor« najnaprednejši delavci, kmetje, intelektualci itd. Posebno P°' zomost je treba posvetiti mladini in mlajšim ljudem nasploh-Velika življenjska sila, želj* po napredku, je v mladih ljudeh. To lahko veliko pripomore, da se polet mlajših ob izkuš' njah starejših mnogo bolj organizirano vključi v našo graditev. Isto vprašanje, ki se č«' stokrat postavlja, je vprašanj« žena, ki ne smejo biti odsotne v vodstvih naših organizacij. L'e tako pravilno sestavljen odbor, bo lahko našel prav« vsebino dela, od katere v glavnem zavist pomen in vloga Socialistične zveze v vsakem kr»' ju pri graditvi boljše in lepše prihodnosti. Jakob Žen Bizeljonci si žele zdravstveni dom (Nadaljevanje s 1. strani) ostalo samo pri obljubi. Nadalje so govorili o slabi cesti Pr* vasi Dramlje, prav tako o obnovitvi vinogradov, ki je edeh od najbolj perečih problemov na Bizeljskem in še o drugih vprašanjih. Bizeljanci so se kar lepo pogovorili in pokazali, da so pripravljeni delati, treba jim j® samo pomagati, kar presega njihove moči. Tovariša ponlan-skega kandidata Franca Kimovca pa so povabili, naj pride I® med nje. Tudi žene so izreki® željo, d« bi prišel enkrat n» njihovo žensko zborovanje. KUPUJTE IN NAROČAJTE »ZASAVSKI TEDNIK" Predvolilni tr Danes nam odgovarjtrta na naša vprašanja tovariša MARTIN GOSAK, poslanski kandidat za zvezni zbor LS in J02E KLflDIVflR-LEON, kandidat Zagorja za rapubli-ški zbor LS Kakšne so glavne značilnosti v delu Ljudske skupščine LRS V pr«•('*’ * t”; ff *r% ko so bili po vašem mnenju do- sle„ „ .. >c^nLi -u-. u , *.:- Ifliv: korsščinsko dejavnost- J-‘> razgovori Delu, ki ga je opravua *-. ek a skupščina LRS v pretekli mandatni dobi, je bilo zelo obsežno ,na mnogih zaikionodajnth Področjih, ki urejujejo naše družbeno življenje. Najvažnejše pa je bilo tisto delo naše skupščine, ki je urejevalo, utrjevalo in izpopolnjevalo našo komunalno ureditev in naš go- spodarski sistem. Obsežno delo pri graditvi komunalnega sistema vsebuje: novo razdelitev področij občin in okrajev, razširitev materialnih osnov občin in okrajev ter gospodarskih organizacij. Ustvarjeni so bili razn.i fondi in določeni viri dohodkov v občini in okraju; pristojnost oKjin *e hUa ra».*lrie-na na vseh področjih: v gospodarstvu. v presvet., v 'itoc.a.ni politiki, glede pravic pri zaposlovanju uslužbencev in inšpekcijah. Razvoj ter izpopolnjevanje gospodarskega sistema, kjer je treba omeniti predvsem urejevanje pflačilnega sistema, je dalo večje rezultate predvsem v poživljanju gospodarske iniciative, v povečanju proizvodnje, v izboljšanju racionalnega gospodarjenja in podobno. Pri ocenjevanju uspehov seznanjanja državljanov s skupščinsko dejavnostjo ne moremo biti nikoli dovolj samokritični. Obseg in pomen dela skupščine sta namreč tako važna ^a'i-noaeina, da pmvzapr»v nikoli ne moremo biti zadovoljni, da smo državljane zadostno obveščali in jim pojasnjevali dovolj dobro in dovolj jasno. Politične organizacije, ljudski odbori, odborniki ljudskih odborov, člani svetov In komisij, poslanci, tisk in drugi faktorji v našem socialističnem družbenem mehanizmu pogosto zanemarjajo svoje dolžnosti, ki jih imajo pri pojasnjevanju zakonov .uredb, oziroma konkretnih ukrepov in naše celotne stvarnosti. Informiranje državljanov *« često omeji na splošno informacijo o izidu določenega zakona ali Tabornik Danijel Tavčar - Gajči PKI TOVARIŠI TITI Kot priznanje za uspešno delo »ned mladino lahko štejemo to da se je kot edini predstavnik Slovenije udeležil sprejema pri predsedniku republike, tovarišu Titu, skupno z ostalimi taborniki Jugoslavije elfn Partl^nskega rodu -Temnega hrasta« iz Hrastnika, mladinec Danijel Tavčar, kovinar v tamkajšnji Elektrotehniški delavnici. O sprejemu pri predsedniku republike pripoveduje mladinec Tavčar takole: . ... -Prvotno je bilo rečeno, da bodo delegacijo sestavili samo iz članov — tabornikov iz Beograda, toda tov. Sergej Kraigher je bil odločno proti temu, ker ne morejo taborniki samo iz Beograda podati celotne slike o življenju 1 n delu taborniške organizacije Jugoslavije. Zato je predlagal, da vsaka republika pošlje svojega delegata/ Tako smo se zbrali v četrtek* 13. februarja t. 1., v prostorih *Zveze tabornikov Jugoslavije, kjer smo imeli sestanek vsi delegati. Sestanka so se udeležili tudi tov. Sergej Kraigher, starešina Zveze tabornikov Jugoslavije, tov. Nenad Stankovič, namestnik starešine, in ostali vodilni člani taborniške organizacije. Drugi dan nas je nekaj pred 10. uro dopoldne odpeljal avtobus na Dedinje. 2e prejšnji dan smo govorili o tem. Bili smo nestrpni in razburjeni. Nikdar si nisem mislil, da se mi bo kdaj uresničila moja največja želja srečati se osebno uredbe, kar povzroča, da si posamezni državljani sami ustvarjajo sodbo o pomembnosti določenega zakona ali uredbe.Komunist; b; morali kot organizacija on kot* posamezniki take slabost; opažati, nanj© opozarjati ter napraviti pravilne ukrepe, da bi državljani spoznali iskali na njegovem domu, kjer nam je odgovori] na dvoje vprašanj. 1. vprašanje: Tov. predsednik, kakšna bo v bodoče politika okraja do občin? »■Politika okraj* do občin se bo letos temeljito spremenila, ne samo v tem, da bodo občine duh in smoter zakonov, uredb dobila večje kompentenoe, tem- in drugih ukrepov, ki jih sprejema Ljudska skupščina oz. njen izvršn; organ. D»*?ž*i<»uo upr-,.:j-*p:e ,. Z-- gorju se na nekaterih področjih še ni razvilo tako, kakršne so potrebe in možnosti. Kaj menite, da bi bilo treba storiti za izboljšanje dela teh organov? Dejstvo je. da družbeno upravljanje oziroma posamezni organi družbenega upravljanja še marsikje niso našli polno vsebino in primerne oblike dela ter pravilno reševanje posameznih perečih vprašanj: Številni hišni sveti, zlasti potrošniški sveti, se razmeroma počasi ustanavljajo in uveljavljajo. Te pomanjkljivosti sicer niso tipične samo za zagorsko občino, menim pa, da bi hišni sveti dn potrošniški sveti, pa tudi družben; organi na ostalih področjih postali bolj aktivni im bi našli boljšo vsebino svojega dela, če bi občinski ljudski odbor in njegovi sveti ter komisije v tem pogledu dajali več pobud in pomoči. Dolžnost političnih organizacij, predvsem Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikatov in mladinske organizacije, izpopolniti sestav organov družbenega upravljanja z ljudmi, zlasti mladimi, k; so sposobni im pripravljeni delati v posameznih organih. Politične organizacije so tudi dolžne mobilizirati vse sile za odpravljanje tistih napak in težav, ki ovirajo, da bi organi družbenega upravljanja prišli bolj do izraza, da bi se lahko bolj uveljavili v našem družbenem življenju in da bi dosegli večje uspehe pri reševanju posameznih vprašanj. Zapreke in težave se pojavljajo v raznih oblikah: včasih kot birokratizem upravnega aparata, včasih kot nepoznavanje vv’- in dolžnost or- »•»"!» d-už'---- ---•?.' podobne. Cimhitreje in čimbolj učinkovito se irodo politične organizacije spoprijel? s temi problemi, toliko večja bo možnost, da organi družbenega upravljanja dobijo tisto mesto v družbenem življenju, ki ga po svoji fu*•’**>’' morajo imeti, Tovariša "■ -a Gosaka* predsednika OL0 Trbovlje, so izbral; in predlagali za z**.z...-ga ljudskega poslanca v občinah Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežicah. Ker tov. Gosak še ni povsem ozdravel, smo ga ob- več bodo dobile tudi več sredstev. Doslej je bil odnos sredstev- občine 58%, okraja pa 42°/o. V bodoče pa se bodo sredstva močno jyoveč?’a v -v;d občinam. Okrajni ljudski odbor pa bo tud! bolj pum*. nam pri opravljanj ; V>v!b nalog 2. vprašanje: Katera bo po vašem mnenju glavna naloga občin, v katerih kandidirate za poslanca? Sodim, da bo osnovna naloga omogočiti našemu delovnemu človeku olajšat; življenje, potem, da bo čutil, da oblast skrbi zanj. Mislim, da bodio morale te občine imeti stalno skrb za izboljšanje trgovin, se pravi, za preskrbo prebivalstva, obrti in podobno. Uspiosobiti bodo morali svete, na drugi strani pa menim, da bodo morale te občine posvetiti veliko skrb razvoju kmetijstva, kajti možnosti ne manjka. Kmetijstvo našega okraja je precej pisano po sestavi zemljišč, podnebnih prilikah in kultur. Vse to nam nalaga veliko dolžnosti. Dosegli smo n. pr. precej uspehov pri obnovi plantažnih sadovnjakov, s tem pa moramo kajpada na-driievaH -ato m«’prn r*o mojem mnenju v nadaljnjih letih nud v . r' o n razvoj kmetijstva, da bodo KPPZ in Kmetijske zadruge lahko napravile med drugim tudi pravočasno potrebne elaborate, na podlagi katerih bodo lahko pristopili k obnovi '“svojih nasadov, sadovnjakov, gojitvi hmelja, obnovi vinogradov, v zgornjem delu okraja pa živinoreji in sadjarstvu. Ne smemo pa pozabit; na nove nasade in to predvsem na jagodičevje. Pravzaprav me Je napotil k temu razmišljanju naš zbor volivcev. Beseda je namreč nanesla tudi na trgovino, preskrbo državljanov z vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami. Kot bi dregnil v sršen j e gnezdo. Gospodinjam so se razvezali jeziki, kot pravimo, in na mah so »iznesle« desetine pritožb. Ta se je hudovala nad visokimi cenami, druga nad majhno izbiro blaga, tretja je obdelala mesarje, češ da goljufajo potrošnike, kolikor morejo in znajo, da dajejo mesu preveč kosti, da delijo drobovino »po obrazih« in podobno. Potem je nekdo pripomnil: Koliko manj pomanjkljivosti in slabosti fbi bilo, če bi naši potrošniški sveti vzeli stvar v roke, če bi prisluhnili tem in podobnim predlogom in nato na zasedanjih trgovskih, gostinskih in mesarskih kolektivov povedali in obrazložili želje in umestne predloge državljanov!« Seveda so nato volivci enodušno ugotovili, da na doslej nobenem zboru volivcev niso poslušali poročil o delu teh svetov In izrazili željo, da bi se na prihodnjem zboru volivcev pomenili s tovariši, ki delajo v teh organih družbenega upravljanja. , Naslednje dni sem obiskal nekatera trgovska in gostinska podjetja. Želel sem zvedeti, kaj so doslej tl organi prispevali k odstranitvi raznih problemov v svojih trgovinah ali mes- ustanovilt, delajo pa naj po svoji u-e*devnosti ln Iznajdljivosti. Se posebej pa so krivi vodstva trgovskih in ostalih podjetij, ki niso sodila za potrebno pritegniti te svete v svoje delo, jih seznanjati s problemi in zainteresiranosti za delo. Ali je bilo res dovolj, če so jih samo enkrat, dvakrat vabili na zasedanje ali seje, potem pa opustili vsakršno delo z njimi? V vseh teh trgovskih podjetjih dela precej komunistov. Ali ni bila njihova prva naloga, da bi se z vso prizadevnostjo lotili tega opravila, usposobili te organe za konstruktivno delo, ln njihova politična naloga bi bila pravzaprav opravljena. Ne morem se sprijazniti z mnenjem, da državljane ne zanima sodelovanje in odločanje v našem družbenem življenju, ko pa vidimo, da so ljudje ostri ln. stalni opazovale) in jih zbode vsaka slabost, s tem pa ni rečeno da niso pripravljeni odstraniti take in podobne slabosti. Ni prav, da menijo zagorska trgovska podjetja, da če bi dostavljali blago na dom, da bi moral nekdo to dostavo plačati. Vem, da to delajo že v mnogih drugih krajih, še celo v našem okraju. Slišal sem, da so v Brežicah potrošniki zelo zadovoljni s svojimi trgovinami Trgovska podjetja rade volje dostavljajo blago strankam na dom, ln še nikoli niso vprašala, kdo naj plača dostavo. Razmišljanje o nekaterih zagorskih problemih nlcah ln gostilnah. Moram priznati, da so me odgovori malone vseh tovarišev osupnili. V trgovskem podjetju »Izbira« so mi povedali, da sicer obstaja pri njihovem podjetju potrošniški svet, da pa člani tega organa niti k inventuram ne pridejo. Pri »Preskrbi« šteje svet deset članov, za vsako poslovalnico eden, posamezniki pa prihajajo le k Inventuram. Tu so ml tudi povedali, da so jih sicer, enkrat, dvakrat vabili na zasedanja, da pa niso prišli. Potem so opustili nadaljnja vabila. V gostinskem podjetju »Rudar« pa so mi rekli, da niti ne poznajo njihovih članov tega organa. Podobno je tudi v ostalih gostinskih podjetjih in mesarskem podjetju. Le pri trgovskem podjetju »Potrošnja« so bili do nedavnega aktivni vsi člani potrošniškega sveta, v zadnjem času pa je od celotnega števila ostala aktivna le tovarišica Štefka Sušnikova. Zanimalo, me je nadalje, če so že morda razmišljali o dostavljanju blaga na domove, vsaj tistim strankam, kjer sta oba družinska člana zaposlena. Na to vprašanje pa sem dobil sledeč odgovor: »Ce bi dostavljali blago na dom, bi morali podražiti zahtevane artikle, kdo pa bo plačal večje stroške?« Ce bi zdaj vse te odgovore strnil, bi bil odgovor sledeč: potrošniški sveti v zagorski občini so za zdaj le na papirju, vprašanje zase pa je, kdo nosi odgovornost za takšno stanje. Poskušal bi odgovoriti tudi na to vprašanje. V prvi vrsti politične organizacije, ki žal doslej niso našle pravega razumevanja za funkcioniranje teh družbenih organov. Ves čas obstoja niso za to zainteresirani sveti pri občin-I skem ljudskem odboru razpravljali o delovanju teh organov, niti niso poskušali dati tem organom konkretnih napotil za njihovo delo, me- l M" " ‘ " Nič koliko dela bi Imeli potrošniški sveti v trgovinah in ostalih potrošniških prodajalnah. V zagoraklh gostilnah se gosti še vedno jeze zaradi slabih pijač, česte nekulturne postrežbe, zagorske gospodinje se bodo še dolgo jezile nad samopašniml mesarji, čeprav za trdno vem, da marsikatera ne pozna mnogih problemov, bodisi mesarskem podjetju ali gostinstvu ln trgovini. Potrošniški sveti bi lahko opozarjali na te In podobne pojave, bili pa bi tudi živa zveza med trgovino in potrošniki, kajti prav gotovo je, da včasih potrošniki neupravičeno zagodrnjajo, če n. pr. cene zanihajo, ne poznajo pa ozadja podražitve tega ali onega potrošnega blaga. Menda se zagorska podjetja tega niti ne zavedajo in morda celo- menijo, da bi se tl sveti nekako vtikali v njihove zadeve, pozabljajo pa, da bi bili potrošniški sveti tudi v njihovo korist, saj bi potrošnikom lahko večkrat razlagali, kako je s tem ali onim problemom v trgovski ali drugi mreži. Ne gre pozabiti, da je od pravilnega funkeri oniranja trgovine v veliki meri odvisen normalen tok našega gospodarskega poslovanja, kajti trgovina ni in ne more biti nekak samostojen organizem v našem družbenem sistemu. Povsem napačno je gledanje ali mišljenje, da bodo trgovska podjetja, gostinstvo in druge panoge same urejale vprašanja prometa, cen, založenosti trga In podobno. Nekje sem slišal, kako je volivec na zboru volivcev pravilno povedal, da je trgovina stvar občine, komune, določenega področja, kjer iivijo ljudje. Treba pa je seveda ljudi pritegniti k delu, jim dati perspektivo, in prepričan sem, da bi lahko v kratkem času storili mnogo koristnega. Pobudo za to delo pa morajo dati seveda predvsem komunisti in vse naše politične organizacije. Milan Vidic s tovarišem Titom. Se potem, ko je avto z vso naglico drvel po cesti, si nisem mogel predstavljati, da bom čez nekaj trenutkov videl ln osebno govoril z našim predsednikom Titom. Opazoval sem obraze ostalih delegatov. Čeravno jim nisem videl v srce, sem vedel, da tudi njihovi občutki niso drugačni. Nihče ni spregovoril. Vsak od nas se je sam v sebi ukvarjal z mislijo, kako bo, ko bo stopil predenj in mu prvič krepko stisnil roko. Niti zavedal se nisem, kdaj se je avtomobil ustavil. Sele ko je nekdo s »truščem odprl vrata, sem se prebudil iz svojih misli. Obstali smo pred Titovo vilo na De-dinju. Ko smo v predsobi čakali na sprejem, si ni nihče od nas upal spregovoriti glasne besede. Pogovarjali smo se le P Vrata sprejemnice so se odprla, vstopili smo in obstali pred maršalom Titom. Prisrčno nas je sprejel in pozdravil. Ko smo v njegovi družbi zagledali še tov. Sergeja Kraigherja in tov. Nenada Stankoviča, se je razburjenost, ki smo jo občutili ob maršalovem prisrčnem sprejemu, polegla. Tovarišu predsedniku smo podarili lep album s fotografijami, ki prikazujejo življenje in delo naših tabornikov, ter film z II. zleta tabornikov Jugoslavije v Palah, nato pa smo mu predstavniki posameznih republik izročili prisrčne Pozdrave vseh tabornikov in vse mladine. Posedli smo in pogovor je stekel. Tovariš Tito je pokazal veliko zanimanje za našo organizacijo. Spraševal nas je o našem delu, o akcijah ter o naših bodočih nalogah. Vsi delegati smo mu na kratko orisali delovanje tabornikov po republikah. Zastopnik tabornikov iz Srbije je pripovedoval o zvezah, ki so jih vzpostavili s podobnimi organizacijami izven Jugoslavije. Tovariš Tito je to pozdravil in še posebej poudaril, da je dolžnost vseh taborniških organizacijah, da gredo po Poti tovarišev iz Srbije in tako utrjujejo prijateljske zveze z mladino izven naše države, saj to vodi na pot miru in razumevanja ter bratstva in enotnosti vseh držav. Pogovor se je zasukal tudi na čase med narodnoosvobodilno vojno. Pričel sem mu pripovedovati o našem partizanskem pohodu po poti XIV. divizije v Kumrovec. Maršal se je takoj podal v živahen razgovor Z nami. Pripovedoval nam je o velikih bojih zmagovite XIV. divizije ih o vsej dolgi, težki poti, ki jo je le-ta morala prehoditi ter na njej Pustiti toliko svojih hrabrih sinov in hčera. Ni govoril samo o bojih XIV. divizije. Omenil nam je tudi bitke v Sutjeski o četrti ofenzivi, v katerj sb partizani s težko muke in z velikim pogumom spravili preko 4 tisoč ranjencev čez Neretvo na varno. Poudaril je, naj ne pozabimo, koliko krvi Je bilo prelite, koliko mladih ljudi je izgubilo svoje življenje za sveto stvar — za našo svobodo. ' -Ne, ne bomo pozabili,« smo zatrjevali vsi. "“Ved11® *n Vedno bomo prirejali partizanske pohode, na katerih se bodo spominjali vseh tistih, ki so padli, in vseh tistih, ki so se hrabro borili za nas, da bi bilo lepše nam — v naši svobodni Jugoslaviji.« , Cas je naglo mineval. Ob koncu našega pogovora e tovariš Tito poudaril, da moramo delati na tem, da bi pua naša organizacija čimbolj množična, in da je treba razširiti taborniško dejavnost na čimveč mladine, in to zlasti na delavsko mladino. Obljubil nam je tudi, da narp bo država skušala pomagati, kolikor bo to v njeni moči. S tem je bil naš sprejem pri predsedniku Titu končan. Ob slovesu smo se še skupno fotografirali, nato še krepak •tisk roke, pozdrav — in odpeljali smo se. Tavčar Marjeta-Jasna Obrazi z levega Z našega obiska v Vidmu-Krškem Staro v novem. Blato ln brozga. Sneg. Umazana reka. Obokani stropi in parket. In ljudje. Zrli smo v belo podobo dveh krajev — enega mesta. Novega Vidma in postaranega Krškega. Velikega in malega. Oba živita in delata, kritizirata ln hvalita. Srečali smo se s ljudmi z obeh bregov. KMET S CESTE Levičarjev Janez s Ceste št, 1 se je v slabem vremenu nasotll v Krško, da bi na pošti oddal paket za sina pri vojakih ln v trgovini kupil to in ono za gospodinjstvo. Nebo Je še vedno snežilo in na njegovih brkih se Je nabiralo ivje. Odprli smo beležnico ln ga ustavili. Kmet ste, kajne? »Gojim večinoma žlahtno trto. Predlanskim je nagajala toča. lani pa mraz. Pridelal sem 12 hek-tov vina. Kaj menite o umetnih gnojilih? Uporabljal sem jih že pred vojno in uspeh je viden. Veste, takrat je bil v sosedni vasi neki kmet, ki je opravil kmetijsko šolo na Grmu. Zelo napreden človek Jo bil. In po njem sem se rad vzgledoval. Samo v umnem gospodarjenju je mjuč večjih uspehov. Kooperacija, o kateri zdaj govorimo, Je zelo posrečena oblika v prizadevanjih za dvig kmetijstva.« In kaj menite o strojnih odsekih zadrug? in desnega mesta »Tudi na nas višinske kmete naj bi se spolnili.. Nam ne pride prav traktor, zato naj hi skrbeli tu * * Slava mladega ameriškega igralca An-thonya Perkinsa čedalje bolj raste. Mnogi ga imajo za naslednika Jamesa Deana. Njegov poslednji film, v katerem nastopa skupaj s Sophio Loren, je »Želja pod brestom«. Curd Jurgens je podpisal dogovor za glavno vlogo v filmu »Hotel sedme sreče«, Jg ki bo posnet na Formozi. Soigralka je In- _i KAJ SO DOSEGLA TELESNOVZGOJNA DRUŠTVA V RADESKI OHClNIT Velika volja do dela grid Bergman. FILM FILM FILM • FILM • FILM FILM FILM V preteklih dveh tednih so te-lesnovzgojna društva v radeški občini na svojih občnih zborih pregledala svojo dejavnost v preteklem letu. Občni zbori so po svoji vsebini in po udeležbi dobro uspeli. Zanesljivo lahko trdimo, da so društva opravičila svoj obstoj. V naslednjih vrsticah bomo povedali nekaj več o aktivnostih posameznih društev. DELOVNI DOGOVOR TVD »PARTIZANA« — HOTEME2 To je prav gotovo najboljše te-lesnovzgojno društvo v okraju. S svojimi 165 člani — gojenci VPZ, njihovimi vzgojitelji in pod vodstvom požrtvovalnega predsednika tov. Ivanuša je to društvu doseglo uspehe, ki jih ni moč primerjati. Ce danes govorimo o novih smereh v naših telesnovzgoj-nih formacijah, potem lahko trdimo, da so v Hotemeiu v tem duhu delali že od začetka. Telovadba, odbojka, namizni tenis, atletika in različne druge športne veje so ustvarjale pisanost in nenehno razgibanost številnega članstva. Redne vadbe in sploh načrtno delo so prinesli društvu mnogo pomembnih uspehov tudi izven meja radeške občine. Številna prva mesta na republiških »Leto 1957 je bilo leto naporov in nekaterih lepih uspehov,« je dejal na občnem zboru videmsko-krškega avto-moto društva njegov predsednik Janez Potočnik. »Speedway steza je .prestala .svojo prvo preizkušnjo, v lestvici republiške avto-moto zveze pa je doseglo četrto mesto.« Krčani so dolgo govorili ’ o tvoji speedway stezi. Lani avgusta pa ljubljanski im zagrebški radio. že pošiljata v eter krško vabilo na prve speedway dirke. Dirkališče, ki sicer še ni povsem dograjeno, je zahtevalo od celotnega AMD neverjetno rnero potrpežljivosti im iznajdljivosti. Morda je na račun tega nekoliko trpelo ostalo delo, toda v glavnem smo lahko z doseženimi uspehi zadovoljni, saj te mora društvo* boriti z najrazličnejšimi drugimi težavami. Zlasti hudo občuti izrabljenost voznega parka. V Vidmu-Krškem sicer premoremo kar le-Po število vozil najrazličnejših znamk in velikosti, toda skoro vsa ta stoje le v garaži. Tako nujno trpi šolanje novih šoferjev, kakor tudi vaje starih. KRATEK SPREHOD NAZAJ Predolgo bi bilo naštevati vso pisano dejavnost društva v minulem letu. Za ilustracijo vsesplošne razgibanosti le nekaj kronoloških drobcev. 0 38 tečajnikov je opravilo vozniški izpit. Prvi letošnji tečaj se bo začel marca, 0 Šolska mladina v Vidmu-Kršfcem in okoliških vaseh je poslušala vzgojna predavanja o prometu. 0 V veliko veselje pionirjev so bile tekme s skiroji. 0 Društvo je mnogo govorilo o pomanjkljivostih cest in o tem tudi obveščalo pristojna mesta. 0 Na jesen so bile uspele krožne vožnje na stadionu »Matije Gubca«. 0 Društveni vozač Draksler se je udeležil najrazličnejših republiških in zveznih tekmovanj in dosegel več lepih rezultatov. LETOS BO MORALO DRUŠTVO. SKRBETI 0 za boljše delo turistične komisije, za vključitev večjega števila mladine, pa tudi ostalih vozačev motornih vozil, saj se motorizacija v Vidmu-tKrškem nenehno povečuje, napak pa tudi ni zamisel o večjem delu po okoliških vaseh in zaselkih. Vzgajali bodo še lastne speed-way vozače. AMD VlDEM-KRSKCf Je pripravilo letos takle koledar prireditev: 20. aprila bo lov na lisico, 18. maja ocenjevalna vožnja, 1. junija in 18. avgusta pa mednarodne speedway dirke na stadionu »Matije Gubca«. Nogometaši »Bratstva« v Hrastniku so polagali obračun svojega dela Letošnja zima j« precej muhasta in,nagajiva, pa tudi snega je bolj malo. Vendar so člani Smučarskega društva »Kum« z Dobovca vsakokrat Izkoristili priložnost pridno trenirali ln tekmovali. — Društvo Je v tej sezoni imelo štiri društvena tekmovanja, sodelovalo pa na več. meddruštvenih tek- Šahovska simultanka v Trbovljah Pred kratkim je v internatu Industrijsko * rudarske šole .v Trbovljah odigral šahovsko simultanko prvokategornik Hinko Jazbec , ml. Prvokategornik, ki je bil gostoljubno sprejet, je Pa med šafafisti—gojenci te šole naletel na močan odpor. Po 3-hrni borbi je tov. Jazbec dosegel naslednji rezultat: 17.5 :5.5 v svojo korist. Zmagali so Borštnik, Urek, Žagar in Ka-divniik, remizirali pa Kondič, Jnjac in Gorenj šek. Na tej šoli je precej nadarjenih -šahistov in z zanimanjem Pričakujejo nastop te ekipe na bližnjem sindikalnem prvenstvu v Trbovljah. (n) —n................umu................................♦»♦♦♦ Važno opozorilo konsumentom električne energije v Trbovljah Podjetje »Elektro-Trbovlje« v Trbovljah sporoča konsu-m-ntom, da borno dne 2. marca 1958 daljnovoda 2X35 kV od Termoelektrarne Trbovlje do RTP Trbovlje in novi 10 kV krožni napajalni daljnovod Trbovlje dali pod napetost. Od tega dne dalje bomo mesto Trbovlje napajali direktno iz Termoelektrarne Trbovlje Preko lastnih elektroenergetskih naprav in ne preko rudniških, kot do sedaj. S tem se bo elektroenergetska situacija v kraju občutno zboljšala, oziroma se bo napetost zvišala. Zato prosimo oziroma opominjamo vse konsumcnte električne energije v Trbovljah, ki imajo radijske aparate in r*zne električne aparate nastavljene na nižjo stopnjo nape-losti, da te povrnejo na normalno napetost <220 voltov), da ne bo prišlo tlo pregorenja aparatov. Nadalje opominjamo prebivalstvo mesta Trbovlje, da sta omenjena daljnovoda pod napetostjo in s tem življenjsko •tovarna. »ELEKTRO-TRBOVLJE«, TRBOVLJE REŠITEV RAČUNSKE NALOGE IZ 7. ŠTEVILKE Na našo šaljivo računsko nalogo, ki smo Jo objavili v 7. številki Oašega lista, Je obilo pionirjev in pionirk pravilno odgovorilo: po ‘trelu jz puške ni ostal noben vrabec več na strehi, ker so vsi Preostali odleteli. Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke SONJI LIPEJ, Pčenkl 1. razreda osnovne šole, Črno št. 40, pošta Brežice, nadalje TINETU MATKO, učencu 4. b razreda osnovne Sole, pošta Radeče Pri Zidanem mostu. Obema bomo poslali knjižno darilo po posti. Vsem ostalim rešiteljem računske naloge, ki Jim žreb žal ni hll “sklonjen, za poslano pošto ln pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Letna skupščina nogometnega moštva »Bratstva« v Hrastniku je bila plodna in Je med drugim kritično ocenila dosedanje delo odbora ln društva. Predsednlik Prijateljska tekma v odbojki TVD »Partizan« v Leskovcu pri Vidmu - Krškem je povabil dijake Tehniške srednje šole na prijateljski dvoboj v odbojki. »Tehniki« so bili veseli, da se po dolgem času »spanja« (tako so namreč imenovali zimo, kajti v tem času niso mogli trenirati) lahko udeleže tekme. Tekma, ki je bila razburljiva že takoj po prvih udarcih, o tehniki odločili v svojo korist z rezultatom 3:2. V prvih dveh setih so prišli dijaki v vodstvo, a Leskov-čani so v drugih dveh izenačili. Koncentracija — in tretji set so spremenili sebi v prid. Zmaga! Pojdimo za njimi! Organizirajmo športna srečanja sedaj, ko drugod še ne delajo. —k Najboljši smučarji z Dobovca so se pred odhodom na državno prvenstvo pomerili v slalomu mo vam) ih ln prvenstvih v Zasov--Ju in po Sloveniji. Posebno uspešni so tekači v vseh vrstah in pa v alpskih dfecipdanah mladinci. V tej sezoni so se za državno prvenstvo v alpskih disciplinah plasirani kar trije mladi Dobovčani. ki se bodo borili za najvišje državne naslove Do tega uspeha jih Je pripeljalo neutrudno delo in trening. Preteklo nedeljo. 23. februarja. Je društvo pripravilo še zadnjo preizkušnjo pred nastopom na državnem prevensttvu, tekmovanje v slalomu. Na izredno strmi, ledeni, 230 m dolgi prosi a 37 vranicami in 80 m višinske razlike so se pomerili le najboljši člani in mladinci. Tekmovalci so se borili zagrizeno ln vztrajno. Izpodtouja-ti pa so jih tudi številni vaščani, ki so Jih upravičeno občudovali. Pravijo, da kaj talkega še niso videli. In njihovo navdušenje! Društvo Je spet dobilo nekaj prijateljev. In rezultati? Najuspešnejši tekmovalec Je bil Marijan Bajda, ki Je dosegel čas 1:31.1. Pri članih mu le sledil Pavle Knez. Najboljši mladinec, ki pa je bil v skop. nem plasmanu drugi. Je bil Jani Odlazek -<1:37,5). sledila sta mu Ivan Dolanc (1:40,6) in Ivan Str-garšek. Na lažji progi so »e pomeril: tudi pionirji Takole so se razvrstili: 1. Ivan Glavač (0:50), 2. Binče Strgaršek In 3. Ivo Strgaršek. In končno zaželimo našim mladim Dobovčanom na državnem prvenstvu, kr bo od I. do 3. marca v Kranjski gori. kar največ uspeha. p. R. društva Je v svojem poročilu poudaril, da Je društvo s svojimi nogometnimi moštvi doseglo lani prav zadovoljive uspehe, saj je prvo moštvo doseglo v spomladanskem delu tekmovanja maribor-sko-celjske nogometne lige 4. mesto, v jesenskem delu pa 2. mesto. Društvo trna registriranih 31 igralcev in 30 mladincev. Predsednikovo poročilo Je kritično menjalo, da je bilo premalo dela s samimi člani. Tudi naslednja razprava je poudarjala, da so imeli odborniki premalo sestankov, namreč samo dva. kar Je za napredek društva premalo. Prav tako so na skupščini kritično ocenili delo ln sojenje posameznih sodnikov, kar kvari društveno moralo. V glavnem pa so na občnem zboru poudarili, da je bilo premalo dela z mladinci, prav tako sodijo igralci, da Igralec ne more bitj, hkrati tudi trener moštva. V pretekli športni sezoni so imeli igralci društva težave v tem, da so morali vse tekme odigrati na tujih Igriščih. Igralci niso imeli igrišča za treninge, ta nevšečnost bo pa letos odpadla. Domače igrišče bo za spomladansko tekmovanje že pripravljeno, odprto pa Je še vprašanje garderobe in kopalnice. — V razpravi so nadalje ostro ošiball odnose posameznih igralcev, ki so pred tekmami popivali in se med seboj netovariško vedli. Vsekakor bo treba skrbeti tudi za to, da se čimprej Zgradi zraven Igrišče športni dom, tako da bo tudi mladina Sp. Hrastnika Imela kam zahajati ln ne samo v gostilne. Ob zaključku Je skupščina Izvolila nov odbor š tov. dr. Jožetom Toplakom pa čelu ter predvidela nadalje gradbeni odbor, ki mu bo načeloval tov. Klanjšek. — Ljubitelji športa žele videti v letošnjem letu dobre tekme ln žele igralcem čimveč uspehov v bližnji sezoni. R. V. ln okrajnih tekmovanjih so potrdila pravilno delo. Skrb za kadre Je bila partizanovcem v Ho-temežu ena izmed prvih nalog, zato je jasno, da uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali. Preteklo leto so tu zgfadili tudi nov plavalni bazen, ki odpira mnogo novih možnosti za še bolj uspešno delo. — Delovni program za bodoče leto je Izredno pisan in bo zahteval mnogo truda. Prepričani pa smo lahko, da ga bodo požrtvovalni voditelji ln aktivni pripadniki društva prav gotovo v celoti izvršili. ... V TOVARNI PAPIRJA so pripadniki TVD »Partizana« na občnem zboru prav tako ugotovili, da je bilo preteklo delo uspešno. Gonilna sila tega društva je prav gotovo mladina, ki Je pokazala največ dejavnosti ne samo doma, ampak tudi izven svojega delovnega območja. Partizanove! iz papirnice so s športnimi nastopi na Podkumu, Svibnem In po ostalih vaseh vzbudili zanimanje za telesno kulturo tudi tam, kjer tega do sedaj ni bilo. Tudi člani tega društva so na nekaterih tekmovanjih dosegli lepe uspehe in je treba njihovo delo v celoti potrditi. Za osnovno nalogo v bodoče so si zadali skrb za množičnost in za povečano pisanost v svojih vrstah. ... V RADEČAH Za radeško TVD »Partizan« so nekateri trdili, da ni dovolj delavno. Občni zbor društva pa Je pokazal vse drugačno podobo. O nedelavnosti sploh ni mogoče govoriti. Take aktivnosti, kot so Jo zaznamovali v preteklem letu, v Radečah že dolgo ni bilo. Ce so včasih vadbene ure izostale, so pa v tem času številni, zlasti mladi člani pokazali svojo dejavnost TELESNA KULTURA Slovan visoko poražen Rudar:Slovan (Ljubljana) 7:1 (4:1) Trboveljski »Rudar« se temeljito pripravlja na pričetek spomladanskega tekmovanja v mariborsko - varaždinski nogometni ligi. Na tihem lahko upamo na II. zvezno ligo. V nedeljo se Je zbralo na stadionu »Rudarja« preko 508 gledalcev, ki so bili priča zanimivi igri domačinov, ki so tokrat kar sedemkrat potresli mrežo gostov iz Ljubljane. Moštvo »Slovana« iz Ljubljane je bilo enakovreden nasprotnik »Rudarja samo prvih 20 minut, pozneje pa le močno popustilo. Ze sam rezultat 4:6 v prvem polčasu nam to potrdi. — Za »Rudarja« so bili uspešni Pristav v 8. minuti, Majcen v 16., Sore v 32., Opresnik v 34. ln *9. minuti ter Maks v 67. in 73. minuti. Gostje so dosegli častni gol iz enajstmetrovke. Kinematografi Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od 28. 2. do J. 3. 1958 jug. film »SAMO LJUDJE«; od 4. do 7. marca pa češki film »KRO-KOTIT«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: — od 28. febr. do 3. marca franc, film »USODNA SREČANJA«; naslednji! teden od 7. 40 10. marca pa amer barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALASA«. Kino »Svoboda« Vldem-Krško: 1. do 2. marca amer. vistavlslon film »NISMO MI ANGELI«; 6. in 6. marca ital. film »NA ROBU PREPADA«; 8. ln 9. marca ruski barvni klnemaskope film »PROLOG«. Kino Brežice: 1. ln 3 marca amer. barvni clnemascope film — »ZLOMIJENO KOPJE«. Kino Sevnica: — 1. in 2. marca madžarski film »LILIOMFI«; I. in 9. marca pa amer. film »NASILJE«. Mali oglasi Namiznoteniški turnir v Hrastniku Namiznoteniški klub »Kemičar« iz Hrastnika Je preteklo nedeljo organiziral tekmovanje posavskih namiznoteniških skupin za memorial narodnega heroja Joška Meniha-Raj ka. Tekmovanja se Je udeležilo 74 tekmovalcev iz šest klubov Posavja; »Kemlčarja« lz Hrastnika, »Rudarja« lz Hrastnika, »Rudarja« lz Trbovelj, »Partizana« iz Litije In Vidma, Krškega ter Teniški klub Sevnica. Kot favoriti so se že v začetku pokazali domačini lz Hrastnika. Tako so bili v zaključnem tekmovanju zmagovalci: pri članih Vili Ojsteršek, Ferdo 2lindra pri mladincih, nadalje F. Vačko, pri pionirjih pa H. Frankovič — vsi člani »Kemlčarja« iz Hrastnika. Tekmovanje Je bilo dobro organizirano ln zaslužijo prieditelji vso pohvalo. PRODAJAMO negotlnsfco naravno črno to belo vlito od 5 1 naprej po 150 din v Trbovljah, Partizanska cesta štev. 40. OD 17. NA 18. T. M. setu izgubila na poti s postaje zložljiv dežnik. Najditelja prosim, da ga vrne v Dijaški dom, Trbovlje. PREKLIC Podpisan) Silvo Zupančič. « cestar, Malkovec, p. Tržišče, preklicujem s tem vse obrekljive izjave, ki sem Jih izrekel o Jožetu Izgoršku, cestnemu nadzorniku iz Orešja, p. Sevnica, »te obžalujem ter se Izgoršku zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. V zahvali družine Kumtotc Je zadnjič pomotoma izostala godba Svobode I Hrastnik, ker tokrat popravljamo. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. ki 90 spremljali na zadnji poti našega dobrega moža, očeta in deda JAKOBA RAJEVCA, nadalje vsem darovalcem vencev, duhovniku za poslovilni govor, pevskemu društvu »Slavček«, godbi. Obenem se zahvaljujemo doktorju Kržišniku ln strežnemu osebju bolnišnice. Žalujoči; žena Marija, otroci: Bilca, Milica, Oto ln Dragica z družinami, ter ostalo sorodstvo. drugje: v lahki atletiki, namiznem tenisu itd. Letno telovadišče je bilo skozi vse poletje prostor, kjer so številni člani gojili različne športne discipline, ki pa so vse pomenile močno razgibanost. Mladina je bila v društvu najde-lavnejša in o njenih sposobnostih pričajo tudi prva mesta v mnogoboju, atletiki in različnih drugih tekmovanjih. Pod dobrim vodstvom neutrudnega predsednika tov. Laznika lahko društvo preteklo leto prišteje v vrsto svojih najdelavnejših let. V bodoče bo glavna naloga čru-štva pomnožiti vrste ln urediti kadrovsko vprašanje, katero jo zelo kritično. Lahko pa smo prepričani, da bodo starejši tovariši skupno z mlajšimi rešili tudi to vprašanje. honce počitnic za rokometaše Pred nedavnim so se ljubitelji rokometnega športa v Trbovljah zbrali k rednemu letnemu občnemu zboru v domu SD »Rudarja«. »Ne zgolj iz formalnosti, temveč predvsem zaradi tega, da pregledamo naše delo v preteklem letu, da ugotovimo nepravilnosti in uspehe ter si določimo smernice za nadaljnje delo, smo se danes zbrali na 5. rednem občnem zboru. Pet let ni dolga doba, vendar lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da niso samo člani našega društva tisti, ki goje lo zvrst športa, temveč se mladina, tako v šoli kot izven nje z velikim veseljem ukvarja z rokomet