^JE, 24. avgusta 197? — ^TEVIT KA 34 — LFTO XXVT — CENA 1 DIN LASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Celje ZK PRED KONFERENCO ;eljski komunisti so v teh eh začeli v oddelkih in or- lizacijah ZK z razpravo o th gradivih, pripravljenih septembrsko sejo ohčin- I konference: Samouprav- 6je v gospodarskih organi- toh združenega dela in isničevanje ustavnih dopol- j Posebna delovna skupina ^teja je obiskala 20 de- mih organizacij, v katerih se njeni člani pogovarjali predstavniki samoupravnih pinov in političnih organi- fijo razvitosti samouprav- i odnosov, o obveščenosti ^slenih, o oblikah posred- na in neposrednega samo- jfavljanja, o premikih v sa- jpravnih odnosih v delov- f organizacijah po uvelja- iri 15. ustavnega dopolnila, samoupravljanju v enotah — to kar je najaktualnejše pomembno — kako so se leljskih delovnih kolektivih spoprijeli z urejjničevanjem ustavnih dopolnil. Ena izmed zanimivih misli v gradivu pravi takole: S stro- kovno političnega vidika je pomembna ugotovitev, da se v naših delovnih organizaci- jah zaostruje neskladje med razvitostjo proizvajalnih sil in razvitostjo samoupravnih od- nosov. Stopnja razvitosti teh- nologije, nova spoznanja na področju organizacije dela, upravljanja tehnoloških pro- cesov itd. ne samo dovoljuje- jo, temveč zahtevajo hitrejše prilaganje proizvodnih oziro- ma samoupravnih odnosov. Razčlemba konkretnih sa- moupravnih razmerij v vsaki delovni sredini mora zato kri- tično izpostaviti obe plati raz- mišljanj — tisto, ko tako ra- di poudarjamo, da z našim samoupravljanjem nismo za- dovoljni, in tisto, ko prema- lo prizadevno iščcma nove ob- like in načine samoupravne- ga dogovarjanja in odločanja. Ostajamo raje pri »vrhnjem« samoupravl.}anju, o položaju in vlogi delavca v enoti, tam, kjer ustvarja, kritizira in ho- če nekaj boljšega, pa sicer govorimo, a mnogo premalo naredimo, da bi se lahko iz- razil kot samoupravljalec. Ali niso potemtakem čisto razum- ljive bojazni »nekaterih«, ki v ustanavljanju temeljnih or- ganizacij združenega dela vo- dijo izraz dezintegracijskih teženj? Razpravljanje o položaju delovnega človeka je razprav- ljanje o samoupravljanju. Na teh osnovah bi morali zasno- vati razpravo člani ZK ob gradivih, ki spodbu,jajo samo- kritično in ustvarjalno raz- mišljanje o tem, kakšni so samoupravni odnosi danes in kakšni bi morali biti, * I.V. VRNITEV PO 45 LETIH »Anica, le hitro rasti!« Tako mi je pred 25-leti napisal na fotografijo moj stric Jože, Slovenec iz Kanade. Pismo je bilo datirano 10. 10. 1945. Vesela sem bila nje- gove fotografije in jo vsakič, ikadar mi je I prišla pod roko, pogledala s posebno ^nežnostjo Nikoli nisem videla tega mo- jega strica, a imela sem ga vseeno rada. Potem sem fotografijo založila, njegova pisana pa so bila vse redkejša. Končno ni bilo od njega več glasu. V prvih dneh meseca julija t. 1. pa sem dobila sporočilo; »Stric je prišel iz Amerike« Ponavljala sem ta sravek in vsakič se mi je zdel manj resničen. Tež- ijo sem čakala na snidenje. Srečala sva se na vrtu mojega brata v Šentjerneju. To je moj stric! Moj stric! Objela' sva se... Odšel je pred 45 leti. Takrat je bilo v vasi Skopice pri Brežicah veliko otrok ® malo možnosti za zaslužek. Ljudje so Shajali, odšel je tudi on. Odšel je v I "Obljubljeno deželo« in kmalu spoznal vso revščino tega sveta. Preživel je dve go- spodarski krizi, bil po več let skupaj brez redne zaposlitve, delal kot železniški de- lavec in še in še. »Težko je vse povedati,« je dejal, »če bi imel denar, bi se vrnil, a denarja ni bilo.« Potem se je obrnilo na bolje. Prišla pa je druga svetovna voj- na. Njegove misli so bile vedno bolj doma — doma v Jugoslaviji. Pozorno je sprem- ljal vsa poročila o dogajanjih pri nas. Bil je ves prevzet. »Treba bo kaj nare- diti,« si je rekel. In napravil je. Ko je bilo vojne konec, je zbral 360 tisoč dolarjev v denarju, blaga in živil pa nekaj ton. Vse to je poslal Jugoslaviji, »še in še je spominov,« ponavlja. In odločil se je, da samo s spomini ne bo umrl. Pri 70-letih, čeprav bolan, je prišel v Jugoslavijo. Pri- šel je, da, jo vidi in doživi. Konec avgu- sta se bo vrnil v Toronto .. . Sprašujem se, s kakšnimi vtisi se bo vračal____ Anica Slovenec, Skopice 39, Krška vas Ob celjskem srečanju „ukradenih otrok" »Ne vem, res ne vem, kaj bi storila, če bi mi Mirico tako iztrgali iz rok, kot 80 mene moji mami. Tega ni moč ne predvideti, niti povedati.« Tako je rekla MIRA PAJKOVA, najmlajša od Strožerjevih iz Grajske vasi, dru- žine, ki SO jo leta 1942 v okoliški šoli razdvojili. Trije Strožerjevi objoku- jejo ustreljeno sestro, v taborišču umrlo mamo, brata, strica in sestrično. Ni ji bilo treba igrati pred kamero. Tesno je stisnila hčerkico k sebi, šest in pol leta staro Mirico, ki bo letos prvič stopila v šolo skozi prav ti- sta vrata, od koder je mamica šla svojemu grenkemu delu otroštva naproti. (Foto: Jure Krašovec) ODKRITJE PRAVE SREČE v soboto se bodo v celjsici prvi osnovni šoli zbrali nek- danji otroci-taboriščniki, na silo utrgani iz rok na smrt obsojenih staršev, sirote us- treljenih talcev. Prva osnovna šola v Celju je bila leta 1942, torej pred tridesetimi leti, hiša solza, groze in obupa. Tu so nacisti cinično in brez- dušno najprej vzeli materam in otrokom može, odrasle brate, potem otrokom še matere in odrasle sestre iz vse okupirane štajerske in Gorenjske. Kos kruha parti- zanu, pomoč partizanskemu ranjencu, najden letak s svo- doljubno vsebino so bili po- vod, da so na pot trpljenja, smrti, na pot potujčenja z janičarsko prihodnostjo od- šle cele družine, od dojen- čkov do betežnih starcev. Le malo odraslih se je vrnilo iz taborišč smrti kot so bili Auschimtz, Dachau, Maut- hausen in stotine drugih. Na potujčenje obsojeni otroci so se vrnili. Ne vsi. Nekatere so pobrale bolezni, lakota, ne- katere bombe in krogle, za nekaterimi, tistimi najbolj majhnimi, se je zgubila sle- herna sled. Morda kot tujci prihajajo k nam in ne vedo, da hodijo po zemlji, ki ie pila kri njihovih pravih starr šev. Nekdanji »ukradeni otro- ci«, danes vsi zreli in odra sli ljudfe, so bogatejši za kruto plačano spoznanje, kaj je pravzaprav prava sreča. Zanje je prava in nenadome- stljiva sreča, da njihove otro- ke, njihove najdražje bogati- jo z največjim bogastvom, neskaljenim otroštvom, s to- ploto družinskega življenja, ki vsem reže večji ali manjši kos kruha — z liuhc.znijo. Dandanes je vse preveč primerov izkrivljenih meril za srečo. Boljši avto. večja in razkošnejša hiša, tekmo- vanje s sosedi. Kaj bi jutri vse to pomenilo, če bi se znašli v enakem položaju kot družine pred tridesetimi leti, ko so srca začela resnično krvaveti šele tedaj, ko so materam trgali iz rok dojenč- ke, drobno deco, nedorasle otroke. Ali znamo prav pre- soditi, kaj je pomenilo vra- čajočim se otrokovi v domo- vino hrepenenje po nekom, ki jih bo z ljubeznijo objel, vzel v varstvo, jim pomagal v življenje? Na to bi morali večkrat pomisliti, da bi z večjo od- ločnostjo zatrli vse tiste po- jave ki slabijo našo veliko družino — družbo, ki pa ixio- ra biti- močna, da bi mogla očuvati svobodo. Svoboda pa je edino zagotovilo za nena- domestljivo srečo, ki je bila pred tridesetimi leti tako kruto raz7iičena stotinam in stotinam najmlajših. JURE KRAŠOVEC , Že prejšnji teden smo končali z rubriko Ceyton place. Pisec je mozaično predstavil dogodke m pojave iz našega vsakdanjega živ- ljenja in, pc odmevih sodeč, ste njegovo kramljanje radi brali. McrcUi se bomo k temu načinu predstavljanja riašega vsakdana še vrnili — danes pa začenjamo z zanimivimi in pretresljivimi Vojnimi zgodbami. Na istem mestu. V soboto bo pred 1. osnovno šolo v Celju zbor »ukradenih otrok'i. Temu dogodku smo namenili več prostora že v današnjem tedniku, obširneje pa bomo o njem poročali prihodnjič. O novi povesti že zelo konkretno razmišljamo. Nekaj predlogov ste nam poslali, me'ä bralci pa se je našel nekdo, ki nam je kar v uredniUvo prinesel res napeto domačo, ljudsko povest in je pred- lagal: »Objavite tole!« Darmes pa je v iedniku nekaj drobnih bralnih zapisov in želim, da jih'z veseljem preberete. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 prometne nesreče PES NA CESTI ALOJZ NEMEC, 35, iz Rečice, se je peljal z mopedom proti Laškemu, ko' je stekel čez cesto pes, last ANTONA JUTERSKA iz Rečice. Mopedist ga je zadel in padel. Do- bil je odrgnine in lažji pretres možganov. ZBIL GA JE NA NJIVO i-'RANC PODKRIŽNIK, 31, iz Nazarja, je hodil po de- sni strani ceste iz Kokarja proti domu, ko je za njil pri- peljal z osebnim avtomobilom FRANC OREL, 26, iz Dol. Suhe pri Mo2arju in ga zbil s ceste na njivo. Pešec je oble- žal nezavesten s hudimi poškodbami. VOZNIK KOMBIJA UMRL ELIEZER GAL, 38, iz Izraela, vosmik osebnega avto- mobila, in DRAGO TEPE2, 27, iz Šentjurja, voznik kombija, sta čelno ti;Cila na cesti v Hruševcu, ker sta vozila po sredini ceste. Oba hndo poškodovana voznika so odpeljali v bolnišnico, kjer je Tepež umrl. Lažje je bila poškodovana tudi ANIELA GAL. NEIZOGIBNO TRČENJE BORIS PRIVOŠNIK, 33, iz Drešinje vasi, je vozil z osebnim avtomobilom s Polzele proti Bregu, ko je nena- doma prečkala cesto JULKA JODL, 71, z Lovrenca na Po- horju. Voznik jo je zadel kljub zaviranju in izogibanju. Zaradi težje poškodbe so jo odpeljali v bolnišnico. ŠTIRJE HUDO POŠKODOVANI LJUBO NEGRO 23, iz Trbovelj, je vozil z izposojenim osebnim avtomobilom s Teharja proti Celju. Zaradi ne- primerne hitrosti je zapeljal na levi hodnik za pešce m silovito trčil v kostanj. Voznika in VANDO KUMELJ je ,vrglo iz avtomobila, sopotnika ALOJZA KRAJNCA in BREDO VALČEK, ki sta sedeia na zadnjih sedežih, pa je tako stisnilo, da so ju morali izvleči iz avtomobila. Vse štiri so hudo poškodovane prepeljali v celjsko bolnišnico. ČELNO TRČENJE MIRKO KASETNIK, 22, iz Konova, je na križišču Fo- itove in Celjske ceste v Velenju izsiljeval prednost RU DOLFU STRAHOVNIKU, 25, iz Lokovice. Pri čelnem trčenju osebnih avtomobilov je bil teže poškodovan sopot- nik Kasetnika, VILKO KOTNIK, \S, iz Velenja. NENADOMA JE ZAVIL JERNEJ POPRASK, 77, iz' Pesja, se je peljal s kole- som iz Šoštanja in nenadoma zavil proti tovarni Gorenje. Za nj'im je pripeljala z osebnim avtomobilom MARIJA ŠMON iz Šoštanja, ki ga je pri prehitevanju zadela. Kole- sar je bil hudo poškodoval. MOČNO ZAVIRANJE LJUDEVIT FILIPČIC, 23. iz Celja, je med vožnjo po Mariborski cesti v Celju dohitel kolono vozil. Zaradi ne- primerne hitrosti in močnega zaviranja ga je začelo zana- šati. Avtomobil se je prevrnil na bok, nato na streho in nazaj na bok. Med drsenjem po cesti je vozilo zadelo ko- lesarja DRAGA KUNDIHA, 24, iz Celja, ki se je pripeljal nasproti. Kolesarja so hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico. NESREČA NA DVORIŠČU MARIJA LIPUŠ iz Celja, se je peljala s kolesom loa po- možni motor po dvorišču tovarne AERO. Na nepregled- nem ovinku v parku je zadela v ke.son tovornjaka PAVLA KRAMPERŠEKA iz Levca, ki je pripeljal na dvorišče. Pri trčenju se je Lipuševa hudo poškodovala. NA PREDNOSTNO CESTO Inž. DRAGO URANK, 38, iz Gornjega grada, je vozil z osebnim avtomobilom proti domu, ko je s stranske ceste pripeljal na prednostno kolesar BLAŽ FLORJANC, 75, iz Kokarja. Voznik avtomobila je zaviral in zapeljal na levo, vendar je kolesarja zadel v zadnji del kolesa. Zaradi hu- dih poškodb so ga odpeljali v bolnišnico. NOVO - NOVO - NOVO ZA GRADITELJE IN GRADBENIKE # Edini proizvajalec »SCHIEDEL« dimni- kov v Jugoslaviji — GRADNJA Žalec in kakšne so prednosti? 9 Dimnikar z odgovornostjo priporoča 0 Gospodarno misleč gradbenik želi # Strokovnjak za kurjave predvideva # Arhitekt projektira # GRADITELJ ZAHTEVA »SCHIEDEL« dimniki so do sedaj edini uza- konjeni dimniki v Evropi, ki v celoti odgo- varjajo vsem zahtevam kurjenja s plinom ali naftnimi derivati. PO NEMŠKI LICENCI PROIZVAJA, PRODAJA IN MONTIRA Splošno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC *on 71740-41 celje Poročilo se je 18 p>arov, od teh: KONRAD GROM in MILENA GROBELSEK, oba iz Celja; FILIP LESJAK in ANA FUNDA, Oba iz 2alca; JOŽEF GROBELNIK, Celje in PAVLA BUKOVŠEK, Nova vas pod Rifnikom; FLOR- JAN ROJC in AMALIJA STANTE, oba iz Vojnima; JOŽEF DOBOVICNIK in HELENA PUSAVER, oba iz Celja; ALOJZ POHAJAC in KRISTINA SPES, oba iz Ce- lja; JOŽEF SLEMEŠEK, Jaz- bine in GUNLIEDEGREN, Švedska; ALFONZ MLEKUS, Celje in KATE GR2AN, Niik- šič ter IVAN ŽABRL in IVA- NA GABERŠEK, oba iz Ce- lja. LAŠKO MIRKO KRCELIC, klju- čavničar, Selo pn Dobovi in ŠTEFANIJA VEBER, kuhari- ca, Velike Gorelce; PETER MAČEK, delavec, Lipni dol in FRANČIŠKA ŽELEZNI- KAR, delavka, Lokavec; FRANC SEME, avtomehanik, Belovo in MARINA SKOCIR, administratorka, Hrastnik; EDUAR MESARIC, vrtnar, in IVANA LENART inv. upo- kojenka, oba iz Hude jame ter BOGOMIL GRASIC, ključavničar, Radeče in JO- ŽEFA GRICAR, šivilja. Reči- ca. SLOVENSKE KONJICE JOŽEF KUZMAN, 26, Ste- nica m DANICA KRANJC, 21, Hudinja; ANTON GORE- NJAK, 20, Loška gora in FRANČIŠKA RAJNIK, 20, Zg. Zreče; VLADIMIR ZA- DEK, 21, Jernej in ZOFIJA STOPAR, 22, Bezina; VIK- TOR BOGATIN, 21, Škalce in NADA REBERNAK, 19, Tolsti vrh ter JOŽE GO- LOB, 23, Slov. Konjice in MAGDA CUGMAS, 23, Do- brava. ž.^lec ALOJZ PERC, 22, in OL- GICA ROZMAN, 25, oba iz Zabukovice; J02EF MOHOR, 48, Jeronim in JULI J AN A KOK, 49, Papreče; BRUNO RANDL, 29 in SONJA HRO- VAT, 23, oba iz Petrövö; VIN- CENC PERKOVIC, 28, Ce- lje in ZLATICA VIDMAJER, 23, Založe; FRANČIŠEK STROJANSEK, 34, Letuš m CECILIJA PETERNELJ, 33, Kranj ter EDVARD 2ALNIK, 22 in ZOFKA VINDER, 22, oba iz Kal. celje 23 dečkov in 18 deklic gornji grad 1 deček laško 1 deklica slovenske konjice 2 dečka in 1 deklica šm.\rje pri jelšah 1 deček celje MARIJA ŠRAMELJ, 80, Za- buko\ica; MARIJA MAJCEN, 58, Socka; ANGELA KOŠTO- MAJ, 61, Celje; MARIJA ŠERDONER, 91, Celje; VIN- KO ŠKORC, 55, Kristan vrh; IVAN ŠTAMOL, 39, Celje; ANTON FAJDIGA, 64, Prese- čno; FRANC SAMEC,'51, Po- nikva; IVAN DOBOVISEK, 66, Šentjur in JANEZ FRN- DOLIC, 16, Celje. gornji grad MOHOR REMIC, 74, upo- köjerec. Bočna. LAŠKO JOŽE KOŠIC, 83, upoko- jenec, Rečica. slovenske konjice ANDREJ KUKOVIC, 78, Tolsti vrh. šmarje pri jelšah VINCENC BLAZINA, 75, Rogaška Slatirja in JOHa' STOJNŠEK, 75, Zg. Sečovo. 2alec HELENA LOBNIKAR, 87, Grajska vas; MARIJA KO- ROŠEC, 91, Celje; ANTONI- JA BIZJAK, 69, Podvrh, AN- TONIJA SENICAR, 83, Bra- slovče; VINCENC JUTER- ŠEK, 80, Gotovlje; MARIJA HRIBAR, 61, Cmova in MA- TIJA SEVNŠEK, 50, Griže. kino union: do 25. avgusta madžarski film MORILEC V HIŠI — ob 20. uri; do 29. avgusta ob 16. in 18. uri angleški barvni film VILINSKE PRIPOVEDKE. Do 29. av- gusta, prav tako samo ob 20. uri francoski barvni film ANGELIKA IN SUL- TAN; od 30. avgusta dalje ameriški barvni film LAD- JA FANTOM. kino metropol: 24. avgusta še italijanski Darvm film VIDIM Goj^ od 25. do 28. avgusta frj coski barvni film Mm ZELO STRASTNO; od avgusta dalje nemški bai füm HELGA IN MIHAj kino dom in letni kin 24. avgusta še italijaiu barvni film TEPEPA; 25. do 27. avgusta fran, Siki barvni film ZAN^ SE 2ENI; od 28. do 29. i gusta ameriško-italijanaj španski barvni film SAJ( MORILSKI KOMANDOS Predstave so v Unionu 16., 18. in 20. uri, v Metro] lu ob 16.30, 18.30 in 20.30 i v kinu Dom ob 16. in 18. ^ v Letnem kinu pa ob 20. v Na Dobrni je predstava v boto ob 18., v nedeljo pa 16. uri. NOV SERVIS V CELJU Trgovsko podjetje Avto Celje s servisi se je odločilo, d bo v Ipavčevi ulici poleg sedanjega servisa zgradilo i nov moderno urejen servis za tovorna vozila. Servis b verjetno že letos pod streho, tako da se bo sedanji ser vis tovornih vozil iz Medloga preselil v Ipavčevo ulico i nove prostore. Dela izvaja gradbeno podjetje Ingrad, stal pa bodo okoli milijon dinarjev. Tekst in foto: T. Tavči OBVESTILO BRALCEM V prejšnji številki No- vega tednika se je v ogla- su o razprodaji v velebla- govnici T vrinila neljuba napaka. Razprodaja traja do 10. septembra 1972, ne pa do 20. septembra, kot je bilo napisano. Torej — cenejši nakup do 10. septembra! MUZEJ REVOLUCIJE CELJE išče SNAŽILKO s polno zaposlitvijo. Prijave sprejema Muzej revolucije, Celje, Trg V. kongresa 3., vsak dan od 9. do 12. ure Mitja Umnik Do sedaj smo v naši ru- briki predstavili poklice kovtnostrugarja, elektro- mehanika, varilca; danes pa si pobliže oglejmo po- klic ORODJARJA. Če pogledamo v katero- koli industrijsko podjet- je, potem se bomo pri iskanju najlepše in najbolj opremljene delavnice kaj kmalu odločni prav za orodjarno. Ponavadi je polna najrazličnejših stro- jev in naprav za obdelo- vanje kovin. To so razne struCTiice, vrtalni in rezal- ni stroji, majhne žanme in kaUlne peči in vrsta drugih orodij ter merilnih naprav. Delo poteka u- mirjeno in zbrano, čisto drugače kot v ostalih hrupnih in nemirnih pro- izvodnih dvoranah. Na- tančnost' preveva vse delo in tudi pravimo^ da kot orodjar lahko uspeva le pravi natančnež. Orodjar- ski poklic je v industriji In kovinski obrti najbolj cenjen. Tako, kot pravimo za atletiko, da je »kralji- ca« športa, lahko reče- mo za orodjarski poklic, da je »kralj« v družini ko- vinarskih poklicefv. Orod- jarje potrebujejo skoraj vse industrijske dejavno- sti, zato jih je tudi vedno premalo in so iskani delav- ci. Povpraševanje po tem poklicu pa bo v bodoče še večje. Kaj pravzaprav dela orodjar? Napačno bi mislili, če bi mu prisodili izdelovanje ključev, izvija- čev, klešč, kladiv in po- dobno orodje. Res je, da vse tudi zna narediti, vendar je njegovo delovno področje drugačno. Za vrsto različnih industrij- skih izdelkov — električ- nih stikal, okovij omar, izdelkov iz plastičnih mas itd., naredijo orodjarji posebna orodja, ki se vpnejo v razne stroje, na katerih se izdelujejo vsi ti proizvodi. To so razni modeli, kalupi, seka Ina orodja, rezila, šablone in podobno. Za vsak proizvod naredijo inženirji poseb- ne načrte za takšna orod- ja. Prav na podlagi takš- nih načrtov in tehničnih risb izdelajo orodjarji vse potrebne pripomočke. Sem spadajo tudi razna kon- trolna merila, ki jih pona- vadi tudi sami orodjarji preizkusijo in vgradijo v stroje. Števila in izvedb orodja ni mogoče popisati, ker jih je enostavno pre- več. Dejavnost orodjarja in njegova praktična zna- nja segajo na področja strojnega ključavničarja, mehanika, strugarja, rez- kalca, kalilca itd. Prav za- to se za poklic orodjarja zahtevajo posebne sposob- nosti. Tu gre predvsem za natančnost in skrben način dela. To pa zahte- va spet dobre oči, ki se pri daljšem intenzivnem gledanju ne smejo pre- hitro utruditi. Orodjar mora biti sposoben ocenje- vati oblike in mere tudi s prostim očesom. Imeti niora dobro prostorsko predstavljivost, smisel za tehnične odnose in biti mora tudi dober računar. Dober orodjar mora ime- ti tudi nekaj prostoročnih oblikovalskih sposobnosti. Delo orodjarja sicer ni fi- zično težko, saj se oprav- lja večinoma sede, delno stoje. Imeti mora zdrave noge ter mirne in spretne prste. Delo orodjarja je tu- di zelo odgovorno, ne sa- mo zaradi dragega orodja. ampak predvsem zato, ker je uspeh v proizvodnji v veliki meri^ odvisen prav od orodjarjev. Šolanje tra- ja tri leta. Po končanem šolanju se orodjar lahko še izpopolnjuje ali pa se šola še naprej v delovod- skih šolah. Po ustrezni usposobitvi oziroma izpo- polnitvi se orodjar lahko zaposli tudi kot konstruk- cijski risar, skladiščnik orodja, pripravljalec pro- izvodnega procesa itd. Prav taiko se orodjarji lahko zaFK>sle kot stru- garji, rezkalci ali strojni ključavničarji, ker vsa ta dela dobro obvladajo. Mnogim sposobnim orod- jarjem je odprta pot tudi na tehniške in kasneje vi- soke šole. Glavni strokov- ni predmeti v šoli so: ma- tematika, strojno risanje in strojni elementi, stro- jeslovje, tehnologija mate- riala in obdelave, meha- nika in elektrotehnika. Največ orodjarjev potrebu je avtomobilska industrija, elektroindustrija, industri- ja igračr in plastičnih pro- izvodov ter industrija ko- vinske galanterije. Jt. 34 — 24. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 3 intervju SE USPEŠNEJŠE ŠOLE pnut začrtkom n«»\ena Šul- ena It'll se odpirajo stare, >za;e sedaj pa l)i iiilo Uilo napačno misliti, da po- leni osnovna šola lirez os-i- } šoio. v kateri ne bo po- sebno toliko naporov — uči- ■IJpv, ueencev in družbe kot »slej. Ko na eni sli-a.ii pravieeno zahtevamo Iioljšo ovo solo, večjo učinkovi- ost šolanja, notranjo pre- snovo vz.i;ojnoizobraževulne a dela, pa moramo si)"<.u(!- Je v .tflavnem dotrajane in orih za izboljšanje raziuei osnovnem šolstvu. Žalska občina sodi na celj kenv območju prav gtitovo Bed tiste skupnosti, ki so flo organizirano pristopile k fševanjn problematike v siioMieni šolstvu. Jože Jan, lodpregsednik žalske občin- ke skupščine, je rud neko iko šii>še odgovoril na vpra- aiijii o sedanjem šolskem ilriiMi sredi Savinjske do- inc VI'KA.sANJE: ŽALSKA OF. ;1NA SE JE ŽE PRED LETI )DL()C:(I,A (TUDI S .SAMO 'RISPE VKOM) ZA N.\ČKT- \0 IKKJANJE RAZMEK V )S\(>V\EM ŠOLSTVU. CE » POSKUŠALI OCE.MTl •RI ZADEVANJA ZADNJ111 ET KVIEKE MEJNIKI:, [SPKHE I\ PROBLE.ME 151 «ORALI IZPOSTAVITI? JOŽK JAN: V žalski občini BiU) do leta 1%7 na področju ioLstva storili zelo malo. C.c prav so bile vse šolske stav- be v glavnem dotrajane in priMiatrpane, se je v letih po os\ob(»(iitvi z.sjradila h' ena manjša osnovna šola. Opr.iv Ijenih pa je biU» še nekaj adaptacij. Neznosne '.me- re, več kot 5(t-odsti»tni osi]) in spoznanje, da le spo sobni^ z znanjem nabiti ka dri labko zagotovijo ur« sni- cenje dolgoročnih gospodar- skih in družbenih ciljev, nas je spodbudilo k rele rt-ml o mu. Leta 1967 smo nieil pr vinii v .Sloveni.ji glasovali /a samoprispevek za ohnov(» in izgradnjo šolskih stavb Kar B4.;i odstotka vseh volivcev je glasovalo za petletni pro- gram obnove. Do leta 197] smo izvedeli več kot polovico pro.grania. Draž.ie cene gradbenih stori- tev pa so opravile svoje in tako smo morali saniop, ir;pe vek podaljšati. Toda za t(ve- letno podaljšanje je lani de- cembra glasovalo 84, \ ods stotka volivcev, kar kaže da so bili občani zadovoijni z doseženimi rezultat.', kol jih je zahteval načrt obnove. VPRA.>^ANJE: IN KAJ STE DOSLEJ ŽE ZGRADIL! Z ZBRANIMI SREDSTVI? JOŽE J.\N: Novo šolo smo zgradili v Grižah in v Tabo- ru dozidali in obnovili p\ smo šole v Petrovčali, žal cu. Polzeli, Ponikvi, Veliki Pirešici in Galiciji, na Oo- milskeni in Ijetušu, (iradimo novo šolo v Šempetru, v (io- tovljah pa jo obnavl.jamo. še v tem mesecu začnemo graditi novo šolo v Viiiski gori. Do konca leta 107} pa načrt predvideva: d«»zida\o ni j obnovo šole na Vranskem doziilavo šole v IJraslo'čah in v Preboldu, naiiel.javo cen tralnega ogrevanja v soli v Letušu in obnavljanje šol.» v Orli vasi, če bo tam iistre/no število šoloobveznih olr«jl; Doslej smo v vse te ^nuibc- ne pitsege vložili že I.") Milijo- nov dinarjev. VPRAŠA \ J E: S A NIR \ \ JI; M.vrERIALNECiA POLOŽAJA SOL, .NJIHOVA B01JŠ\ ()phi:mi.jenost, vse vi: (JJA SKRB IN PRIPRAV- LJENOST OBČANOV I\ DRUžBE ZA TO, DA IMAJO OTROCI BOLJŠE MOžNOSTi ŠOLANJA PRAV (;()rovo VPLIVA NA KVALITETO DELA. REZULTATI? JOŽE .lAN: V treh lelih, od let 19«)8 do 1971 se je osip zmanjšal od 41 odstotkov na približno HI odstotkov ali sko raj za 10 odstotkov. .Seveda tega uspeha ne gre pripiso- vati le izboljšanemu niut-.'- rialnemu p(»ložaju šol, am- pak tudi prizadevnosti na.šili prosvetnih delavcev. V zve- zi z nagrajevanjem prosvet- nih delavcev želim poudariti, da sedanji sistem nagrajeva- nja vse preveč upošteva le zgolj določena objektivna me rila, premalo pa je samou- pravnega dogovarjanja o na- grajevanju prlzadeMios' i kvalitete dela posameznega prosvetnega delavca. Precej je prosvetnih dehn cev, ki se z vso energijo razdajajo v šoli in zJinaj nje. In /akaj ne bi bili ustrezno nagrajeni? VPRAŠANJE: Z IZBOLIš.V NJE.^1 RAZMER V OSNOV- NEM ŠOLSTVU BO VSE. VEČ OTROK USPi:š>iO KONČALO OSMI RAZPvEO IN SE ODLOČAI.O ZA NA- DALJEVANJE ŠOLANJA NA SREDNJIH ŠOLAH. POLO- ŽAJ V SREDNJEM ŠOLSTVI POZNAMO. VPIS JE VSE VEČJI, NAČRTUJE^IO PA CELO, DA BI V PRIHOD NJIH LETIH KAR <)') OD- STOTKOV os>io.soi.( :»:v N A D A L.l i: V A LO I Z() B U A Ž Iv VANJE NA 11. STOiN.n KAKŠNO JE VAŠE STALI- ŠČI. DO ZVDNJIH AKCl.l NA CELJSKEVI OBMOtll, DA bi iri:dili razmi ki v SREDNIEM ŠOLSTVU? JOZE JAN; Stanje \ naši občini je danes takšno, ila konča osnovno šolo ob kon cu šolskega leta približno .>."»() otrok. Od teb jih Ireiji- iia nadaljuje šolanje v štiri- letnih sredjih šolah, tret.il na v poklicnih tretjina pa se Jih zaposli doma. Kafu- naiiio da se bo osip v ,'.;il ski občini do leta lf)7.i zmanjšal na 15 odstotkov. Vse to nas močno ob.e^uje za pospešen razvoj srednje- ga šolstva. Žalec je za raz- voj te.ga šolstva življenjsko zainteresiran. Zavedamo se. da pomeni razmah srednjvg.i in poklicnega šolstva po- membno a,snovo nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja občine in območja. Tako ,ie bilo mnenje naše skupščine in predstavnikov delovnih organizacij, ko smo obravnavali program ra/voja srednjega šolstva. .Mislim, da bi bilo potrebno glede tega vprašanja, pa tudi pri dru- gih, ki imajo medobčinski pomen, več enotnosti, num.j zapln.nja v občinske nie,je in več doslednosti pri izva.janici dogovorjenih sklepov. Vzporedno z razvojem sre- dnjega šolstva pa bom.) i.no- rali v regiji razviti tiste vr ste višjih šol, ki jih naše gosjiodarstvo najbolj potre huje. Tudi na ta način bomo na območju pripomogli k enakomernemu in skladne mu razvoju celotnega sioven ske.ga prostora. Razgovor pripravil JOŽE VOLI AND JOŽE JAN, podpredsednik SO Žalec JAVNEMU DELAVCU spoštovani tovariš marjan ašič, pod- predsednik skupščine občine celje Oprostite, ker vas nad- legujem z vprašanjem, ki ne sodi v okvir verleih in perečih. Toda, navzlic te- mu gre za problemoek, ki ga vsak dan čutijo mnogi Celjani in ki se bržkone, prav tako kot jaz, sprašu- jejo, kdaj bo zadeva reše- na in urejena. Gre za Savinjsko nabre žje v celoti in za mestni park. Mnoge ljudi, ki vsak dan ali občasno obi- skujejo ta predel celjske- ga mesta in iščejo v njem vsaj nekaj počitka, razve- drila in miru, moti, da tod ni več miiii, da so Savinjsko nabrežje in sprehajalne poti v mest- nem parku postale dirka- lišče za kolesarje in mo- pediste in da po Savinj- skem nabrežju (pri tem je primer stanovalca iz- vzet) tu in tam vozijo tu- di osebni avtomobili. Ce bi bilo Savinjsko na- brežje edina prometna cesta na tem območju, bi položaj razumel, ker pa v veliki večini primerov ne gre za redne ali »služ- bene« vožnje, marveč le za divjanje in motenje sprehajalcev, med kateri- mi prednjačijo matere z otroki, je seveda drugače. Zato me zanima, in vas lepo prosim za odgovor, ali lahko pričakujemo, da bo vsak promet z vozili, tudi s kolesi na nožni in motorni pogon, prepove- dan na celotnem Savinj- skem nabrežju in po spre- hajalnih stezah v mestnem parku? In nadalje, vpra- šanje se veže na prvo — kako je s komimalnimi nadzorniki na tem območ- ju ali z drugimi beseda- mi: ali bo ustanovljena in kdaj tako imenovana mestna milica, ki bo skr- bela za izvajanje občin- skih od'.okov in drugih predpisov, ki se nanašajo na vzdrževanje reda, či- stoče pa tudi na čuvanje parkoT in zelenic. Že v naprej — hvala za odgovor. Milan Božič, novinar Gostinci govorijo IN KAR NAPREJ DEŽ Znova smo se napotili v öb,s<>telje, tokrat za spre- "lenibo v Podplat v gostilno ^vanuš in v Atomske toplice, "a drugo, hrvatsko stran v bife Lesjak ter v vi- ^nd naselje Atomskih toplic, vsej obsoieljski dolini je razlita voda iz Mestinj- •^ice, Sotla je grozila, da bo I^festopila bregove, bila je ••"^Ina skoraj do vrha. Naj- N smo šli v Podplat, k 'VanuSevim. .ALBINA IVANUš: »Zad- njih deset dni je bilo v J'edu, pa nam zopet kvari po- ta dež. Tudi prej ni bilo ^ vem kako dobro. Mogoče J^J'adi koz, mogoče zaradi .^emena. Imamo uidi sobe, ^ jih oddajamo jn še Icar kuhinjo. Gostje so za- jjA'oijni. Radi bi še naredili "^no dvorano za kakšnih sto ljudi, ker vemo, da se ljudje radi zabavamo, sicer pa ta.ko ali tako vsako leto vlagamo v lokal precejS.nja sredstva. Splača se že zaradi tujcev, ki jih je iz leta v leto več,« FRANC ROMiH, šef strež- be v vikend naselju Podče- triek: »Dnevno izdamo okoli 450 obrokov, kar je za našo restavracijo kar dobro. Tuj- cev je bolj malo, s prometom pa smo zadovoljni. Malo bolj slabo je bilo v deževnih dneh, drugače pa je še kar nekako. Tudi gostje so z uslugami, ki jih nudimo, docela zadovolj- ni, saj imamo kvalitetno ku- hinjo, ki lahko zadovolji vsakogar, pa tudi cene niso pretirane.« V Atomskih toplicah pri Podčetrtku, v bifeju, v kate- rem je kazalo, da imajo kar dovolj prometa, najn niso ho- teli dati nikakršnih izjav češ, da to lahko da le Ljubljana, oddelek za turizem, transport in gostinstvo pri ŽTP. če- prav to niso nikakršne taj- nosti, nismo hoteli več vrtati vanje in smo raje odšli čez most na hrvatsko stran, EDITA LESJAK: »Letos smo s prometom zadovoljni, čepi^v je skoraj enak kot lani. Ljudje radi hodijo k nam, ker imamo tudi ribe, postrvi. Gast je so pretežno s hrvatske strani. Marsikaj nam je pokvarilo vreme, sicer pa, odvisni smo, kot v vseh zdra- viliščih, od vremena. Jezi nas, ker imamo slab tok, to pa je tudi največja stvar, s ka- tero nismo zadovoljni. MILENKO STRAŠEK MLADINA IN CVETJE Zuitnj»' dni preteklega iiiese- i-a so po VakMiliiičičevi cesti v l.aškciit skromni plakati va- bili I,ašeaiie na cvetliOno raz- stavo v vas Žikovca. C.eprav sem imela v načrtu le kiajši sprelioil. sem se odločila na- dal.jevati pot v to, eno uro od- dal.jeno vasico. !vo sem pri.sla iia cil.j, .sem bila /a tu pot dvo.jno po|)la- čana. Razstava cvetja, katere prireditel.j in orj^anizator .je bila kmečka mladina, je bila na prostem. Cvct.je .je krasilo dvorišče kmečke hišice, pred- stavljalo je kmečko okno v cvetju }ii ,je bilo zelo d(nni- selno razdeljeno v razne sku- pine. Kmečko okno je bilo okrašeno z lepimi belagonija- mi, dalje so stale dekorirane sani. smuči, stare korenine, debla, v nujJOsredni bližini pa prekrasne kakte.je v jiesku. V ta cvetlični okvir so mladinci vpletli sliko .Maršala, ovito v lepo cvetje in povezano s tro- bojnico. Dekleta so p<) nizki ceni prodajala tam razne lonč- nicv, katere ,so same vz.?ojile. Ko sem se zanimala, kdo .je bil pobudnik za to razstavo, sem izvedela, da imajo mla- dinci te vasice v stari bru- narici svoj mladinski klub, ki ga sicer Se urejajo, vendar pa tam že delajo, (ilavni pobud- nik za to mladinsko aktivnost je pleskarski pomočnik Mar- tin (),jstcršek, ki je zaposlen v podjetju Obnova C^-lje. Ker pa ni aktiven samo v svojem do- mačem kraju, temveč tudi na delovne nie.stu, mu je to pod- jet,je zaradi njegove pridnosti omogočilo -še nadaljevanje štu- dija na tehnični srednji šoli. Ob Martinu in ostali mladini še krepko stoje starši, ki so »posodili« denar za organizi- ran,je njihove dejavnosti. Mladina je pohia delovnih na- črtov. Vprašan.je so le finanč- na sredstva, brez katerih še s tako ljubeznijo in dobro vo- ljo ne moreš vsega realizirati. Ita/.stavo so si ogledali tudi člani hortikultiirnega društva l.aško. Med njimi je izrekla mladini članica tega društva vse priznanje za njihova pri- zadevanja, povabila Martina na ogled c.\etlične razstave v Mo- zirju, katere se je udeležil, ostale pa k sodelovanju za 10. obletnico praznovanja piva in cvetja, ki bo naslednje le- to v Laškem. iMladina .je to vabilo sprejela z \escl,iem in tako bodo obiskovalci te pri- reditve imeli možnost spozna- ti njihovo domiselnost. M. Z. ^^ ^^ l» "j"' ^ S^^^^j J^ ZARADI NEKAJ BESED IN ALKOHOLA JE PRIŠLO DO PRE- TEPA, V KATEREM JE UMRL IVAN ŠTAMOL Ugibanja Celjanov ob vesti, da so v parku blizu hotela Celeia na.šli hudo poškodo- vanega IVANA ŠTAMOL A, so bila najrazličnejša. Medtem, ko so nekateri .govorili, da ga je podrl avtomobil, je bila večina prepričana — pravil- no — da je bil štamol po- .škodovan v pretepu. Celjski miličniki so že isti dan takoj stopili v akcijo, katere za- ključek je bil hiter in uspe- šen. Ivan štamol je bil rojen 1933. leta in je bil na?;adnje prijavljen na Cesti na Ostrož- no v Celju, večkrat pa je .sta- noval tudi v Imenski gorci pri Podčetrtku. Poznalo ga je mnogo Celjanov, saj se je precej zadrževal v. .gostinskih lokalih. 11. avgusta je bil s prija- teljem iz Celja v baru Hote- la Celeia. Med 3. uro in 3.30 zjutraj 12. avgusta sta oba od- šla iz bara. Vinjeni štamol je sedel na stol za prazno mizo zunaj hotela, pred snaok barom in tu tudi ob- sedel. Prijatelj je najverjet- neje od'šel, skratka, ko je na- stal pretep oziroma, ko so štamola pretepli ga ni bilo več v bližini. Kmalu za stamolom je pri- šel iz bara 28-letni ključavni- čar DANIJEL STRAÖEK. šel je mimo Štamola in sedel na kamen ali stopnico pri bliž- nji trgovini. Za njim je pri- šel — prav tako iz bara — njegov prijatelj 29-!etm STA- NE BRUS, zaposlen pri za- sebnem mizarju. Oba sta do- ma na Teharski cesti. Ko je šel Brus mimo šta- mola, je ta v svoji vinjenosti nekaj govoril. Bms je razu- mel, da ga štamoT. »pošilja v ...«. Vprašal ga je: »Ali to meni govoriš?« Nato je poklical sedečega Straška in mu rekel, da ga tale za mizo nekam pošilja. Strašek je prišel bliže in tako udaril štamola, da je ta padel na tla. V tepež se je vključil tudi Brus. Ko sta ga oba izpustila, je .štamol zbe- žal po Mariborski cesti. Brus in Strašek sta stekla za njim in ga dohitela v bli- žini parka nasproti cerkve. Brus ga je udaril in zbil na cesto, nato pa ga je brcal jn hodil po njem. To mu ni bilo dovolj, vlekel ga je po cesti naprej. Ko je končno nehal, ga je hotel pustiti kar na vo- zišču, vendaj- se je Stra.ši>k temu uprl, češ lahko ga po- vozi avtomobil. Dobro uro in pol zatem .so Štamola našli in takoj odpe- ljali v bolnišnico. Poškodbe so bile prehude. Naslednji dan je Ivan štamol uinrl. Manj kot tri dni zatem .so že odkrili, kdo je ,'5tam pretenpi dc) .smrti. žalosten dogodek, ki pa žal glede na potek — brer epiloga — ni edmstven in osamljen. V Celju je vse veO pretepov, ki jim v največji meri botruje alkohol. Bet;'.' da da besedo in že je tu pre- tep. Nedavno tega je bil pre- cep sredi Celja. Okrog mladtž- ničev se je zbrala velika množica Celjanov ter ju spod- bujala. Nikogar ni bilo, ki bi ločil pretepača. Lahko bi ,se končalo tako, kot se je s štamolom. Brus in Strašek sta bila gotovo vinjena in ".so danes najverjetneje ke=ata dejanja, toda vzela sta življe nje sočloveku. In to zaradi nekaj besed. Ali ni ta dogo dek opomin vsem, ki se tak« radi prei-zkusijo v goli fizdčni moči — navadno nad slabšim nasprotnikom. 4. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 Birokratova natančnost Monter nekega celjskega podjetja je preživel vec ted- nov na terenu. Zunaj naše republike. Ob obali. Delo v 'leznosni vročini je bilo pas- je. Toda — kdor rad dela, dela! V podjetju na našega monterja niso pozabili in so mu skladno z delovnim na- logom izplačali več sto dinar- jev dnevnic. Pa je bil me.iec naokoli in so se doma mrz- ' lično pripravljali, saj vemo, kako je pred plačo, na izra- čun osebnega dohodka. Vse je bilo v redu, le mon- ter še ni poslal podpisanih obračunskih listov. Praveč dela, vročina, utrujenost, od- daljena pošta ali karkoli že — njegovi obračunski listi so prišli v podjetje dva dm pre- pozno. In — tu se ta zgodbica o birokratski natančnosti za- plete — naš monter je ostal brez plače. Računovodja je bil strog. »Saj je res, da smo mu dnevntte poslali, tudi de- lci je najbrž, ampak obračun- sKih listov ni. Zato plače ne bo!« Naš monter pa dela v tej tovarni že več kot dve deset- letji in se mu to m zdelo prav. Bi se vam? In je bil jezen, pa oster v besedah tu- di. Računovodja še bolj: »Pa pojdi, če ti ne paše!« mu je zabrusil in to bi bil lahko epilog tega zapisa. Pa ni! Kajti monter je le ostal cel mesec brez plače. Tudi akontacije mu računo- vodja ni hotel izplačati. Nič! Monter ni ostal lačen, če povem še to. Saj mu žena dela. Kaj pa, če bi njegova družina živela samo od njego- vih zasluženih dinarjev? Vidi- te, ne rečem, da je taka na- ša skrb za delovnega človeka^ za delavca! Vendar ponekod v naših tovarnah, kalcor ka- že, nimajo ravno dobrega po- sluha za vse, kaj je bilo v zadnjih mesecih napisanega o delavskem razredu. Težko se otresajo starih navad, ko gre Za odnos do »majhnega« člo- veka, do delavca. Morda tale računovodja ni apolitičen. Morda tudi ni hudoben. Je pa prav gotovo birokratsko natančen. In proti takim birokratom se v naši družbi že dolgo borimo. Pripis: Zapisal bi, kje se je to zgodilo, če me tisti, ki wA je to povedal, ne bi prosil, naj imena izpustim. Naj bo — tokrat! V. J. JAMARJI NA KOZJANSKEM Ni še tako dolgo, odkar so bili na Kozjanskem jamarji iz Maribora. Da ne bi slučajno kdo mislil, da je to poseben jamarski klub, je treba po- vedati, da gre za skupino en- tuzäastov, ki se poleg jamar- stva ukvarjajo še s planin- stvom in s hojo v naravo. Mariborski jamarji so se spu- stili v že znano Pusti šekovo liikjo, razen nje pa so od- krili še eno podzemeljsko ja- rliO. Noč so prespali kar v šotoru ob Pustišekovi lükji, naslednji dan pa so sc od- pravili v novo odkrito jamo, ki pa je niso raziskali. Ob- ljubili so, da še pridejo na Kozjansko, čim bo le mogo- če, ker so jih pritegnile lepo- te kozjanskega podzemeljske- ga sveta, razen tega pa upa- jo, da Kozjansko skriva še več jam. Pred meseci so kozjanske podzemeljske jame raziskova- li tudi člani jamarskega klu- ba Cmi galeb iz Šempetra v Savinjski dolini. Po njihovih izjavah sodeč, so kozjansice podzemeljske jame zelo lepe, le dostop do njih je precej težak. Menijo tudi, da bi se te jame dale izkoristiti v tu- ristične namene takoj, ko bi Kozjansko imelo boljše ce- stne zveze, ki bi njihove pod- zemeljske skrivnosti odprle svetu. Tudi oni so obljubili, da še pridejo na Kozjansko. MST PIJANA CEBELICA...nN ODGOVOR) Na podlagi zakona o ti- sku vas prosimo, da objavite naš odgovor na članek novi- narja Bernija Strmčnika, ob- javljen v Novem tedniku, dne 27. julija 1972 leta, pod naslovom »PIJANA CEBELl- CA«. Veseli nas, da se je novi- nar Berni Strmčnik spomnil po enoletnem premoru napi- sati članek v Novem tedniku o Gornjem gradu. Vendar je ta članek prikazal prebivalce, obiskovalce in organizatorje »Tretjega čebelarskega praz- nika«, ki je bil 22. in 23. ju- lija letos v Gornjem gradu v zelo slabi luči. Iz plakata je bilo razvidno, da je bil na programu prire- ditve v soboto ob 20. uri na- stop moškega in ženskega pevskega zbora iz Bočne. Oba zbora sta nam zapela nekaj priljubljenih narodnih pesmi. Njihov nastop in zakl.fuček so z dolgotrajnim aplavzom po- zdravili številni obiskovalci in letoviščarji iz drugih kra- jev. Pevci amaterji morajo vložiti veliko truda in proste- ga časa za ohranitev po ma- lem pozabljene domače pes- mi Drugega dne prireditve, to je v nedeljo ob 10. uri, je bila odprta skromna čebelar- ska razstava v čakalnem pro- storu kiao dvorane Gornji Grad. Čebelarska družina Gornji grad je opremila raz- stavni prostor z lastno čebe- larsko literaturo in ostalim č« helar.=ošteno. Prireditev je izvenela v va- ško veselico (kljub plemeni- temu namenu in kulturnemu programu) in je bila daleč od podobnih turističnih priredi- tev. Žal, toda tako je bilo! ŠESTIČ: Naše delo in nje- gova kvaliteta sta izpostavlje ni najširši javni oceni. Ve- seli smo slehernega, tudi kri- tičnega zapisa na naše pisa- nje, kajti ob tem kvalitetno rastemo. Kritika je pomem- ben element našega dela in sleherni bralec oziroma ob- čan ima pra\'ico, da nas kri- tizira. podpisane organizacije in društva iz (3oa-njega grada pa NIMAJO MORALNE IN NIKAKRŠNEKOLI DRUGE PRAVICE, da nam očitajo pomoč, ki nam jo družba da- je in ki jo moramo mi opra- vičiti s kvalitetnim delom. Mozirska občina že vrsto let ne prispeva za naše delo niti prebite pare! O kvaliteti dela in očitku o družbeni pomoči morajo soditi bralci, ne pa pK>dpisane organizacije in dništva iz Gornjega grada. Tu ste šli le nekoliko pre- daleč! In še nekaj: bi bilo naše de- lo kvalitetnejše, če bi o va- ši prireditvi pohvalno pisa- li? SEDMIČ: Kot rojak iz mo- zirske občine sem si vsa le- ta mojega časnikarskega dela v polni meri prizadeval, da doprinesem kar največ k raz- voju tega območja. Upam, da moja prizadevanja niso ostala neopažena! BERNI STRMČNIK V vsak dom NOVI TEDNIK Komentar VISOKO, CAR DALEČ Ruski mužiki v tem izreki ki smo si ga sposodili za m. slov, niso izražali svojega rm, sticizma, marveč razrheje, j katerih so živeli pod oblastjo svojih zemljiških gospodo^ Dandanes tudi prt nas nt manjka malih bogov, zlasti pa jih mrgoli v dislociranih obratih, ki daleč od spojegi matičnega podjetja vedrijo « oblačijo nad svojim kolekti vom, v zatišju od vetra, it veje, piha in vetri po večjih kolektivih na očeh občinskih političnih organizacij, vrsU samoupravnih organizmov. Družbeni premiki, vse poli tične akcije, analize, prever- janja razmer, vse to se opra vi vselej najprej po velikih, vedno so najprej na tapeü EMO, Železarna, Cinkania, Aero, Metka, Toper itd., fcaj malo sapice pa priveje do malih kolektivov, do teriton alno razkropljenih obratov, izpostav, zastopstev, podrni nie. V teh navadno ni sledi o samoupravljanju, ni sledi o politični dejavnosti, o po- litičnih organizacijah. Najbolj zgovoren dokaz, kako neradi stopajo vodilm Ljuaje v dislociranih obratih iz debele sence družbeno-polv tičnega zatišja, je dvakratra sklic predstavnikov okoli takih obratov, kolikor jih t celjski občini imamo. Mei občinski svet storitvenih de- lavnosti je obakrat želel nače- ti razpravo o uresničevanji ustavnih dopolnil, toda že prvič niti polovica vacLjemu m prišla, drugič pa komaj četrtma. Zakaj? Zato, Ker so bili vabljeni ravno tisti, fc najmanj želijo sprememb, ljudje, ki jim matična pod- jetja skoraj ne naložijo nobe- ne druge naloge kot kolikor se da rentabilno poslovati, kako, s kakšnimi medčlove- škimi odnosi, to ni več tako zelo pomembno. Kje je recimo samoupravni zavest stotin zaposlenih i trgovinski mreži obutvenega konwinata »Borovo«, ki tole^ tirajo dejstvo, da vse omrel- je v Sloveniji v centralnem delavskem svetu zastopa sam človek? Ali drug primer! Celjstö obrat »Surovine«, matičnega podjetja v Mariboru, ima si- cer obratni delavski svet, ka- terega pristojnosti so pra"^ farsa. Odločajo lahko o spr^ jemu delavcev in o delitvi do- hodka po drugi družbeni de- litvi in še to po pravilniku^ ki velja za celotno podjetji- Je kaj čudnega, da v tem ko- lektivu bode v OČI knviif^^ delitev osebnega dohodka, ^^ je med nekvalificiranimi de- lavci tudi po 100 odstotkom razlike v korist tistih, ki c-"-' kladajo z mehanizacijo in škodo onih, ki to delo opra^ Ijajo ročno? Tak odnos do dislociran''^ obratov je tudi povod, da P medobčinski svet siidikoi^^ storitvenih dejavnosti skleni' nuditi strokovno in politično pomoč pri izdelavi sa^^ upravnih sporazumov, 'V^. ustanavljanju TOZD, kaP kot rečeno, so takšni cbrct navznoter kadrovsko matična podjetja pa najbrž majo interesa, da bi jim P^' magala pri tem. . . Prišel je čas za preveinf tudi takih kotičkov. dar le. JURE KRASO'^^'' Naši mami PBŠE: Z. STOPAR REJEC Povedali smo že, da je naš znanec Franjo Rejec preživljal svoja najlepša leta kot brezskrbni tiček na veji, v Vitanju. Tu je ostal tri leta, nekaj časa je učitelj eval ponovno v Strmcu, potem pa je bil leta 1927 premeščen v Šo- štanj. Tu je v zagonu mo- škega dozorevanja, ves poln sil, postal starosta sokolov in predsednik uči- teljskega društva. Z dušo in telesom naprednjak je svoje ideje vcepljal učen- cem, med katerimi so billi Biba Rok, Kajuh in Mra- vljak. Nenadoma pa je prišla premestitev, brez obrazložitve, kot je büa takrat navada, in ix)t predvojnega učitelja, ki je iskal resnico, je drža- la leta 1932 v vasico pri Slavonski Požegi. Ker se je pritožil, da ne obvlada dovotj jezika, je dobil od- govor prosvetnega mini- stra, da ga premešča v Krivo Reko — Zlatibor pri -Titovih Užicah, kjer govore najlepšo srbohrva- ščino. Rejec je mislil, da bo našel tod okoli zaosta- lo ljudstvo, pa se je zmo- til. Postavljali so novo šolo gradiili so jo sami, kar je bilo za tiste čase nekaj nenavadnega. Tudi po se- dem ur daleč so hodili p>o pesek in nobena ovira ni bila tolikšna, da bi se je ustrašili. Rejec se je med njimi dobro počutil, ker ga je slavonska odprtost prikle- nila in ko se je 1936 leta poslavljal od njih, je büo slovo težko. Pa vendar toliko lažje, ker je odha- jal v Vitanje, ki ga ni, iz- vzemši dvakrat, med voj- no in po vojni, več zapu- stil. Tu je pognal koreni- ne, tod bo ostalo zapisano njegovo ime. Veje prosve- tne dejavnosti je razpre- dal daleč naokoli, postavil je trdne temer.je vitanjski osnovni šoli in prosvetne- mu življenju. Veliko se je med tem časom tukaj igralo in pelo. Učitelji so delali z roko v roki, bili so duša vsega naprednega, pa naj si bo to prosvet- Ijevanje na zdravstvenem aü kulltumem polju. In že so se bližale hude vesti iz svetovnega nemira, že se je zgrinjal nad Evropo oblak druge svetovne voj- ne. Vse je čakalo, kaj se bo zgodilo, kako bo rav- nala naša državica. Vlogo prosvetnega delavca v ti- stem času ni poznala meja. (Se nadaljuje) Franjo Rejec kot učitelj zlatiborske otročadi leta 1934. Na konju je pojahal do šole, ker cest ni bilo prevoznih za drugo prometno sredstvo. Ta slika je bila kriva, da so ga Nemci ob svojem prihodu v Vitanje imeli za četnika in ga zato odpeljali v zapore v Maribor. Našli so jo v Rejčevem stanovanju. Jt. 34 — 24. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 5 NETOČNO Podpisani se vam zahva- ljujem za objavljene pris- pevke, vendar moram po- vedati, da jih popravljate. Zlasti mislim na sestavek Pot spominov. Jaz sem pisal, da je hodil Sergej Kraigher po Kozjanskem, z i^jim pa borka Kozjan- skega odreda s hčerko in sinom, vi pa ste zapisali prav obratno. Drugi pris- pevek je bil Cas hiti. Ta je bil še bolj pomanjkljiv. Vse glavno ste izpustili. Ne bom vam prikazoval, kaj je vse narobe, zato sem članek raje še enkrat napisal. Prilagam poprav- ljeni prispevek in prosim, da ga v celoti še enkrat objavite. Jakob Leskovšek, Lesično Odgovor: V rubriki Bral- ci pišejo praviloma skraj- šujemo pisma, ker so pre- dolga. če je članek ali prispevek res zelo zani- miv, ga objavimo v celoti. In dalje — v uredništvo želimo, da bi lahko obja- vili kar največ pisem. Vi, tovariš Jakob, pa se mno- gokrat oglašate, česar smo seveda zelo veseli, toda pišete dolge sestavke in še jezite se, če kaj krajšamo. Malo bolj bodit« potrpež- ljivi in tudi glede krajša- nja se boste morali spri- jazniti. ŠPORT ALI DELO Cenim šport, ker je gi- banje koristno za mlado in staro, če pa se šport goji v obliki dela, pa je dvakrat koristen. Zanima me, kako spodbuditi ve- selje do dela v proizvod- nji v isti meri, kot je zanimanje za šport. Ko bi človek svoje sile, ki jih potroši v športu, dirka- nju, dviganju uteži, upo- rabil za večjo produktiv- nost, nam ne bi bilo tre- ba iz dnevä v dan tarnati, kako se vse draži, temveč bi videli, kako proizvod- nja raste, cene pa se zni- žujejo. V tem primeru nam ne bi bilo potrebno v tujini iskati zaslužkov, ampak bi imeli doma do- volj dobre osebne dohod- ke. Aü ne bi mogli tek- movati v tem, kdo bo dvig- nil težjo samokolnico, na- suto z gramozom, in jo najhitreje pripeljal na do- ločeno mesto pri gradnji ceste? šport je tudi dobič- konosen, kar ni lepo. Oprostite moji preprosta pisavi. Jaz pišem tako, da se sporazumemo, ne pa za to, da nekaj napišem. Tujke naj pišejo tisti, ki ne ljubijo slovenske bese- de. S kakšno ljubeznijo smo izgovarjali slovenske besede v času, ko je od- šel okupator! Franc Vošnjak, Tabor NEDELJSKI IZLET Kadar se veselimo ne- deljskega popoldanskega izleta, je kosilo hitreje pri- pravljeno, še bolj hitro pa je pomita in pospravlje- na posoda. Tako je bilo neke nede- lje tudi pri Jani in Jane- zu. Ob enih popoldne sta bila že na avtobusni po- staji in čakala na lokalni avtobus. Janez, poglavar te dvočlanske družine, je vstopil za ženo in se i>o- nosno postavil k blagaj- ni. »Tri dinarje dvajset!« je zahteval sprevodnik in mu ponudil dve vozovni- ci. Janez je vzel oba list- ka, sprevodniku pa dal starega tisočaka in še do- dal: »Drobiž pa kar pusti- te!« Ta je malo čudno po- gledal in se zahvalil. Po kratki vožnji sta zakonca izstopila na lepo urejeni avtobusni postaji. Tu se je skoraj zaletel mednju desetletni deček in se obrnil s prošnjo Jani, mi- sleč, da so ženske bolj usmiljene in da vse ver- jamejo. »Gospa, mi poso- dite dva dinarja za avto- bus; iz^bil sem denar- nico!« Pri tej izpcKvedi je gledal v tla in bil videti nestrpen. Bal se je, da bi se ljudje prehitro razšli. Janez mu je vsul v pest nekaj novih, še preden ga je žena posvarila, naj ne verjame. Ko sta pila sok v restavraciji, je Jana opa- zovalla dečka, ki je nad- legoval tudi druge mimo- idoče. Kmalu pa je prišel mimo postaje z velikim sladoledom in se za avto- bus še zmenil ni. Pot do jezera, kamor je bil namenjen naš par, ji- ma je hitro minila. Ob vodi sta se pošteno odpo- čila in si napasla oči. 2al je bilo za kopanje pre- hladno, a dovolj toplo za pijačo. Poleg pijače sta si naročila tudi slaščice. Janez je plačal kar s pet- deset dinarji, čeprajv je stalo skoraj dvajset di- narjev manj. Tokrat ga je; žena, ki je ves čas brzda- la svoj jezik, le opomnila naj ne razsipa tako z de- narjem, češ da ga že kar čudno gledajo. Tedaj sta prisedla še dva prijatelja, ki jim ni treba paziti na vsak dinar, tako kot mo- ra' Jana pri vsakodnevnem nakupovanju. Seveda se je Janez tudi tokrat izka- zal. Ko so izpraznili ko- zarčke, jih je povabil v čoln in čolnarju dal mast- no napitnino. Nad jezero je legel mrak. Povsod so se pri- žgale lučke. Ljudje so se odpravljali, nekateri so lo- vili razigrane otroke in jim natikali puloverje, drugi so se ukvarjali s psički. Tudi za Jano in Janeza je bil nedeljski izlet kon- čan. šla sta proti postaji, a še preden sta prišla na cilj, se je Janez ustavil in začel ustavljati avtomobi- le. »Kaj ti je bilo treba ta- ko nesmiselno zapravljati, da ti je še za avtobus zmanjkalo!« je bruhnilo iz nje. »Ne razburjaj se,« jo je miril, »vsi tisti, ki sem jim danes plačeval, pa le mislijo, da sem bogat!« L. NA PLANINAH Planinsko društvo Oljka Polzela je letos že prire- dilo zanimiv enodnevni iz- let na Nanos in Cerkniško jezero. Izlet je društvo priredilo mladini ob 80- letnici tovariša Tita. V nedeljo, 20. avgusta so od- šli na štiridnevni izlet po slovenski transverzali v Julijske Alpe: Mojstrana— Triglav—Vršič. Vodil je izkušeni vodnik Ernest Jelen. Za Dan planincev bodo organizirali izlet na Peco na Koroškem, v je- seni pa še na Kum v Za- savju. PD Oljka, Polzela VPRAŠANJE ZA IGRO z nekaj vrsticami se oglašam kot dolgoletni ljubitelj Nofvega tednika. Naročnik sem že od ta- krat, ko ste imeU samo- stojno tiskamo v Celju — ali bolje rečeno, odkar NT izhaja. Zelo sem za- dovoljen z vsem, o čemer pišete v NT. Priznam, da za nekatere športne pano- ge res nisem vnet, a vse drugo me kar zanima. V NT je za vsakogar nekaj. Kakorkoli že — zelo rad imam nagradno igro Na- še vprašanje — vaš od- govor. Pohvaliti se mo- ram, da so me bralci tri- krat izžrebali in da sem dobil celo tri tehtnice. Res pa je, da igram že od vsega začetka. V zad- njem času sem imel mai^J sreče. Odločil pa sem se, da vam predlagam novo vprašanje, ki bi ga lahko upK>rabili za igro. Ce bo- ste zadovoljni, pismo ob- javite in potem se bom še kaj oglasil. Albin Cocej, Višnja vas 14 a, Vojnik ODGOVOR: Seveda smo zadovoljni! Vprašanje je v redu, uporabili ga bomo, vi pa se le še oglasite. MALO ZA ŠALO Vse v uredništvu lepo pozdravljam in vam želim še veliko uspehov pri ure- janju NT. Na vaše vprašanje, kate- ri novi rubriki bi dali pro- stor v NT, predlagam ru- briko z naslovom Malo za šalo, malo za res. V tej rubriki bi objavljali na primer šaljive pogovore, šaljivke m p^obno. Za pri- mer naj navedem nasled- nje: čeprav je v avtobusu napisano, da je kaditi pre- povedano, se strastni ka- dilci težko zdržijo. Tako si je šofer prižgal cigareto in kadil. Potniku, ki je se- del za šoferjevim sedežem, se to ni zdelo prav, saj bi moral biti za vzgled pot- nikom, in ga je oporzoril: »Zakaj kadite, saj vendar piše, da je prepovedano?« šofer je mimo odgovoril: »Vi tudi imate doma psa in napis Pozor, hud pes!, pa za domače to ne ve- lja.« Zadovoljen je sedel za volanom in kadil na- prej, potnik pa si je mi- slil svoje. Večkrat koga vprašam, če bere NT in kako je z branjem zadovoljen, pa mi skoraj vsak enako po- ve: »V njem bi morali bitd še vioi, da bi se člo- vek še malo nasmejal. Te- ga v njem manjka.« Dru- gače pa nima nihče poseb- nih pripomb. Vendar pa nikakor ne zahtevgem ali pa vsiljujem te nove ru- brike. To je le moj pred- log. Za jesen pa predla- gam Finžgarjevo povest Mima pota. Pa naj bo še enkrat povest, da ne bo vedno roman. Povest je zelo lepa in bi jo z vese- ljem prebirali ljudje, če- prav sem to pK>vest že brala, bi jo rada še en- krat, kf^r je zelo lepa. Marta Golež, Proseniško SREČANJE DVEH DOB... Da, prav ste videli. Krave beže pred mogočnim buldožerjem, ki je trenutno na gradbišču Golo rebro pri 2ičah, kjer pripravljajo betonarno za gradnjo predora, koder bo tekla hitra cesta. Zdi se, da je simbolika tega posnetka vse bolj prisotna tam, kjer se naseli tehnüka ... Foto: D. Medved IVANKA OREL in MI- RA PAJK sta v vsakem stavku, ki sta ga povedali, razgrinjali nove grozote, tegobne spomine na dolga leta v otroških kazenskih taboriščih nacistične Nem- čije. Posredujemo bral- cem le nekaj drobcev nju- ne pripovedi za naš pri- spevek k srečanju, ki bo v soboto v Celju. POŠASTNA REDOLJUBNOST SOLDATESKE »NOVEGA REDA« Nacisti so bili tako vro- či ix>borntki reda, da so ga vtkali tudi v svoja gro- zodejstva, ki jih sicer »odllikuje« podivjana stihi- ja razčlovečen'a. Ivanka Orel, Kosova pripw^veduj-i: Potem ko so Nemci že leta 1941 ujeh brata To- neta in ga kot talca ustre- lili, so se znesli nad vso družino. 3. avgusta 1942 so nas vse zaprli v okoliško šolo v Ceilju. Po štirih dneh so odpeljali moške, med njimi našega očeta. E)va dni smo se oklepali mame, potem so nam od- trgali tudi njo. Ostala sem z mojimi brati sama. Bilo mi je 16 let, Konra- du 14, Vihju 9, Daniju 7 in Marjanu 5 let. Nam otrokom so rekli, da so starše poslali na- prej, da bodo pripravili bivališča za nas. Odpeljali so jih v Auschwitz, kjer sta oba umrla. Nas so najprej skupaj odpeljah v Frohenleiten, kjer so nam »obzirno« sporočili, da je mama umnla za srčno kapjo, oče pa za pljučnico. Otro- ke so nas imeli v otro- škem lagni najprej pome- šane. Potem so nas siste- matično porazdelili po čr- kah priimkov, nazadnje po starostnih skupinah. Sedem so nas odpeljali iz Celja, na koncu smo se znašli razkropljeni po še- stih taboriščih. Le naj- mllajši Dani in Marjan sta ostala skupaj. Najbolj grozno je bilo v Celju, ko so nas ločili od mater. Starejši smo se zavedali nemške laži, kaj- ti naš jok. jim je šel na živce, ne pa do srca. Za- to so starejši bodrili mCaj- še k joku: — Jokajte, otroci! Ma- me več ne bo! JOKUTL OTROCI! MAME NE BO VEC ŠTIRJE MRTVI, TRIJE PREŽIVELI, ZA NAJMLAJŠIM NI SLEDU Ko so Nemci aretirali 18-letno Amalijo Strožer- jevo iz Grajske vasi in jo obdolžili sodelovanja s partizani, so se maščevaU tudi nad vso družino. Najmlajša, Mira, sedaj Pajkova, pravi: »V celjsko okoCiško šolo so odvlekh vse. Tudi stri- ca in sestrično s komaj rojenim dojenčkom, ki sta živela v naši hiši. Oče že ni bil več živ, tako smo z mamo ostali 38 letni Franci, 21 letni Ivan, 15 letni Maks in jaz, ki sem bila stara 13 det. Najprej so odpeljali Francija, ki je potem umrl v tabori- šču. Potem so nam vzeli mamo, ki je tudi zgorela v krematoriju v Auschi- tzu. Tudi sestrično in strica so odpeljali v tabo- rišče smrti, kjer sta oba umrla. Sestričin sinek je bil še do FrohenCeitna z nami. Starejši otroci smo skrbeli za dojenčke, odtr- gane od mater, kakor smo vedeli in znali. Najmlajše so potem delili med nem- ške družine. Za našim ma- lim bratcem se je zgubila vsaka sled. Od osmih smo se vmilli le trije naj- mlajši . . .« MOLITEV MALE LOJZIKE V taborišču v Kastlu, pripoveduje . Ivanka Orlo- va, nas je nekaj starejših bilo za strežbo malčkom, za pranje m kuhanje in za delo na klošterskih po- (Ijih. Najmlajši so se kar sami od sebe navadili, da so sicer govoriji med se- t boj in z nami slovensko, čim pa se je pokazal Ne- mec, So klatili nemško. štiriletno Lojziko je z iz- jemnim dovoljenjem sme- la priti pogledat stara mama. Bila je pobožna ženska. Pred lagerskim vodjem je ženica vpraša- fla Lojziko po nemško, če še zna moliti. Dekletce pogleda lager- ftihrerja in zapoje: Sin- gend wollen wir maschie- ren ... Babici so tekle solze razočaranja po licih. Nemcu pa se je širil pr- sni koš od ponosa nad tako uspeilo prevzgojo. To- da ko je babica smela z Lojziko v sobo, so de- kleta spodbudila deklico, naj babici pokaže, kako zna res moliti. In Lojzika je sčebljala svojo molitvi- co: Angelček moj; ki bdiš nad menoj . .. Zdaj je babica še bolj jokaf.a. Od ganotja. Tako so se otroci sami med seboj bodrili, ohra- njali jezik, ki so se ga naučili od svojih, zvečine mrtvih mater. (Zapisal: J. Krašovec) Ena od redkih fotografij iz otroškega taborišča Kasti. Posodila nam jo je Ivanka Orel (na sliki v sredini z maiim fantkom na rokah). Na desni v kotu je t na- ročju dekleta štiriletna Lojzika. 6. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 Jure Krašovec: Tednikovi pomenki s kmeti NERODNO Ml JE, DA KMETJE Z ENKRAT DALJŠIM DELOVNIM TEDNOM NE ZMORE- MO SAMI POSKRBETI ZA STAROST, SE HUDUJE ALOJZ VRBOVŠEK IN NAVRŽE ŠE NEKAJ DOKAZOV O DRUGORAZREDNOSTI KMEČKEGA STANU (Nadaljevanje in konec) Zadnjič smo opisali dva žulja, ki skelita naprednega fcmeta Alojza Vrbovška iz Dolge gore pri Lipoglavu v šentjurski občini: prvi naj bi bila kreditna politika do kmetov, ki investirajo v bla- govno proizvodnjo, drugi pa dTU7,beni položaj krnei^ke že- ne. Silva Vrbovškova ryi uteg- nila pristaviti še svojega mne- nja, ker j.e morala zaradi mo- ževe poškodovane roke de- lati za dva in je ob mojem obisku s traiktorjem orala njivo. OD DESETIH MILIJONOV NITI DINARJA NA ROKO Alojz Vrbovšek je p>ovedal še to, da mu od desetih mili- jonov kredita, v katerih so bi- li že njegovi trije siilii mili- joni vračunani, niso dali niti en^ga dinarja na roko. Vr- bovšek je razgledan in brata ima, ki kot uslužbenec gradi hišo, pa ve, da zasebni gra- ditelji dobijo vsaj del denar- ja za prevoze, za les, mivko, pesek in druge materiale, iz- plačan v gotovini. On je mo- ral 55a vseh deset milijonov delati prek {xxijetij. če bi mu recimo banka pustila tri milijone lastne udeležbe, da bi z njimi sam razpolagal, bi ta denar mnogo bolj ekono- mično obrnil. Tako uspevajo delavci postaviti stanovanj- ske hiše, ker i.ščejo najcenej- še rešitve. »Kmet, ki vlaga v blagovno proizvodnjo, bi moral v inte- resu družbe biti deježen bolj naklonjene kreditne politike. Moj sinek je še majhen, ven- dar če bi se zdajle odločal, da ne bo kmet, mu ne bi mogel zameriti.« TRETJI ŽULJ: POKOJNINSKO ZAVAROVANJE KMETOV Alojz Vrbovšek je nazad- nje pokazal še svoj tretji ne- vidni žulj, ki ga pekli bolj od resničnih. »Poglejte! Kmet ne bo niko- li mogel uveljaviti pravice n« skrajšani delovni čas, na 42- umi delovni teden. To eno- stavno ne gre. Živina potre buje oskrbo od ranega jutra do poznega večera. Rastline, travniške in poljedelske kul- ture imajo svoj ciklus rasti in zorenja. Ta rast diktira ure in vreme mu pri tem do- daja svoje. Blagovni proizva- jalec, recimo živinorejec, tudi pozimi nima manj dela. Ce prodajaš mleko, je treba vsta- ti ob štirih, pomolsti krave, da bi bilo mleko ob pravem času pri zbiralnici. Pa kaj bi govoril, kmetje dobro vedo, kakšen je njihov delovni dan, pa če se še tako umno in pre- mišljeno obračajo ... Nejevoljno so se mu zasve- tile oči, ko je nadaljeval: »Pri vsem tem pa doživlja- mo kmetje svojevrstno poni- žanje, da bomo ob uvedbi po- kojninskega zavarovanja ime- li neprijeten občutek, da si tega »denarnega preužitka« nismo mogli ustvariti sami. da bo v skladu tudi denar delavce^. Tega ne razuniem. Po dvanajst ur dnevno dela mo, nimamo prostih sobot in nedelje so mešanica dela ter počitka, a veitdar nismo toli- ko donosni, da bi iz naslova našega dela vistvarili dostojen pokojninski sklad. Delavci na- ših proizvodov ne dobijo po- ceni, mi zanje ne dobimo to- liko, kolikor je vredno naše delo. Kje je t-a razlika? Ko bi bila v njej vsaj na-ša jut- rišnja pokojnina?!« USPEH VRBOVŠKOVIH JE NJIHOVA ENOTNOST Da Vrbovškovi v Dolgi gori vztrajajo, da kljub vsem na- štetim težavam, ki bi mai-si- koga spravile v malodušnost, napredujejo. »Veste, družinska enotnost je temelj. 2e oče je bil napre den kmet, vendar so bili ta- krat časi še manj ugodni za kmete. Ko sem pred osmimi leti prevzel, je bila mama pravzaprav večji zagovornik mehanizacije kot jaz. Enako tudi žena, ki se je na majh- nem pK)sestvu, kjer je šlo vse bolj na roke in ramena, do- volj nagarala, da je znala ce- niti stroje, čeravno je bilo treba zanje odšteti lepe de- narce. Zastopnost, kot reče mo medsebojni slogi, je vse, Kjer ni ra^iumevanja, kjer vsak vleče v .svojo smer, tarn gotovo ne gre. Vidite, da še vedno imamo konja, našo »Bistro«. Veliko nam je po- magal med gradnjo, ko je bil traktor bolj za prevoze kot za delo na kmetiji. In mama ima veselje z njo, čeravno se navdušuje tudi nad traktor- jem. Pri hiši vemo vsi za vse in bremena ne težijo samo enega. Lažje je tako . . .« Čeravno je pestoval v ma- vec obdano desnico, je vse- eno gospodar AIX)JZ VRBOV- ŠEK postal r«miren. Pogo- vor se ie le predolgo zavle- kel. Zato sem se poslovil od kmeta, ki ni godrnjač, ki pa se ne ustavlja, kadar je tre- ba povedati neprijetno resni- co, pa naj bo to na sestanku sveta kooperantov ali pa če se oglasi časnikar. Sicer pa govori o stvareh zato, ker upa, da se bodo zadeve le en- krat uredile. Da bi se le do takrat, ko bosta otroka rast- la pod vrh in bi starša le ne bila vesela, če .se nobeden ne bo- odločil za kmetijo. POPRAVEK v prejšnji številki je bilo v sestavil o Vrbovškovih več manjših napak, največjo pa je tiskarski škrat napletel z izjavo, da so si Vrbovškovi omislili pri hiši nov kuhalnik, kar gotovo ni nekaj posebne- ga. Gre namreč za nov p u h a 1 n i k za spravilo krme. To je pa precejšnja razlika. Oprostite. Že fMl daleč viden sinilM>l vzorne knwtije v Dolsji gori je nov Vrbovškov hlev. Vsak izmed dveh silosov drži po .t<> kubičnih metrov silažne krme. Depo nad hlevom pa okoli fiOO kubikov krme. \a levi ,je še eden (kI starih hlevov. Ni časa, dii bi ga iMKlrli. Sicer pa le šo nudi streho. VISOK lUBILEJ SKOKOVE MAME Terezija Skok, mama naprednega predvojnega celjskega športnega delav- ca Ferda Skoka, praznu- je 24. avgusta zelo visok življenjski jubilej.' Stara bo 95 let. Rodila se je m Primor- skem v Idriji pri Bači 1877 leta. V družini je bi- lo šest otrok, trije fantje in tri dekleta, od katerih je bila ona najstarejša. Poročila se je, ko je bila stara 27 let in rodila tri otroke, hčerki Kristino in Marijo in sina Ferda. Mož je bil oficir, zato so se se- lili iz kraja v kraj. Ko se je pričela I. svetovna voj- na, so se znašli v Celju, kjer živi že nad 50 let. 2e leta 1938 je izgubila motu in ostala sama z otroki. Najbolj jo je prizadela II. svetovna vojna, saj ji je vzela sina, ki je padel v partizanih, star komaj 32 let, ona pa je bila s hčerkama izseljena na Hr- vaško v bližino Bjelonara. i Tam so doživele mno- go hudega, toda kljub te- mu so le dočakale svobo- do. Ko pa so se ob koncu vojne vrnite v Celje, je naletela na neprijazen sprejem. Vseh teh let se zelo nerada spominja, ker bi rada pozabila vse hu- do, ki ga je doživela in preživela. Sedaj preživlja v miru jesen življenja. Vprašala sem jo, odkod ji tolikšna življenjska moč, saj je kljub visoki staro- sti čila in zdrava ter bi- strega duha Odgovorila je, da mora življenje človeka napraviti že v mladosti trdnega in močnega, da zbere vso voljo in se ta- ko postavi v bran vsem težavam in razočaranjem, ki ga čakajo. Ob njenem visokem ju- bileju ji želimo obilo zdravja ter mirnega in za- dovoljnega življenja. C. STOKLAS turizem Sv. .lo.št MU lN»brovl.jah. V ospredju cerkvica vSv. Jošta. jjj jo obnavljajo. V njej so precej stare freske, ki ^»e jili splača po.fijledati hkrati pa .je izlet na Dobrovlje pri.jelno doživetje. V okolici sv. .lo.šta so med vo.)n(» divjali nuK-ni boji med Nenu-i in dru^o grupo odrwlov. MST Celje TURIZEM NA SEJMU OBRTI Navzlic počitniškemu razpoloženju so pri poslovnem združenju Formator v Celju v teku vse priprave na letos, nji peti sejem obrti in na šesto zlatarsko razstavo. Prire- ditev bo Od 2^5. septembra do 8. oktobra. Novost v letošnji manifestaciji obrtništva bo tudi turi- stična razstava. Pobudo zanj je dal kolektiv Izletnika. Na njej — urejena bo v prostorih slovenskega ljudskega gleda- lišča — pa bodo dali poseben poudarek zimskemu turiz- mu in zdraviliščem. Letošnji peti sejem obrti bo znova na atletskem stadi- onu, zlatarska razstava pa v prostorih muzeja revolucije. JvIB NAD 1500 GOJiTELJEV .\kfija Cflj.skeija ()U'p.š<'\ aliu'sa in turističiifsa društva o s".)"*'- (jih c'vel.ja in s tem za čim lepšo okolien stanovanjskih in drugUi hiš. vrtov in podobno, ima cedal.je več privržencev. l'o prvili podatkih, ki so Jih zUrali posebni društveni popi- sovalci. ,je v Celju, .^torah. Smar.jeti in .^kofji vasi okoli l.iOO ljudi o'/Jroma družin, ki skrbno nesu.iejo cvetice na ok- nih, balkonih in vrtovih. Iz te množice bo komisija izbrala sto tistih, ki so dosegli najlepše uspehe. Med temi pa bo pozne- je iskati nosilca zlate, dveh sre- brnih in desetih bronastih vrt- nk'. Ostalih 87 gojiteljev pa bo dobilo pisme.na pri-zuanja. Razglasitev letošnjega tekmo- vanja za najlepše cvetice bo v oktobru. CESTA SKOZI TRG i Ob turistični eksploziji, kakrš- j no doživlja zadnje čiuse Pod : äelrtek s svojimi Atomskimi to- ! plicami, je skoraj neverjetno, I da je cesta skozi trg takšna,^ kakršna je: luknjičasta, lahko bi rekli grapsksta ter straliotno prašna. Prebivalci trga, ki zad- nja leta vse bolj prerašča i I turistično naselje, se pritožujejo, i ker zaradi prahu ne morejo I gojiti rož in s tem olepšati j trg,, prav tako pa nima nobe- nega pomena urejati okolico hiš, saj prah uniči vse, razen tega pa je treba počakati, ker obljubljajo, da bodo cesto as- faltirali. Ta obljuba je sicer že precej stara, vendar le -ne bi bilo slabo, če bi se še letos spomnili in ureclili tistih nt-kaj j metrov do asfaltirane ceste. Ic i pelje proti Celju. Dobrovlje PRETEKLOST IN SEDANIOST Na Dobrovljah se nam obeta planinska postojanka, zato bržčas ne bo odveč beseda o njih; tem, z gozdovi po- raslim podaljškom Menine. Geograf Milan Natek je Do- brovljam posvetil izčrpno demografsko študijo Zemlja f človek po Dobrovljah. Odpreti je treba Celjski zbornil^ 1962, str. 36 . . . Na Dobrovoljske planote drži iz Braslovč (Male Bra- slovče) pred leti zgrajena cesta, imenovana partizanska, zakaj I>obrovlje so zibelka štajerskega partizanstva, saj j« bil tam ustanovljen oktobra 1941 prvi štajerski bataljo" in so bile prizorišče večkratnih bojev Na Tolstem vrhu, ki je najvišji vrh Dobrovelj (1077 m) sta 1943. padla na- rodna heroja Dušan Kraigher in Vera šlandrova. Zdaj P^ čivata v grobnici herojev na Šlandrovem trgu v CeljU' Partizanska eesta se vije najprej v serpentinah vzgor, nato bolj zložno po gozdovih in končno do dobrove- Ijskih planin, mimo več kmetij do kmeta Kogovniku, o'' koder je še kakih 10 minut do Crete z dvema cerkvicain», ki segata še v gotsko dobo. Od tod je prelep razgled P" vsej Zgornji Savinjski dolini in na Savinjske planine pa tAl- di tja proti Uršlji gori in Pohorju. Dostop na Greto je možen tudi iz vasi Kokarje (avt<> busna postaja) ob cesti Mozirje—Nazarje—Gornji gr^^" 1 1/2 ure). S Crete se pot obrne v levo mimo kmeta Ropasa* ^ se spusta strmo navzdol proti Vranskemu, mimo nadalj- njih kmetij, skoro ves čas skozi goste gozdove. Pot ^ Braslovč preko Crete na Vran.sko traja okoli 4 ure. Dobrovlje so dostopne tudi iz Mozirja po cesti ski>2i vas Loke in iz drugih krajev v Zadret-ki dolini. . Na Dobrovljah so idealni, a še malo znani smučarski tereni. Gotovo utegnejo bolj zaživeti s planinsko janko, toda smučarjem nudijo prijazen krov tudi pri ^^ nu p(xi cerkvijo na Creti. ^ Celjski jadralci so dobili v nedeljo dopoldne izredno va- bilo od kolegov iz Alpskega letalskega centra v Lescah. Kolegi so Celjane obvestili, da so tam izredni pogoji za višinsko letenje. To pa je priložnost za dosego norme za zlati »C« in dianianmi »C« v dviganju. Ker zaradi močne moče ni- so mf>gli Celjani na svojem letališču v Levcu dvigniti svo- je jedrilice, so jih posodili peterici Celjanom Leščani. Za to gesto se jim Celjani iskreno zahvaljujejo. Kajti celjska petorica Peter in Mar- ko Klinar, Rojnik, Leskov- šek in Petelin so se dvignili na trenerju in delfinu v viši- no nad 4000 metrov in s tem dosegli normo za rlati ')C«. Ker pa sta Peter in Marko Klinar že letos opravila pre- let 300 km, stÄ si že pribori- la to visoko jadralno prizna- nje. jk Jt. 34 — 24. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 7 polzela „Svoboda" na pravi poti Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Polzela spada med ;iste kulturno prosvetne orga- [lizacije, ki si lahko obetajo §e lepo prihodnost. Napredno gledanje vodstva, odprtost in spontano vključevanje v dru- žbeno dogajanje svojega kraja prav gotovo priča v korist te trditve. Prijazen stisk roke in že je predsednik z vsem ža- rom pripovedoval o njihovih sekcijah. Najdelavnejši sta, po mnenju Staneta Novaka, dramska in pevska sekcija; nato sledi knjižnica z 2.500 knjigami, glasbeno šolo pa so ustanovili šele leta 1971. S prihodom režiserja Jake Jeršiča je po zagotovilu pred- sednika nastala mlada gledali- ška skupina, ki je skušala us- tvariti dela s sodobnejšo, ak tualnejšo in za današnji čas primernejšo tematiko. To jim je že sdaj precej uspelo. Sta- rejša generacija, obremenjena s preteklostjo, se je v glav nem oklepala čitalniškega re- pertoarja. Izbira del se je po- polnoma spremenila. Naj na. vedemo samo nekaj del: Babi- lonski stolp, Bog je umrl za- man, Mišolovka, Kadar se žen3ki jezik ne suče. Jlika Jer- šič je- dosegel največji uspeh z Agate Christie krimninalko »Mišolovka« in Rabadanovo farso »Kadar se ženski jezik ne suče« — z obema je so- deloval na republiški dram- ski reviji. Tudi k sedanjim uspehom je veliko pripomo- gel Ivan Palir, ki je bil vrsto let steber gledališkega delova- nja na Polzeli in je pomagal ohraniti dolgoletno tradicijo. Ta sega še v povojno obdo- bje. Moški pevski zbor šteje 36 članov in ga vodi Vinko Riz- mal. Prihodnje leto bodo pra- znovali 20. obletnico. Zbor po. znajo v vsej Savinjski dolini, njegovo ubrano petje pa sega daleč naokrog, skoraj ni večje kulturne prireditve, kjer ne bi sodelovali. Udeležujejo se vseh medobčinskih pevskih srečanj, tesne stike pa je na- vezal tudi z zamejskimi Slo- venci v Doberdobu. Potrebe po glasbeno izobra. ženih članih so narekovale, da so leta 1971 ustanovili nižjo glasbeno šolo, kjer poučujejo v glavnem klavir in harmo- niko. Letno absolvira to šolo 19 učencev. Vsa povojna leta odlično de. luje tudi njihova knjižnica pod vodstvom ravnatelja šole Milana Geršela. Vodstvo je prevzel že leta 1946, ob njem pa se vzgajajo mladi. Tako nimajo problemov s knjižni- čarji. Knjižni fond dopolnju- jejo s pomočjo Občinske ma. tične knjižnice iz 2alca in na- bavljajo predvsem knjige za obvezno šolsko čtivo. Polzelska »Svoboda« rešuje svoja finančna vprašanja v okviru Krajevne skupnosti. In tako je tudi prav. Kultura mora biti sestavni del potreb in prizadevanj velkega kra- ja. 2al povsod ni tako. Dobro kultumo-prosvetno delo je tu zelo cenjeno, saj ga podpirajo vse delovne organizacije, pred. vsem pa podjetje »Garant« in Tovarna nogavic. Rezultat skupnih prizadevanj bo tudi obnovljen kulturni dom. Za obnovo imajo že sedaj zago- tovljenih 80 milijonov starih dinarjev, če bodo potrebovali pa še kaj več — se bodo vra- ta blagajn gotovo odprla. Predsednik Stanko Novak nam je ob koncu optimistično dejal: »Ce kdo nima denarja je ali slab organizator ali pa nič ne dela«. Kulturno pros- vetno delo je pri njih vredno- teno. Jaka Jeršič, mlad perspek- tiven režiser-amater, sicer teik- stilni tehnik, ima polno načr- tov. 2eli si le urejen kulturni dom in. normalne možnosti za delo. Igralci so bili navaje- ni zmrzovati — tega mora biti enkrat za vselej konec, saj bodo lahko ob boljših pogojih posvetili še več F>ozomosti ka- kovosti — edinemu pogoju za obstoj gledališke dejavnosti. Na vprašanje, ali že ima se- stavljen letošnji repertoar, se je skromno nasmehnil. Pr; . gotovo nas bo presenetil z do- bro gledališko predstavo! Kot komentar k razgovoru lahko zapišemo: Delavsko pro- svetno društvo »Svoboda'< Polzela lahko služi za vzgled marsikateri kulturno prosvet ni organizaciji. ŠTEFAN ZVIZEr Ker vreme v teh dneh m niti najmanj primemo za ko- panje, sežemo večkrat po do- bri knjigi Zato smo vodstva celjskih knjižnic povprašali, kako je bilo z izposojanjem knjig v lanskem letu in ka- ko je le'os ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA lHislimo, da smo letos izpo- scxlili več knjig kot lam To je potrdila tudi naša pollet- na bilanca Natančnih podat- kov sicer nimam. Struktura bralcev pa je taka: na prvem mestu so dijaki srednjih šol nato sledijo študenti in inte- le!?tualci Izposojamo v glav nem strokovne knjige Lepo slovne knjige si izposojajo predvsem dijal-^i srednjih šol. Največkrat izposojene so knjige iz zbirke Kondor, ki SI jih sposojajo srednješolci Letos naročujemo dva kom pleta te zbirke več. ker je po njej veliko povpraševanje nje MESTNA KNJI2NICA: Z obiskom smo zadovoljni, če- prav imamo letos nekoliko manj obiska. To pa zato, ker smo spremenili nabavno po- litiko. Strokovna knjiga una zdaj enlcrat daljšo izposoje- valno dobo. tako da gre zdaj knjiga manjkrat med ljudi Prav zato imamo nekoliko manj obiska. Letos smo v prvem polletju izposodili 75.000 knjig lam pa v ce- lem letu 153 000 knjig. Naj- pogostejši obiskovalec je mla- dina, ki pa jemlje knjige za celo družino, tako da ne mo- remo točno vedeti, če je mladina naš najpogostejši obiskovalec. Naša knjižnica ima tudi pionirski oddelek, ki prireja med šolskim letom uro pravljic. Najbolj brane knjige so Evansova Matere in hčere, Suyenova Gora je mlada. Johanessova Ljube- zen je le beseda in Letali- šče Lani )p oila najbolj bra- na Svetinova Ukana. V naši čitalnici imajo trenutno za- radi dopustov nekoliko manj obiska Ce kak dan zaradi slabega vremena ne bo primeren za kopanje ali sprehod, pa se- zimo po dobri knjigi! B J Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm OB IZIDU KNJIGE V DVEH DELIH V SA- MOZALOŽBI AVTORICE MARGARETE HESS - RAKOVE Pred dvema letoma so v kr ^Ifi Papirkonfekciji natisnili drobno knjigo, ki vsebuje 135 strani malega formata z "aslovom Zadnji vitez pleme liti Heldenstamm s podna ^'ovon; Resnična, pretresljiva 'iubezenska zgodba. Avtorica. ^ je bila rojena v Pulju m ^ It pozneje zaradi I. sve •^me vojne preselila v Ko ''rivnico je v izvirniku napi ^la knjigo v nemškem jez:ku je omenjeno delo prevedla 1'^iteljica IVfanja Vutkovič pa je izšla še druga ^jiga tiskali so jo v Aeni. J^Jti avtorica v uvodu pove se je odločila za pisanje "''Ugega dela »aradi velikega " dobrega odziva med do ki so prvo knjige po ^■Tio prebirali. Zanimanje '^'^jo je bilo res veliko, sa.' ''^rica opisuje avtentične '^godke, ki so bili v tistih l^äjih in jih ljudje še dme? ^»linijo. ^ri tem pisanju se ne bi rad opredeli, o vseblnsk. plat. knjige ki je že na prvi po gled na marsikaterem mestu sumljive literarne vrednosti, katere je slovenska, v pri merjavi z drugimi evrop.ski mi narodi, mlada književnost že v svojih prvih poskusih prešla m eliminirala. Neitaj drugega me je vzpodbudilo i< pisanju. To je izredno siab prevod »ki si je v svojih vr stican privoščil marsikatero osnovnošolsko slovnično na pako« in teh ni malo Anto je kratkomalo nesprejemljiv Vprašujem se, ali je sploh kdo knjigo lektoriral, sai so v njej napake, ki jih ne bi smel spregledati noben ko rektor v sami tiskarni. To nas opozarja, da bi morali v podobnih primerih, kadar gre Za dela v samozaložbi, posvečati več pozornosti kva liteti dela', vsaj tistemu os novnemu prvobitnemu po sredovalcu — jeziku. DRAGO MEUVEÜ Ukradeni otroci DRUGA IZDAJA Six>mladi prihodnjega leta bo pri založbi Borec v Ljub- ljani i2šla druga izdaja ina nega dela Staneta Terčaka »Ukradeni otroci«. Ko smo se pred kratkim o tem p(.)go- varjah s pisateljem in. zgodo vinarjem Stanetom Terča kom. ]e povedal, da gre pn drugi izdaj! ne samo za p;>na tis prve, marveč zlasti še za pomembno dopolnilo. Nova knjiga bo namreč imela oko- li 200 strani povsem novega besedila in zato novih doka zov o najstrašnejšem nem škem nacističnem genocidu nad .slovenskim narodom. Prve dni avgusta je poteklo tudi 3« let, odkar se je ta ge nocid pričel m ko je bivša okoliška šola, sedaj prva os- novna šola v Celju, postala vlovitveno taborišče za parti- zanske družine in družine ustreljenih talcev. Od tod so Nemci vlačili može in žene v taborišča smrti, otroke, ki so Jih staršem vzeli, pa v po- sebna otroška taborišča, da bi jih pojaničarih. Razen tega je prve dni av- gusta poteklo deset let od iz- daje prve Terčakove knjige »Ukradeni otroci«. M. B. v Žalec Zaprt savinjski muzej v 2alcu so za občinski praznik odprli muzej Rista Savina, ki ga je v mesecu ju- liju obiskalo kar precej ljudi, okrog 1000. Na žalost pa je muzej ta mesec zaprt, ker so del prostorov odstopili raz- stavi pohištva. Odpreti ga nameravajo spet v začetku septembra. Odprt bo vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure dopoldan. Seveda pa si ga bodo večje skupine lahko ogledale tudi izven tega časa. C. STOKLAS Na Svelini delajo SpojTica-äj var^Ueaa. deia na Svotini tudi letos lepo napredu jejo Te dm sj je potek obnove ogledala posebna strokovna komj sija, Ka je bila z dosedanjimi re žuitati obnovitven.h del nadvst zadovoljna Dokončana so bila ne- katera deia na južni strani iu nanjščme Odstranjene so bile vse pošicodbe v zidu, predvsem pa so bill zamenjam vsi dotrajani, kam noseško «bdeiani ölem Stavba ta- ko počasi spel dobiva značaj, i£a kränega je imela v času svojega nastanka, ko so jo lahko upravi čeno ^teli med najlepše pozno go:skfc stavbe na celjskem območ- ju. LetOb namerava spomeniška siuz ba obnoviti še del zunanjščine, obenem pa bodo v cerkvi odkrili itar gotski tlak 12 glaziranih ke rarmčnih ploščic, k: ga oodo nato p.'-ihodniP leto v celoti rf><;ta\Tirali Na gradil bodo kopali Na osnovi oonoviiveiiega iin re/ siavratorskega programa, k; ga je pripravil celjski /,avod /m sporne niško varstvo in k; je še veuno rajKtavljen v prostorih jeljske šrudij.sitc knjižnice, se bo prihoo nji teden pričela na gradu ure «ličevati prva faza predviden.' del. Program je dokaj obsežen saj predvideva raziskavo celot nega notranjega grajskega dvori Sča. ic. ga bodo mestoma odko pali do prvotnih rKvojev. Tako bodo skušali zbrati čimvef -inan stvenih podatkov o nekdanji po dobi gradu, obenem pa pomem to uidi prvi korak k uresničitvi za misli o ureditvi modernega gosti šča na starem gradu Izkopavanja bodo potekala poa vodstvom arheološkega oddelka ljubljanske univerze in bodo pred vidoma trajala tri tedne. V tem Jasu nameravajo raziskati tudi ostanke temeljev Friderikovega stolpa, kjer pričakujejo pomemb na odkritja ter odgovor na vpra .^anje glede prvotnega dostopa na notranji vzdižni most. O poteku in najdbah bomo še poročali. Žalec Šolsko leto pred vrati še nekaj dni in spet se bodo odprla vrata osnovnih in srednjih šol, skoznje se bodo zgrnile trume učencev in spet bo zazvonil šolski zvonec. Medtem ko šolarji še preživljajo zadnje dneve počitnic, se na šolah s pol no paro pripravljajo na pri- četek pMDuka. Obiskali smo nekaj osnov nih šol v žalski občini in povprašali, kako so priprav- ljeni na novo šolsko leto in s kakšnimi težavami se sre- čujejo. Vsepovsod so nas najprej pozdravile snažilke, ki so vneto čistile prostore, da bodo učenci prišli na či- sto. Osnovno šolo v Žalcu bo letos obiskovalo .560 otrok, od tega bo 60 prvošolcev, ki so vs: hodili v malo .šolo Kadrovskih težav nimajo, če prav se bo učiteljski ^bor zmanjša, za dva člana Pač pa tudi letos ne oodo mogli organizirati otroškega varst- va. V njihovi šoli namreč gostuje posebna osnovna šo la in imajo premalo prosto- ra. Ta problem pa b')do sku šali čimprej rešiti s prizid kom, ki je predviden pn šoli. V Šempetru so pričeli gra diti novo šolo, ki je nujno potrebna, saj je sedanja pre majhna in dotrajana. V njej so samo štiri učilnice in majhna kuhinja, dve učilni ci imajo v nekdanji ambulan- ti. lastne telovadnice nimajo in tako je pouk telesne vzgo je v domu TVD Partizan. V hiši zraven šole imajo samo .majhno pisarno, in so brez zbomice. Dmgo leto bo predvidoma zgrajena prva etapa nove šole in takrat si bodo vsaj delno oddahnili. Letos je vpisanih 290 otrok, od tega v prvi razred 37. Z učiteljskim kadrom nimajo problemov, saj so vsa delov- na mesta zasedena. Osnovna šola v Polzeli bo sprejela 470 otrok, od tega 62 prvošolcev, ki so vsi obi- skovali malo šolo. šolsko poslopje je bilo lansko leto prenovljeno in dozidano, za- to so v njem zelo dobri po- goji za delo. Učiteljev imajo dovolj, le na podružnični šo- U v Andražu jim bo manjkala ena učna moč, ker se ni nih- če prijavil na razpis. V Bra slovčah pa imajo probleme glede kadra, ker učiteljem ne m.orejo nuditi stanovanj in jim le-ti odhajajo dnigam. Učilnic imajo le sedem in bo- do zato morali ime<;i dvoiz- menski pouk. V prvem raz redu bo 31 učencev. Osnovno šolo v Preboldu pa bo letos obiskovalo r4() otrok. Prvošolcev imajo .'iP., Tudi pri njih se srečujejo z nekaterimi problemi. Te'o vadnica je zelo slaba in zato Ixxlo s pomočjo samoprispev- ka gradili novo. Prav tako je tuda nerodno to, da imajo varstveni oddelek in jedilnico v istem prostoru. Z učitelj- skim kadrom nimajo večjih problemov, razen v ctio od delčni podmžnioi v Mariji re- ki, ki jo bodo morali leto.s ukiniti, ker se ni nihče javil na razpis prostega delovne ga mesta. Otroke pa bodo s kombijem vozili v centralix? šolo v Prebold. Vsem učiteljem in učencem želimo veliko uspehov t novem šolskem letu. CVETKA STOKLAS 8. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 Vrtiljak dogodkov ŠOŠTANJ Žena ubila moža v iiMči s soUotc iia mnU-lj« se je v .Šoštanju itgoilil »boj v družini RO/IC na (Joriški eesli. (iO-letni KK.\NC; UO/IC se .je vrnil v soboto /,vw-er v stano- vanje nekoliko vinjen. Doma je bila njegova 72-letna žena KATA- RINA ROŽIČ. Frane Rožič s«> je ponoči dvigal in hodil na stra- nišče. Verjetno je to njegovo «no izredno razburilo, ker je kot ivseba prizadeta. V kuhinji ga je z val,jar.jem m tnslo in nekim ostrin» predme- tom večkrat udarila. l'oškodl)e so bile tako hude, da je Franc Ro- žič umrl v stanovanju. Nj«'gOvo ženo so «Hlp«'ljali » nevropsihiatrieno bolnišnico v Vojniku. ŠMARJE Sv. Rok v novi obleki Pred neane cerkve sv. Roka nad Šmarjem, ki se pona.ša z najlepšo ro- kokojsko opremo notranjščine v Sloveniji in ki j« krasijo čudo- vite h-eske. Stavba izvira iz sedemnajste^ga stoletja, vendar je prav /jiradi bogate opreme v seznamu najpomembnejših kulturnozgodo- vinskih spomenikov na Sloveiiuskcni. Obnova je potekala v skladu z vsemi spomeniško varstvenimi naČ4>li. Tako je stavba dobila lepo glajen apneni omet, kakršnega J«; imela prvotno, na vogalih pa .so ostali vidni lepo obdelani kam- niti klesanci. Obnovljen jc bil tudi dragocen kip sv. Roka iz niše nad velikim vhodom, ki izvira še iz časa nastanka stavbe in je ne- pogrešljiva sestavina t za,snav zunanjščine. Ker je bil dolgo iz- postavljen vplivu sonca, veira in vlage, so bile na njem imičene vse stare barvne plasti, zato wi ga po navodilih sirokovn.jakov ob- novili v naravni barvi lesa. CELJE Za Otok novi kotli Lanska zima za prebivalce Otoka še zdaleč ni bila prijetna. Kotli v kotlarni so dotrajali, kar je najbcrlj prizadelo občane, ki so včasih po nekaj dni ostajali v mrzlih stanovanjih. Tako je bilo nujno kupiti nove kotle, S pomočjo stanovan.jske skupnosti in s poso.jilom ,je podjetje Plinarna—Vodovod kupilo dva avtoma- tična kotla. Prednost novili kotlov je v lem da bosta ogrevala sta- novan.ja dan in noč. Dobili ju bodo septembra, delovati pa bosta «ičela 1.5. oktobra, kot to zahteva pogodba. Težave so nastopile, ker se je stanovalcem cena za centralno kurjavo povečala za 100 od- stotkov. Kalkulacijo SO ND za kvadratni meter pa mora Plinarni— A'odovod potrditi še občinska skupščina. V. B. JLA in mladi v ponedeljek popoldne se .je vi-šil v lelova: 1. mesto Gaberje I, 2. Gaberje U, 3. JLA I, 4. JLA 11. To je bilo po dolgem času zopet srečanje med TVl) Partizanom —Gaberje in JLA, Prihodnji pone v prodaji v prostorih Radia 1'uij in v Turist biroju Ptuj. LJUBLJANA Gostuje Ray Charles Slovcni.jakoncert I jtihljana pripravlja goMovan.t«' slavni ga sle- pi ga . ameriškega pevca in komponista Rava (.harlissa. Pevec bo nastopil v IJubljani konec septembra. ŠENTJUR Plavali so v počastitev občinskega praznika sentjnr ,je sindikat »rganizi- ziral športne igre v plavanju v bazenu Šentjur in zaključek sin- dikalnih športnih iger za leto l!t72. Od desetih nastopa.jočih sindikalnih podružnic .je osvojila 1. mesto sindikalna podriižnica tovariie Alpos .sentjin- in prejela pre- hodni pokal; 2. mesto je osvojila sindikalna podružnica prosvetnih delavcev, 3. mesto pa je osvojila sindikalna podružnica zdravstvenili delavccv. Vsem nastopajočim sindikalnim (»odružnicam so bile razdeljene diplome, nagrade in pokali. Zaključka sindikalnih športnih iger so se udeležili podpred- wdnik skupščine občine Šentjur, Ivan \'el>«>r in predsednik ob- čiiittfcega simlikalnega sveta tVlje Ivan Kramer. IVAN KOLMAN Celje Bojan Volk O BODOČI SKUPŠČINI Delegatski sistem in razmerja Pristojnost vsakega zbo- ra samoupravnih skupno- sti bo' določil statut. Te- meljno izhodišče v ureja- nju pristojnosti zborov in razmerij med njimi bi mo. ralo biti, da vsak zbor samoupravnih skupnosti obravnava v funkciji skup- ščine samostojno vpraša- nje, za katera je ustanov- ljen, usklajuje razmerje in razvija sodelovanje med temeljnuni organizacijami s tega področja združene- ga dela oziroma samo- upravnih skupnosti in iz- daja splošne a-kte na tem tKHlročju. To bi pomenilo, da je občinska skupščina pravzaprav sklop več skupščin, združenih in po- vezanih med seboj z ustre- zno delitvijo dela, vza- jemno odgovornostjo in potrebnim mehanizmom skupnega dela in usklade- nega odločanja. Taka or- ganizacija tudi uresničuje idejo, sprejeto že v ustavi leta 1963 Vsak zbor bi'po- temtakem imel specifično kot celote. O posameznih vpraša- njih bosta, po statutu, od- ločala dva ali več zborov samoupravnih skupnosti enakopra\aio; ob tem bo treba določiti tudi pravice pri soodločanju zainteresi- i-anih zborov. O vseh vpra- šanjih delitve dohodka in izločanja dohodka za skup- ne družbene potrebe bi moral obvezno odločati zbor, v katerem so dele- gati, ki zastopajo področ- ja, Iji ustvarjajo dohodek. Statut? bi moraL proglasiti za veljaven vsak splošni akt, ki ureja ta vprašanja, če jih ta zbor ni sprejel. Tako na primer ne bi bilo mogoče sprejeti občinske- ga proračiuia, če predloga v delu, ki govori o dohod- kih, ni sprejel gospodarski zbor (morebiti tudi kme- lijsko-gozdarski zbor). Ali pa: izločanje dohodka za izobraževanje in vzgoje bi enakopravno sprejemali gospodarski in kulturno- prosvetni zbor itd. Ta po- seben pomen gospodarske- ga zbora v procesu spreje- manja odločitev narekuje uresničevanje osnoraega načela po zagotovitvi vo- dilne vloge delavskega raz- reda ter samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov v sistemu družbe- nega odločanja in v poli- tični oblasti. OBČINSKI ZBOR Delegate (odposlance) v občinski zbor bi volili vo- lilci v občini neposredno. Ker bi ta zbor ne imel več splošne pristojnosti, ampak bi bil predvsem operativen do vt)ra,šanj, ki mu bodo neposredno zau pana s statutom, ne bi smel biti preštevilčen — štel naj bi kakih 25 odpo- slancev, kar bi ustrezalo načelu »en delegat na 15(K) volilcev«. (Na dan 31. de- cembra 1971 je bilo po KS tole število volilcev: Alja- žev hrib. 2568, Pod gra- dom — 2360, Center — 4210, Otok — 5fil5, Dolgo polje 5110, Gaberje — 4179, štore - ;^712, Svetina - 264, Medlog 1248, Os- trožno — 1612, Šmartno — 1068, Dobrna — 1332, Str- mec 1407, Vojnik — 2405, Frankolovo — 984, Škof j a vas — 1328, Trnovlje — 1052, Ljubečna — 1059). Volilna er^ota bi bila krajevna skupnost ne gle- de na število volilcev. S tem bi vsaki volilni enoti zagotovili, da bi imela naj- manj enega odposlanca v občinski skupščini. Operativnost občinskega zbora bi se izražala že v sami razmejitvi pristojno- sti. Ta zbor bi bil pristo- jen zlasti: — za urejanje vprašanj, pri katerih je nujna nav- zočnost in delovanje stal- nejšega in učinkovitejšega telesa. Kot primer naj na- vedemo le nekaj takih vprašanj: vprašanja, kate- rih narava }e takšna, da bi poprejšnja razprava bistve- no omejüa ucmüovitost ukrepov družbene politike, nekatera vprašanja s pod- ročja narodne obrambe in splošnega ljudskega odpo- ra, spremljanje izvrševa nja odločitev občinske skupščine v celoti itd.:, — za sestavo predloga proračuna občine in za- ključnega računa; — skrbeti za zakonitost pri odločanju v vseh zbo rih občinske skupščine in v splošnem zboru samo upravljalcev; — za dajanje v javno razpravo predlogov sploš- nih aktov, kadar je ta po statutu obvezna; — za organiziranje in usmerjanje dela oVjčinskih upravnih organov, imeno- vanje'njihovih funkcionar- jev, nadzira njihovo delo; — obvezno proučiti vsa- ko mnenje ali predlog, ki ga je dobil od zbora sa- moupravnih skupnosti in sporočiti svoje stališče:, — dajati odgovore na {>ostavljena vprašanja od- poslancev in zborov samo upravnih skupnosti. ŠENTJUR JE SLAVIL POMEMBNI DELOVNI USPEHI SO DALI ŠENTJURSKEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU POSEBNO OBELEŽJE — ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NARODNEMU HEROJU DU- ŠANU KVEDRU - TOMAŽU Svečana obleka Šentjurja za 18. avgust, šentjurski ob- činski praznik kot spomin na 18. avgust 1944 — dan os- voboditve Planine, je bila ne- koliko nenavadno dopolnjena, namreč z velikimi gradbišči, ki so najbolj dokazovala dej- stvo neprenehnega razvoja obbudniki sprejet- ja posebnega zakona o manj razvitih območjih Slovenije. Namen tega zakona je opozo- riti slovensko javnost na raz- like med Slovenci v isti re- publiki in ugotoviti način, kako manj razvitim območjem pomagati. Ta zakon dobiva danes tudi v naši občini svo- jo praktično vrednost.« Ing. Veber je govoril še o širši dražbeni pomoči, gos- podarskih uspehih in nada- ljeval: »Pravkar je v izdelavi sred- njeročni načrt razvoja naše občine. Lahko trdimo, da je v svojem programu tako kot po obsegu kakor tudi po fi- nančnem rezultatu na pr- vem mestu tovarna Alpos. Letos bo tovarna Alpi>s po- večala svoje zmogljivosti, iz- popolnila tehnologijo in zgradila skladiščne prosto- re. Prijetno nas preseneča tudi LIP »Bohor«, ki letos- zaenkrat zaključuje z investi- cijsko izgradnjo. Ob sprostit- vi polnih zmogljivosti nove- ga furnrrnega stroja bo ob- čutno povečalo proizvodnjo različnih vrst furnirjev . . . Odkritje med delovnimi or- ganizacijami je tovarna lah- ke obutve .. Občudovanja vredni ,so bili napori tega ko- lektiva pri izgradnji novega podjetja.« Na svečani seji so podelili tudi letošnje občinske nagra- de 18. avgust. Dobili so jih predmetna učiteljica .ADELA RAUTER, predsednik krajev- ne skupnosti Planina IVAN ZDOLŠEK in direktor tovar- ne Alpos ing. LADISLAV GRDI NA. Po krajšem kulturnem pro- gramu so udeleženci seje m gosti odšli na Zgornji trg. kjer je generalmajor v poko- ju FRANC TOJSEK-JAKA go- voril o življenjski poti in li- ku narodnega heroja Dü.sA- NA KVEDRA-TOMA2A m odkril spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Cland zbora m drugi so si zatem ogledali novo furnirni- co podjetja »Bohor«, nato pa odšli na kratek sprejem, ki sta ga ob občinskem praziu- ku priredila predsedn"ik in podpredsednik občinske skup. ščine. Šentjurčani so tako pro- slavili svoj praznik in ob tem razmišljali o uspehih in te- žavah dosedanjega dela, na- predku in pnhcxinosti. S sw jimi pridnimi rokami bodo poskrbeli, da bo ta čiinlepša. M. SENIČAR 1 Preo- pravilu zgradbe. Trenutno si jo delijo stanovalci, šola in Kmetijski kombinat Hmezad, ki ima v kleteh urejer>a skla- dišča. Največja težava stare gra- ščine je streha, ki propušča vodo v času deževja. Voda kaplja v stanovanja in seve- da v učilnice. V Socki so se jasno zavedali, da bo ix>treb- no nekaj urediti, če hočejo jeseni pričeti s poukom. Gra- dbeno podjetje jim je nare- dilo predračun za popravilo strehe, in sicer kar za dva- najst starih milijonov dinar- jev. Vodstvo.šole je poskuša- lo dobiti denar preko Temelj- ne izobraževalne skupnosti, vendar jim je uspelo dobiti samo tri milijone, kar pa bi zadostovalo le za opeko. Kaj sedaj? Na seji krajevnega odbora SZD Lso se dogovorili, da je mogoče iskati pjomoč le pri občanih. Odborniki SZDL so odšli v Sooko in druge za- selke, od hiše do hiše. Vsak- do je napisal na listo, koliko udarniških ur bo prispeval za popravilo šolske strehe. In res! Na dan, ko je bila dogovorjena velika akcija, je prišlo pired šolo 84 ljudi in večina je ostala do večera. Pljtmili so v roke in začeli. Streha je pod pridnimi ro- kami domačinov Socke hitro dobivala novo podobo. Po- zneje, ko so končali z delom, tudi krovci niso hoteli preje- ti plačila za opravljeno delo, čeprav so se najprej dogovo- rili zanj. To je bila resnično udamišika akcija. Ljudje so bili zadovoljni, ko so s svo- jim delom omogočili, da bo- do učilnice, v katerih bodo sedeli njihovi otroci, ostale suhe. In kako bi ne bili zado- voljni, saj so naredili čez tisoč udarniških ur v dveh dneh, najpiej pri zlaganju opeke in r^ato pri pokrivanju. Samo opeka je je veljala čez dva milijona dinarjev. Ce se občani Socke ne bi odločili za enotno akcijo, bi v razre- de še vedno curljalo. Glasovalna mesta v Socki so na nedavnem celjskem re- ferendumu na šolstvo med prvimi uspešno zaključila z delom. Ljudje tod okoli so glasovali »za«, čeprav njihova šola ni bila zajeta v progra- mu del. Razumeli so in bili »za«. S to akcijo pa so orga- nizirali pravzaprav nekakšen lokalni samoprispevek. Vod- stvo, šole in krajevni odbor SZDL sta bila ljudem za to- likšno pripravljenost izredno hvaležna. M. Senlčar Vprašuje: M. STR.^EK Odgovarja: IRENA TRATNIK Navada mladih, seveda pridnih in ne porednih, je že od nekdaj, da si tudi sami nekaj prislužijo. S takšnim komplimentom. bom »obto- žil« tudi Ireno, ki pri Mla- dinski knjigi prodaja knjiga, zvezke in vse, kar spada zraven. Irena skoraj cele dneve preživi za pultom in prodaja, se razgleduje po ulici, če ni dela, in počasi postaja prava pravcata trgov- ka. »Kako si pravzaprav pri- šla na misel, da bi prodajala knjige in zvezke?« Pred reti gem videla, kako so 'zunaj prodajali knjige in to mi je ostalo v spominu. Sedaj že tretje leto prodajam, štirje takšni kot jaz smo še doma in vsi potrebujemo denar. Odločitev je torej utemelje na. »Kaj dosti denarja nabrž ne bo, a koliko pač bo — kaj .si boš kupila z njim?« »Zaslužila bom najbrž oko- li 165, tako je namreč bilo lani, sicer i>a dobimo 7 od- stotkov prodanega blaga. Za dßnar, ki ga bom dobila, si bom kupila fotoaparat, ker bi rada slikala rastline čisto od blizu. Zakaj? V jeseni bom odšla na Biotehnično fakul- teto, kjer nameravam študi- rati biologijo in mi bo to prav prišlo. »Kdaj pa je največji pro- met?« Največji promet, takozva- ne špice so od 8—11. ure, nato pa od 16—18.30. Ni tež- ko delati, tudi takrat ne, ljudje so prijazni do nas m tako je vse lepo in prav. »V vsakem poklicu, odnos- no delu, je nekaj, kar ni v redu in najbrž tudi pri vas. Zaupaj, kako je s to zadevo pri tebi?« Res je. Čeprav sem zado- voljna, me muči edino to, da nam prepozno izplačujejo naš denar. Lani smo ga do- biU tudi s trimesečno zamu- do. Upamo, da bo letos kaj boljše, ker delamo preko novoustanovljenega študent- skega servisa. Irena ne dela sama, poma- ga ji še kolegica in tako iz- menično prebijejo ob pultu cel dan. Irena pravi, da še kar gre, ker ni več tako vroče. Važno je, da bo de- nar, ker p>a so dekleta pri- jazna in ker je blizu šola, gre denar rad od rok. Veliko sreče do 2. septembra. 229 ULIČNIH IMEN v okviru programa dela celjske skupščine na področ- ju urbanizma je tudi sprejem prečiščenega besedila odloka o imenovanju in preimenova- nju cest, ulic in trgov v Ce- lju. V te priprave pa tudi v zveci z akcijo za izdelavo pojasnjevalnih uličnih' tabel je pristojni občinski upravni organ že pred časom povabil svet za kulturo in znanost, da izdela predlog besedil ta- bel za ulice, ki nosijo ime po znamenitih osebah. Povablje- ni je naročilo izvršil še pred počitnicami in predložil se- znam, obsegajoč 229 uličnih imen. Pri tem sta se pokazali ta- ko zamisel o pojasnjevalnih uličnih napisih kot potreba po opustitvi ali spremembi oz. preimenovanju ulic za več kot aktualni. Za primer nava- jamo, da bomo v prihodnje vedeli, da gre pri Adamičevi ulici, upoštevaje odlok iz 1959. leta, za skladatelja Emila (1877—1936) in ne za ameri- škega pisatelja slovenskega rt>au Louisa (1898—1951), kar bi lahko kdo menil. Ali: pri Jenkovi ulici gre za pesnika Simona (1835—1869) in ne za Davorina (1835—1914), sklada- telja slovenske državne him- ne, kar bi tudi veljalo. Pri tem pa izpustimo še primere iz polpreteklih dni. Ob predvidenem odloku bo tudi priložnost za odpravo nekaterih pravopisnih napak kot npr. škvarčeva, namesto pravilno Škvarčeva, ali Ske- tova, namesto pravilno Ske- tova in tako naprej, da ne omenimo primerov poimeno- vanj, ki bi jih lahko mirno opustili in prepustili zgodo- vini. Že iz teh bežnih primerov sledi, da bo omenjeni spremi- njevalni odlok več kot ume- sten. ZMERNE CENE o zasedenosti celjskih ho- telov smo že poročali. V vseh hotelih so z nočitvami izredno zadovoljni. Največ je Nemcev, Avstrijcev in Nizo- zemcev. Gostje pa so zadovolj- ni tudi 2a.radi zmernih cen. V hotelu Celeia imajo na raz- polago 106 postelj. Cena no- čitve v enoposteljni sobi zna- ša 45 do 55 din. V hotelu Evropa je na razpolago 63 postelj. Cena nočitve v eno- posteljni sobi znaša od 55 do 65 din, v dvoposteljni sobi pa okoli 85 din. V obeh ho- telih so gostom na razpolago tudi garaže. V hotelu Merx so cene najvišje. Hotel premo- re 66 postelj. Cena nočitve v enoposteljni sobi pa znaša tu 80 din, v dvoposteljni pa 130 din. V gostišču Ojstrica so gostom na voljo le dvopo- steljne sobe za 60.00 din. Naj- cenejše sobe so v gostišču na celjski koči, kjer stane eno- V hotelu Evropa prišteta tu- (na razpolago je 48 postelj). Pripomniti m moram, da je v ceno nočitve za eno osebo posteljna soba okoli 30 cSn di cena zajtrka, ki ga dobi gost. Cene v celjskih hotelih in gostiščih veljajo vse leto. V Celju je na voljo turistom ludi 12 postelj v privairj^j sobah. Ta številka je zej^- majhna, saj je samo v Roga- ški Slatina, mestu hotelov, razpolago kar 400 postelj , privatnih sobah. ZASTRUPITEV RIB Ribiška družina šempetij je pred dinevi ugotovila, daj bil potok Trebnik, ki te« mimo Braslovč, zastruplja Po ogledu so ugotovili, da ji bil zastrupljen s strupom, \ ga uporabljajo za škroplje nje hmelja. V potoku s namreč prali škropilnice 2 škropljenje hmelja. Tako j v dolžini 3 km poginilo ptj bližno 5 tisoč rib. Ribišli družina Šempeter je krivca 2 izsledila in bo škodo morj ek>vmiti, kot smo izvedeli pisarni te družine. V bodoö bodo morali hmeljarji in tisti, ki se ukvarjajo s stn pi pri čiščenju, bolj paziti j čistita škropilnice na druge mestu. LUČ ŽE GORI Podzemna jama Peltel, \ jo upravlja Turistično druj vo Šempeter, je te dni doli la električno napeljavo. S diaj pa imajo na program gradnjo lesenih mastov v a mi jami. Ce bo na voljo di sti hnančnih sredstev, bo Ji ma kmalu za {^led LETOS ^ PRAVOČASNO v šmafski občini so se tos pravčasno lotili adap cije šolskih zgradb. Ta bodo otroci prihodnji meä našli kar devet šol obnovi nih. V Lembergu urejajo Iii nike, okna, sanitarije ! mlečno kuhinjo. Na Vinsk( vrhu in Bučah so prek^ streho, v Bistrici cb imajo novo centralno kur'jai in garažo za avtobus. V Pi sredi preurejajo vso šolo, ] Kristan vrhu urejajo hod ke in dobijo povsod no vrata, v Stojnem selu dobi obnovljene hodnike in noi mlečno kuhinjo. V Doboi^ bodo dokončno uredili ö tralno kurjavo in elektriko, Šentvidu pa dobijo prenov-i ne hodnike in novo mlee kuhinjo. Vsa dela so že' teku, na nekaterih šolah 1 že celo končana. Pospeše gradijo tudi šolo v Podi trtku in upajo, da bo za pouk že pred zimo. Tudi z otroškimi vrtci I na bolje. Pri novih vrtcih Rogaški Slatini in šniaJ urejajo okolico in varnos ograje. V Rogatcu bodo času praznovanja občinski praznika vgradili temeljni' men za vrtec in obljubljal da bo do novembra pod ^ ho. V Ratanski vasi paj pričeli z geodezijskinii ^ skavami terena za vrtec, I terega bodo pričeli gra^ morda že prihodnje leto. ^^ HVALA KRVODAJALCEM )bčinski odbor Rdečega ža Šentjur je organiziral jslavo dneva krvodajalcev, je bila 16. 8. 1972 v Šent- •ju. ^a proslavi so podelili zna- 5 krvodajalcem, ki so dali : več kot 5 in 10-krat. Vab- mi so bili tudi c^služni tivisti Rdečega križa, ki so »jeli odlikovanje, srebrni ik, najvišje republiško od ovanje. }dlikovanjg so prejeli: Sta- šešerko iz Šentjurja, Nu- Vrečko iz Šentjurja, Ivan igdalenc iz 2egra in kra- na organizacija Rdečega iža Kalobje. J letošnji krvodajalski ak- so se najbolj izkazali Ka- )Ijani in iz Loke pri 2us- i, od delovnih organizacij tovarna ALPOS Šentjur, sebej moramo pohvaliti de- rce iz postaje milice šent- r, saj je njihova udeležba krvodajalski akciji kar 80- stotna. Najslabša udeležba iz kolektiva prosvetnih de- rcev. ITsem odlikovancem česti- ino, krvodajalcem pa hvala ■ darovano kri. TIRI POGLAVITNE NALOGE SZDL Pred dnevi je bilo v La- em posvetovanje predsed- tov krajevnih organizacij DL (navzoči niso bilipred- Iniki iz Marijagradca, Brez, draža in Rimskih Toplic), so razpravljali o nadaljnji litični altciji v pripravah združitev delavskega in iečkega zdravstvenega zava- fanja,,nadalje o oblikah in ftodal^ informiranja obča- 1 v pripravah na uresniče- ije druge faze ustavnih ememb ter o kadrovskih pravah, oziroma pravočas- Q in sta/lnem evidentiranju ididatov za vse javne fimk- i, zlasti pa za volitve, ki io v letu 1973. ■oseben poudarek so na fvetu posvetili tudi vpraša- I javnega obveščanja in se nenili tudi za razširitev eže dopisnikov ter sodelav- ' za občinsko »Naše delo«. Novi tednik in za boljši informacij v organizaciji DL sami. ^ZSTAVA STANKA PRIMOŽIČA ^ške prireditve, ki se lah- Ue zdaj pohvalijo z xzje- lepim obiskom, se bodo feljevale v soboto 26. av- Ta dan bo otvoritev knjig in knjižnih «kov ter razstave oljnih * slikarja-amaterja Stanka ^žiča. Obe razstavi bodo v domu TVD »Parti- Ob tej priložnosti se ' predstavila tudi zreška ^aška industrija s svojimi iadelki. Za prijeten sobotni večer bo poskrbel narodno- zabavni orkester »Kvintec bratov Avsenik« s svojimi pevci s koncertom ob 19.30. Konferanso bo po vsej ver- jetnosti vodil priljubljeni ra- dijski in televizijski napove- dovalec Marjan Kralj. Da bo prireditev popolna, zdaj že povsod volimo različne »miss«, bodo tudi tu izvedli »miss poletnih loških prire- ditev«. Vabijo vsa brhka de- kleta, da se prijavijo v čim večjem številu, saj, bodo tri najlepša bogato obdarili. Po koncertu bo na prireditve- nem prostoru (na gradu Po- gled) tudi piknik slaščic ob soidelovanju pokrovitelja pri- reditve Pekarne in slaščičar- ne »Rogla« iz Slov. Konjic. STRELE TRESKAJO V silovitih neurjih, ki so se razbesnela v zad- njih dneh, so strele po- vzročile tudi nekaj poža- rov. Tako je strela udarila v gospodarsko poslopje JO- ŽETA KODERŠKA vBrec- Ijevem pri Šmarju. Poslo- pje je zgorelo do tal, z njim pa petnajst ton se- na, detelja in razno orod- je. Materialno škodo so ocenili na približno 100 tisoč dinarjev. Dan zatem je streßa za- žgala kozolec AliOJZIJE OROZEL iz Laz pri Vele- nju. Poslopje je zgorelo in z njim precej kmečke- ga orodja, škode je za 20.000 dinarjev. VLOM Pretekli teden je nezna- ni storilec vlomil v stano- vanje MILENE KERK v Zvezni ulici v Celju. V stanovanje je splezal po hruški do okna, katerega je kljub popoldanskemu času razbil in se splazil v notranjost. Iz nezakle- njene omare je ukradel 3.800 dinarjev in zlatnino v vrednosti 1.400 dinarjev. V vsak dom NOVI TEDNIK Dobili smo sporočilo, da je v 79. ietu starosti nenadno preminil znani slovenski pedagoški jn pro- svetni delavec Kudi Predan, šolski ravnatelj v pokoju, dolgoletni uči- telj in upokojeni ravnatelj osnov- ne šole v Rogaški Slatini. Rodil se je na Ptujski gori v številni obrtniški družini, ki je dala slo- venski šoli tri zaslužne in aktivne šolnike — eden teh je bil naš Rudi. Študiral je na mariborskem učiteljišču, ki ga je vodil zaslužni slovenskih pedagog Henrik Schrei- ner, vzgojitelj sloveitskih narodno zavednih učiteljev; ta je znal vsa- dlti v srca svojih gojencev pravo ljubezen do zatiranega slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, narodno zavednost, čut dolžnosti in odgovornosti, poštenosti, delov- no prizadevnost in pravičnost. S temi in tudi drugimi odlikami je začel Rudi Predan službovati kot učitelj v Halozah, kjer je kmalu še pobliže spoznal bedo in revšči- no haioških viničarjev in v mno- gih primerih tudi njihovo nacio- nalno odvisnost od nemškutarskih gospodar jev-vinogradnikov. Mnogo je razmišljal o socialnem vpraša- nju revnega haloškega ljudstva in spoznal, da je socialno vprašanje ozko povezano z narodnim zatira- njem in duhovno bedo kmečkega ljudstva, ki nujno potrebuje go- spodarske pomoči. Ob vsem tem si je postavil življenjski načrt, služiti našemu malemu človeku po svojih zmožnostih predvsem s pro- s veti je v an jem. S posebno vnemo se je vrgel na delo v Rogaški Slatini, kamor je bil premeščen iz Haloz kot učitelj, pozneje pa je prevzel na tamkajšnji šoli tudi mesto šol- skega upravitelja in vzgojitelja slovenskih otrok in mladostnikov, kot kulturno-prosvetnega delavca v najrazličnejših organizacijah v Ro- gaški Slatini in kot dobrega člo- veka-humanLsta. Pri svojem šolsko- pedagoškem delu se je izkazal za odličnega učitelja v razredu, po- žrtvovalnega mentorja mladih ko- legov na šoli in prizadevnega vodi- telja svojega učiteljskega zbora. Ker je mnogo bral — saj je imel po tedanji navadi slovenskih uči- teljev naročene skoraj vse sloven- ske revije in knjige — je bil na tekočem o pedagoškem dogajanju doma in v svetu in si je vse- stransko prizadeval, da bi oživo- tvoril na svoji šoli dobljena .spo- znanja, ki si jih je izpopolnjeval tudi na raznih učiteljskih tečajih. seminarjih in s potovanji po do- movini. Ker si je pridobil tudi kvalifikacijo za vzgajanje vajenske mladine, je organiziral v . Rogaški Slatini vajensko nadaljevalno šolo, ki je vzgojila vrsto zavednih slo- venskih obrtnikov, kar je bilo opa- zno posebno med nemško okupa- cijo naše Spodnje štajerske, ko so se pravilno vključili v narodno- osvobodilno gibanje in v borbo proti okupatorju. Kot zavednega Slovenca in jav- nega delavca ga je kulturbund kot prvega postavil na listo in tako se je zgodilo, da ga je prišel ge- stapo aretirat v Rogaški Slatini kot prvega prav na predtečer nje- govega godu — v prvi raciji na Slovenskem dne 16. aprila 1941 ob 22. uri. S skupino sotovarišev, ki so jih švabi in njih nemšku- tarski pomagači polo vili tisto noč, je bil prepeljan v zapore občin- skega sodišča v Šmarju pri Jel- šah in proti koncu aprila (25. 4. 1941) izgnan na Hrvatsko — v družbi zaprtih sotovarišev In nji- hovih družin. To je bila prva izselitev s Štajerskega preko Sot- le na hrvaška tla, kjer so že nekaj dni razvijali ustaško vla- davino in so nas ustaško misleči zmerjali in obkladali s sovrašt- vom. Tovariš Rudi Predan se je izkazal prav v tistih težkih dneh kot najboljši človek, ki je znal v vsaki situaciji pomagati, posebno družinam, ki so bile izgnane z na- mi s kopico malih otrok. In je organiziral okoliščine, da so do- bili vsaj spočetka varne strehe nad glavami. Po osvoboditvi se Je že meseca maja 1945 vrnil v Rogaško Sla- tino, kjer se je z vsemi močmi vpregel v obnovo slovenske osnov- ne šole, ki jo je bil moral po 6. aprilu 1941 nasilno zapustiti. Do- mačini so ga z veseljem pozdravi- li in mu pomagali. V Rogaški Slatini In na območju okraja Šmarje pri Jelšah je s polnim zamahom sodeloval pri obnovi šol- stva in domovine, z veliko lju- beznijo pa se je kot funkcionar ali aktivist udejstvoval tudi v družbenih organizacijah. Po več letih uspešnega dela je zaradi bolehnosti prepustil svojo posto- janko drugim rokam, po upoko- jitvi pa se je preseli v Maribor, od koder so ga prepeljali k zad- njemu počitku v rojstno vas na Ptujsko goro. Slava njegovemu spo- minu! ALBIN PODJAVORŠEK Z ROKO V ROKI, KADAR JE HUDO Pomurje je prizadelo, hudo prizadelo, skoraj tako. kot Celje in okolico v letu 1954, ko so se razlile vode Savinje in je mesto plavalo. Takrat so nam pomagali in naša velika dolžnost je, da danes pomagamo mi Nihče ne ve, kaj še bo in — ali ni naša obveza, da pomagamo sočloveku v stiski? Odgovor je več kot na dlani. Kako bodo pomagali Celjani Pomurju, kako so se odločili po svoji vesti? S takšnimi vprašanji smo se na- potili v nekaj večjih celjskih podjetij. MILAN HOHNJEC, pomoč- nik direktorja Ljubljanske banke, podružnice Celje: »Na delavskem svetu je bilo pred- lagano, da bi pomagali Po- murju tako, kot je bilo na republiškem sindikatu dolo- čeno: 2 odstotka od plače, če se bo kolektiv odločil, bo morda še več. Verjetno jim skupneuirdgo dgov v vcgovc bomo dali tudi is sklada skupne porabe, o čemer i>a bo odločal svet delovnega ko- lektiva.« ZDRAVKO B02IČNIK, predsednik delavskega- sveta trgovskega podjetja Tkanina. »Kmalu po katastrofi v Po- murju smo sprejeli sklep, da štabom v Ljutomeru in Len- davi nakažemo 2500 ND. Za- radi dopustov se je vsa stvar zavlekla, prav gotovo pa bo vsak čas reseiw in bodo Po- murci v kratkem denar do- bili. Tudi za 2 odstotka od osebnega dohodka smo se odločili, izvajati pa bomo za- čeli v avgustu.« MIRAN MEJAK, direktor Aero Celje: »Na seji dne 28. julija je delavski svet odobril za po- moč Pomurcem vsoto 50.000 ND, nakazali pa smo ta de- nar že nekaj dni kasneje, 4. VIII. Od osebnega dohod- ka ne bomo trgali, ker je že nakazani znesek več, kot pa bi abrali od tistih 2 odstot- kov.« DRAGICA GEC, sekretar trgovskega podjetja Moda: 2»e v začetku, ob katastro- fi, ki je prizadela Pomurje, smo se odločili, da bomo po- magali. 2e pred štirinajstimi dnevi smo jim nakazali 5000 ND. Kdor hitro da, dvakrat da. Tudi od plače bomo od- vajali tista 2 odstotka. Zave- damo se v polni meri; da je to naša dolžnost, zato nismo oklevali.« ALOJZ ZAG02EN, pred- sednik sindikata v Tehno- mercatorju: »V sklad z ostalimi delov- nimi organizacijami in v du- hu solidarnosti do poplav- Ijencev bomo odvajali 2 od- stotka od osebnih dohodkov. Odvajati bomo začeli v avgu- stu. Sklep o tera so sprejele vse naše organizacije združe- nja dela. Zmenili smo se tudi, da bomo zbirali rablje- ga Križa poslali v Pomurje.« ne obleke in jüi preko Rdeče- Akcija za pomoč Pomurju se je v Celju lepo začela in upamo, da se je bo priključilo čimveč podjetij pa tudi posameznikov. Nikoli ne vemo, kdaj bomo na vrsti mi. Začetna in zaključna misel naše male ankete naj nam bo vodilo. MILENKO STRAŠEK 12. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 MILENKO STRAŠEK Kako zelo sem si želel oditi vstran od hiš, razvrščenih, v vrste, kocke, podkve, od vse- ga vrveža, stihije modernega sveta, dima in smradu tovarniških pročelij? Daleč tam zadaj so se strmo dvigali v megleno nebo hribi, vabeče so vodile ceste k njih podnožja. Vedel sem: tam je lepo in je mir, je vse, kar je odmaknjenega od vsakdanjosti, narejenosti in stiske. Tudi to sem vedel, kar mi je dala mladost v veliki meri, da je tam drugačno življenje, da tam tišina šepeta in srna joče. Vse to sem torej vedel in vleklo me je tjakaj z neko eilno in veličastno močjo, močjo rojstva in smrti, z močjo, ki nam je dana od rojstva, pristna prvobitnost. Spoznal sem, kar sem vedel že dolgo, da je to tisto, kar sprošča napetost, po- rojeno iz stiske modernega sveta, razbitje atomov zlaganega sveta in življenja. BLODNJA Opisovati nekaj, česar ne maram, nima pomena in prav zaradi tega ne bom opisoval vožnje do podnožja Paškega Kozjaka, kamor naju je z Rudijem vodila pot, med temne gozdove, v strmine, nad srnjaka. Podala sva se na pot. Globoki kolovozi so vodili strmo kvišku in nena- doma je sopara pojenjaJa in zajela naju je prijetna hlad- nost, vsa drugačna od mestne sopare. Popolnoma vseeno mi je bilo, če sploh dobiva kaj v tem skrivnostnem gozdu ali ne. Karkoli sem dobil od te tišine, tega hladu, neznanega utripa, je bilo več, kot vsako uničeno življenje. Pa vendar sva bila tukaj zato, da b; spravila na kolena to nežno bitje in ga ogoljufala za živ- ljenje. V dolini so nama voščili dober pogled in s pozdravom v mislih sva hodila po teh, s smrekami poraslimi rebreh. Čisto ob gozdu, obstal sem tiho, bal sem se dihati in sem držal sapo, je nekaj za- živelo in trenutek zatem je iz gozda prišla srna. Prišla je kot zna samo ona: kraljica smrekovega gozda, z dvignje- no glavo je strmela okoli se- be, vsa napeta, v pričakova- nju, zavedajoč se nevarnosti je naredila dva, tri korake, potem pa je dostojanstveno odkorakala v gozd. Puška ni zletela z ramena niti potem, ko je iz gozdnega zavetja pri- korakal srnjak. Obstala je na rami, nebogljena nad le- poto narave in, čakala na sr- njakovo odločitev. Odšel je nazaj, od koder je prišel, nazaj med brate in sestre, v svoj tihi, mirni dom. Blodila sva naprej, tiho, brez besede, oprezujoč, in vendar sva vedela, da je bo- lje tako. V dolini je tekel po- tok in ob potoku se je pasla krava, ne meneč se za naju in za to, kar se je dogajalo na robu gozda in v najinih mislih. GOBE Da mi je ni Rudi pokazal, bi jo bil pohodil, zakaj, bila je tik ob moji nogi, velika m možata, s klobukom kot stari planšarji in betom kot hlod. Goba. Tako imenitna je bila v svoji naravnosti, da se mi je zdelo naravnost hudo iztr- gati jo iz zemlje, ki jo je branila in napajala tako dol- go, da je iz male gobice po- stalo to, kar se je košatilo tik mojih nog. In vendar sem •jo iztrgal materi zemlji. Bila je črviva in najbra bi bilo res bolje, da bi jo pustil tam, kjer je bila. Vsaj še nekaj časa bi se narava lahko ve- selila nad svojo umetnostjo. Vseskozi, kar sva bila v goz- du, nisem videl niti ene gobe in malce kasno sem ugotovil, da bi zame gobe morale imeti rdeče semaforje in precej glasne sirene, s katerimi Di me opozorile nase. Rudi je trgal eno za drugo in kaj kmalu je bil lovski klobuček poln jurčkov. Ni mi šlo v ra- čun, sploh mi ni šlo v račun. Sicer pa, niso vsi ljudje za vse. Jaz na primer nisem za gobe, čeprav jih imam zelo rad. Majhna jasa, okoli in okoli gozd. Tam, za gozdom, je zajokalo, čisto tiho in krh- ko, žalostno je zablodil glas otroka v trave, valujoče v soparni dan. Odšla sva, pre- vidno, po prstih, korak za korakom, eden za drugim, k obronku gozda. Kakor v gnezdecu je ležalo bitjece. srnjacek, zakasnel otročičelt svoje matere, posejan s piki- cam: in izgubljen v vesolju gozda, daleč od matere in kdo bi vedel, če ni bila prav tista, ki sva jo videla nedol go prej. Sklonila sva se na- denj in par žalostnih in pre- plašenih oči je zrl kvišku, vprašujoče in roteče. Tako rad bi ga pobožal in povedal nekaj besed, da se naj ne boji, da mu ničesar nočeva. Tega nisem naredil, mati b- slutila, da je nekdo prijemal njenega otročiča. Smrti mu nisva želela, zato sva odšla »Koliko malih srnjačkov n srnic naredi žalosten konec,« je dejal Rudi, ko sva se vzpenjala po rebri naprej »Ljudje, ki hodijo po gobe, čestokrat najdejo mladiče. Nekateri jih odvlečejo do- mov, drugi jih božajo, pre- nekaterega pa raztrga pes, ki pride v gozd zraven svojih gospodarjev. Nihče nima od tega koristi, le narava je osi- romašena za del svojega bo- gastva.« Strmel je v naju ves nebogljen in oči so roteče klicale prošnjo. Srečala sva ga na poti v str- mino. Imel je več sreče, kot midva. Iz gozda je odšel z jerebom. NEVIDNI Da se nekateri prebivalci našega lepega, mirnega me- sta, ki je dobilo popularni vzdevek »Ceyton Place«, ukvar- jajo s kriminalom, sem vedel že dolgo, preden sem stopil na njegova tla. O tem pišejo časopisi, o ropih, krajah, po- neverbah in podobnem se šušlja za vogali. Pred kratkim pa sem tudi sam postal Celjan. Dobiä sem službo in — jasno — rabil sem sobo. Po »zvezah« sem dobil naslov dveh ljudi, ki oddajata sobo. Po dolgem spra- ševanju sem končno le našel ulico in hišo. Pozvonil sem in čakal. Po trikratnem zvonjenju mi je prišel odpret mo- ški srednjih let. Opravičeval se je, da je govorilna naprava pokvarjena. l'ovedal sem mu, po kaj sem prišel in povabil me je noter. V sobi me je čakala še neka gospa, morda njegova žena. Ko sta po nekaj vprašanjih ugotovila, da bom verjetno dober plačnik, sem ju previdno vprašal za ceno. Gospa je bila kratka: »Petindvajset.« — »V redu. Bi lahko videl sobo?« Gospa je šla po ključe, možakar pa me je začel se- znanjati s pogoji. V sobi bosta še dva Trgovca. Onadva sploh jemljeta v stanovanje samo trgovce. To so najbolj redni placni'ki. Najboljše stranke. O kakih va,jencih sploh ni govora. S temi so same težave. Plačevati je treba seveda vnaprej. Ženska je prišla s ključi. Popeljala sta me v drugo nadstropje, kjer so sobe. Odprla sta mi prvo. Pokukal sem noter. Tri postelje, omara, v kotu ob oknu je komaj pro- stora za nizko mizico in stol. Ena postelja je bila priprav- ljena. Precej površno seveda. »Tale bi bila za vas ...«, mi je nasmejano pokazala gospa. »Fino,« sem zamrmrai. Petindvajset jurjev, sem pomi- slil. In sto hudičev, na smeh mi je šlo. Precej kisel seve- da. Gospe nisem vprašal, če je morda ena od redkih še živečih slovenskih humoristov. Ne bi me razumela; še užaljena bi bila. Prav gotovo. Poslovil sem se kljub poparjenosti kar se da prijazno, »Pa kmalu sporočite, če pridete. Nama ne bo težko najti drugega interesenta . ..« je še med vrati lovil zadnjo pri- ložnost možakar. Potem sem šel v najbližji bife, na požirek brinjevca. Vedno ga zvrnem, kadar mi hoče postati slabo. Ob kozarč- ku sem kar brez svinčnika in papirja začel račun. Ko sem prišel do rezultata, mi je postalo jasno, odkod mi gre na bruhanje, čeprav nisem jedel strupenih gob, niti pokvarje- nega sladoleda. Tristo starih tisočakov zaslužita ta dva človeka samo za sobe. V hiši, ki je njuna last, ima svoj lokal tudi podjetje »KOŠTANA«, 1. septembra pa bo odprla AGRARIA tu svoje cvetličarno. Koliko bosta zaslužila s tem, me ne zanima. Vem pa, da bo vsota potem še lepša. Bolj okrogla . .. Vsak dan beremo o ljudeh, ki so z ropi, tatvinami in poneverbami prislužijo nekaj tednov ali mesecev »hladnega počitka«. Prav je tako, si mislimo. Kdaj pa bo kdo stopil na vrat ljudem, ki služijo lepe denar,je, ne da bi mignil s prstom? Ki se ukvarjajo s kriminalom na tako »lep«, zvit, s celofanom in zlato pentljo okrašen način?!! ZVONE KOKALJ, novinar »M« i NUDIZEM PO SAVINJSKO... ČUDEŽ PRI ŠEŠKEM MOSTU NEDELJA. Točno opoldne. Na plaži pri šeškem mostu. Sonce pripeka z wso močjo. Potem udari na vse strani. Udari kot strela z jasnega, kakor da bije plat zvona. Kakor da je sredi sončne nedelje izbruhnil požar, kakor da se je utrgal oblak in da razbesnela Savinja preplavlja bregove. — Pripeljala sta se v temnem mercedesu. Dva: fant in dekle. Gola sta stopila na plažo, gola kakor Adam in Eva. Kakor da je plaža pri šeškem mostu raj, prostor za neomadeževano goloto. Neomadeževa- no? To je skrunjenje človekovega dostojanstva, vsega tistega, kar je za vsakega poštenega zemljana sveta dolžnost, da prekrije vsaj z drobno krpico. Pa četudi samo s figovim listom! Da, vse to je res. Res pa je tudi, da sta zdaj tu, postavna in zagorela. Herkules in Kleopatra. Herku- les svetlolas in plečat, visok in mišičast. Kleopatra temnolasa cigančica, z ogrlico okoli vratu, brez mo- drčka, brez vsake tančice. Potem sinje oči, kakor je sinja in svetla v tem času Savinja. In dojki kakor dva oranžna jabolka. Na pogled čudovit par, preču- dovit, skladen v še tako drobnem pomenu. Planeta med dostojne kopalce kot dva podivjana orla, ki bosta v objemu zabredla v vodo in si oprala perje. Nič takega se ne zgodi, btojita, kramljata, se zazU rata v nebo, v sonce, v prostrano lesovje, v topole na rojski gmajni, se pretegneta, stopita do kolen v vodo, drug drugega oškropita, zaplavata, se lovita in spet plavata. Na mostu, na levem in desnem bregu, med gr- movjem m na plaži je kup radovednih oči. Radove- den je desetletni deček, dvanajstletna deklica, rado- vedni so mladeniči, mladenke, pa tudi odrasli. Ero z onega sveta! čudo, kakršnega navadni Zemljani še niso videli. Fantek šepeče aeklici, fant mežika izvo- Ijenki, odrasli bi najraje nalomili y grmovju šib in v besu razgnali otroke. Pa se ničesar ne zgodi. Vse oči so prilepljene na dvoje golih teles. Smeje se pri- bližujeta plaži, poskočita enkrat, dvakrat, trikrat, ležeta. O, sreča v nesreči! Položita se na trebuh, sti- sneta noge, radovednost na golih zadnjicah upada, čez čas je plaža skoraj prazna, med razpokami gr- movja izginejo glave, pralna sta bregova, na mostu čakajo Je najbolj vztrajni. Zacingljajo kolesa, zacepe- tajo bose noge, zabrne motorna kolesa in Po vročem asfaltu e poženo avtomobili. Novico bodo raznesli na vse strani Naj pride mlado, srednje in staro, naj vidijo to sodobno pregreho. Spotoma ugibajg, na- klepajo, rotijo Treba bo stopiti na ljudsko milico. Treba bo obvestiti upravo celjske bolnišnice. Kaj pa če nista od tod? Mogoče sta Nemca, mogoče Franco- za, Italijana, Angleža. Ali pa sta z drugega planeta. Nekaj je na tem. Na lastne oči smo videli Videli vse, od glave do peta m še sredino. Ko bi le to sre- dino prekrila, še otroci so videli. Pohujšanje, kakrš- nega domačini ne pomnijo. In še vmesna novica, ki jo pove brhka deklica: — Ondan je po rojski gmajni letal nag moški. Pa klobuk je imel na glavi. Sosedovo Marjeto je ustavil. Hotel jo je vreči z biciklja. Pa mu je pobegnila. Pa je im.ela srečo, ha! — Ja, pa ji je kaj rekel? je radoveden drugi, po- bič sedemnajstih let. — Zagrozil ji je, da mu bo že prišla v roke, po- tem se pa le naj pazi — Kaj pa če je ta, na plaži, tisti nagec s klobu- kom? — Nak, ta ni tisti. On je bil ves razmršen, pogle- da strašnega. Ni bil pri pravi Cula sem, da so ga dobili, da je duševno bolan. Ja, ta pa je orjak. Ta- kega bi se pa res ne branila. Ti pa sina ono metal oči. Nič ne laži, sem dobro videla. Sram te bodi! Na plaži pri šeškem mostu pa nič posebnega. Nagca sta se čez čas mimo obrnila na hrbet. O sve- ta nebesa! Ko bi imel fotoaparat, pravi fant na mo- stu, ki Ob pogledu kar drhti Poj diva! ga priganja dekle. Pa nista šla. Težko je reči, kam je bilo uprtih dva para radovednih oči. Mogoče je dekline privlačil Herlcules, fante je priklenila zapeljiva postava mične Kleopatre. O, saj se jih je spet nabralo. Prišli so otroci, mladci, starejši. Drug drugemu očitajo, po- hoto seveda — nepotešljivo radovednost. Nihče pa se ne umakne. Nihče ni teleloniral ne na ljudsko mi- lico ne upravi bolnišnice. Na plažo zavije drug avto. Ta je rdeče barve. Izstopi krepak fant. Izstopi spodobno, v kopalkah. Ko zagleda nagca na produ, razprostre roke in vk. likne. — Nada, Borut — kaj pa vidva tukaj! Nagca vstaneta, sežejo si v roke. Znanec ne gle- da v sredino, kamor je pripetih toliko oči. Gleda v njuna obraza. Govorijo, smejejo se. Potem se sku- paj poženejo v Savinjo. Plavajo, čofotajo, smejejo se, tunkajo. Kleopatra je še posebno spretna. Kakor urna postrv se poganja po gladini, pod njo, napravi preval naprej, nazaj. Za njo še Herkules in fant v kopalkah. Z mosta, z obeh bregov in izza gostega grmičja prihajajo vzdihi začudenja, prihaja smeh in tudi dovtipi padajo Ko korajža doseže vrhunec, fantje vzklikajo. — Hej, Eva in Adam, obrnita se k mostu! Pridita bliže. Kje pa sta zgubila figov list? Kdaj spet pri- deta: jutri, pojutrišnjem, prihodnjo nedeljo? Prekle- to, še kosilo sta nam zapravila! Onadva pa kakor nič kakor da sta prav po zimsko oblečena. Spet pridejo na prod. V avtomobilu po- iščeta brisačo, drug drugega otreta, pretegneta ude — in predstava je končana. Fant v kopalkah jima poda roko in vzklika. — Adijo Nada! Pozdravljen Borut! Kdaj se vidi- mo^ — V nedeljo, pri latkovskem mostu! pravi Nada in sede v avto. — Prihodnjo nedeljo, če bo vreme, pri polzelskem. Adijo Slavko! reče Herkules, zapre vrata in požene motor. črni mercedes zdrsi po vročem asfaltu, fanta v kopalkah obsuje radovedna množica. Ko prenehajo deževati vprašanja in spolzki dovtipi, radovednežem fant s kopalkami pojasni. — To sta mlada predstavnika celjskih nudistov. Oba študenta filozofije. Zaročena že leto dni. Kolegi smo, skupaj študiramo Odlična človeka, iskrena pri- jatelja. Takole propagirata, nabirata nove člane, če je kdo izmed vas pristaš tega naravnega gibanja, če bi kdo rad postal član, povejte naslov in obiskala vas 'bosta na domu. — Naga? se odpro usta mične mladenke. — Gola? sprašuje pobič desetih let. — Naga in gola! pove fant v kopalkah, se znova požene v bistro vodo, tudi ostali se slečejo do kopalk in plaža ob šeškovem mostu je namah polna spo- dobnih kopalcev. Nedelja popoldne. Pekoči žarki avgustovskega sonca se ovijejo že porjavelih teles — čudeža pri šeškem mostu je konec, če bo vreme streglo in če ste pristaš golote, pridite v nedeljo k latkovemu mo- stu. Le 00 pozdravljeni! DRAGO KUMER Jt. 34 — 24. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 13 jlovadnice • »vif ' ignsca ) in niso Celju kljub številnim le- im le rastejo tisti objekti, ■rO namenjeni telesni vzgo- 3em moramo šteti v zad- n času pridobljeno stezo 1 na Gričku in veliko, so- no telovadnico pri novi sbni osnovni šoli za Gla- . Ob teh dveh izrednih lobitvah za Celje pa se nra mekaj problemov v 'A 2 izkoriščenostjo, ki bi lahko z določeno strpno , zaupnjem in dobro vo- kmalu odpravili, stavimo se najprej ob ste- •rim. Vsi vemo, da je ini- iva za to vrste rekreaci- V Sloveniji (ne v tujini, se prav razumemo!) iz- iz Celja. Za to pobudo in razmali akcije je dobil ski sindikalni svet Bloud 0 nagrado. Ob otvoritvi ;e trim je bilo povedanih a j lepih besed. Toda to je prizadevanju peščice za- enjakov in lepih rezultatov 1 vse. To izredno koristno i jo še do danes ni o vred- ila občin-ska zveza za te- lo kulturo, ne svet za te- 10 kulturo in verjetno bi fco še naštevali. Tako je, da smo ljubosumni na u- he, namesto da bi bili ve- , pomagali, podprli. Pra- ). da je to tipično za Celje, r res? Steza je tu, pa ne 10, če jo je organizirano skala le ena sama telesno- turna organizacija. Je iz- 'iščena? a telovadnice. Vsi vemo, so vse, skoraj od jutra — poznega večera zasedene, čino dneva jih zasedajo mci. Zvečer razne sekcije, bi, delovne organizacije Tudi posamezniki. Sek- im še nekako gre. Vsi osta- ja morajo plačati za druž- 10 koristno razmigovanje športno delo določen zne- i Tako si ustvarjajo last- il družbenih objektov, ki b.' že za vzdrževanje dolo- la sredstva (resnici na Iju- : — ta so preskromna) še datna sredstva, ki jih pač menijo kdo ve za kakšne trebe. Najemnine, kakor pač uradno reče, so raz- be, odvisne od vrednosti ^nika ter na kraju tudi od l^atije. Najemnine sa novo bvadnico pri posebni os- 'fni šoli bodo baje visoke Iker so t.udi stro.ški vzdrže- nja — visoki. V ta telesno- llturni objekt pa je občina I torej celjska skupnost — pila namensko 100 starih ilijorov in sedaj naj še ktne organizacije prispe- 80 k vzdrževanju. Ali ne bi o veliko bolj preprosto, da o zasedenosti — urniku — a telesno-kultumega objek- ter ostalih, razpravljala ob- 6ka zveza za telesno kul- 0 in tudi financirala upora- ? Tako pa se zdi, da gre iiar preko več kpristnikov, česar imata kori.st le ban- . šport pa bore malo. Ob hipnem dogovoru bo več Snosti za obsežnejše in ko- taejše telesno-kulturno de- takrat pa bomo lahko tudi iali, da telovadnice in ig- ^■a, ki jih nekateri ijubo- 'iino čuvajo — so. Menimo, bi akcija enotnega razpo- ^ po telovadnicah in igri- ^ prispevala tudi k hitrej- in konkretnejšemu ileiovanju in večjim uspe- ^ vseh, ki jim je res pri ^ telesna kultura Celja. J. Zupančič V \'sak dom NOVI TEDNIK Pred odhodom na olimpiado TRIJE IN TRADICIJA Celjski šport bo tudi lei(Xi soudeležen v jugoslovanski ekipi na olimpijskih igrah. Kot vsako leto po vojni in na vsaki olimpijadi, bodo tudi tokrat celjski športniki pri otvoritvi v vrstj naše re- prezentance. To je pono« vsakega športnika, to je naj- večja želja vsakega tekmoval- ca. V našem sprevodu bodo letos trije Celjani, Atletinja Nataša Urbančič, in to že drugič, ter novinca Miro Ku- cuvan (atletika) in dvigalec uteži Jože Urankar. Tiaaicija se nadaljuje. Na vsaki povoj- ni olimpijadi so Celjani ime- li svoje predstavnike. Od Londona do Mexica. Zato napravimo kratek sprehod med celjskimi olim- pijci po vojni: London 1948 — Butia Alma (100 in 2ü0m); Helsinki 1952 - Stanko J.or- ger (110 m ovire); i\I«'lh<»rrn IH.'i« — Stanko Lorger; Kii" iy()0 — Stanko Lorger, Ro- man Lešek (palica), Jože Brodnik (deseteroboj), Miro Kolnik (deseteroboj), Ol.ga Šikovec (100 m); Tokio 19«4 — Simo Važič (15(X)m), Franc červan (10.00 m). Ro- man Lešek (palica). Draga Stamejčič (petoboj in IJO m ovire); >lexico 19H8 — Mar- jana Lube J (100, ÄJÜ m, 80 m ovire in peteroboj), Nata- ša Urbančič (kopje). Od vseh teh atletov so naj- boljšo uvrstitev dosegli — Lorger peto mesto, Urbanči- čeva šesto mesto, Stamejčič peta v peteroboju in sedma na ovirah. Brodnik osmi v deseteroboju ter Cervan dese bi v teku na 10.000 metrov. Letošnji potniki za Muen- chen, ki odpotujejo danes iz Zagreba, so znani celjs.'ci športniki. Največje presene- čenje je vsekakor Jože Uran- kar, ki je edini neatlet, ka teremu je uspelo po Grilcu (pred vojno) in Küsselom po vojni, priboriti si mesto v olimpijski vrsti. NVrA!^A LKBANClf: Aktivmo je pričela z atleti- ko leta 1958 kot trinajstletna deklica. V.seskozi je član Kladivarja. Večkratna držav- na rekorderka in prvakinja. Pričela je v skoku v vi.šino in pozneje nastopala tudi na ovirah, šele zadnja leta je našla svojo pravo disciplino — met kopja. Balktuiska prvakinja leta 1969 in 1971. Pred odhodom nam je po- vedala, da si želi samo uvr- stitev v finale in vsaj takšen uspeh kot v Mexicu. To je odlično še-sto mesto. MIRO K(K;LVAN Kocuvan je odšel v JLA kot nogometaš, vrnil pa se je kot atlet. V vojski so ugoto- vili, da je izredno hiter in so ga poslali v športno četo. Tu je hitro napredoval m .se po vrnitvi iz vojske nastanil v Celju. Danes je najhitrejši Slovenec in večkratni državni prvak. V letošnji sezoni za- radi poškodbe ni dosegel pričakovanih u.spehov, toda kljub temu si je priboril me- sto v naši državni štafeti 4X400 metrov. Skupaj z osta- limi tekmovalci pričakuje uvrstitev v finale na olimpij- skih igrah. To pa je vsaj os- mo mesto. .lOŽK LKANKAK Največje presenečenje med celjskimi športniki. Kot at- let se je pred osmimi leti usmeril v novo športno pano- go — dviganje uteži. V os- mih letih kot samouk doseže naslov državnega prvaka in v tem letu iz nastopa v na.stop ruši državne rekorde. Trenut- no je najmočnejši Jugoslo- van v lahko — težki katego- rijo. V olimpijskem triatlonu ima rezultat 442,5 kg, v po- tegu 125 kg in v sunku 167,50 kg. Pred odhodom iz Velenja v Muenchen nam je dejal: ... »Pričakujem uvrstitev v pr- vo polovico tekmovalcev. To je med prvo petnajsterico. Nov rekord v katerikoli di- sciplini je potrditev moje udeležbe na največji .športni prireditvi leta 1972.« KUZMA lOŽE LKANKAR, NATAŠA URBANtlC, MIRO KOCUVAN Anketa pred olimpiado PESTI ZA NAŠE Nekiij dni perd priOetkoni olim- piade v Miinchnu smo obiskali obi-ane celjske, žalske, laške in šniars.ke občine. Z njimi smo se v kratkem pogovorila, kako bodo spremljali letošnje olimpijske ig- re in kaj pričakujejo od celjskih tekmovalcev in naše športne re- pre/.enlance na tej naj'vet-ji .šport- ni prireditvi v .svetu. MM TRliGI.AS, (k'lje — za.stop nik Rog. Slatine — IgTe bom spremljal piieko TV. Seveda mi bo zaradi pre- malo odmerjenega časa marsi- kaj ušlo. Toda kljub temu upam, da bom ujel draž teh iger. Največ pričakujem od rokometa- ■šev in od Urankarja. AMCA ZALOKAR, Rog Slatina frizerka — Za šport se ne zanimam mnogo. Kljub temu bom tu in tam le fwgledala, kaj se dogaja na olimpijskih igrah. Ker ne po- znam dobro naše športnike, jim želim, \"seim .skupaj, največ us- peha. .M)ZK /AKOsEK, Cel.je — bri- vec — Vse (xldaje bom .spremljal na TV zaslonu. Ne sme mi uiiti niti en program. Težke bodo nof:i. Od Celjanov največ pričaku- jem od Nataše Urbančič. Kolajne pa pričakujem od košarkarjev, rokoborcev in morda vatei-poli- stov. ROMAN PAl.IIAKTINfiKR, Ce Ije — propagandist — Skoraj vso olimpiado bom spremljal preko TV in olimpij- skega DELA. Za dva dni pa grem v München. Koliko bom tam vi- del, je težko reči, ker še nimam v.stopnic. Se bomo že znašli. Vsaka uvrstitev Cel.janov med najboljših osem, je uspeh. Ko- lajn pa bo malo. Se najbolj bli- zu so rokometaši, vaterpolisti. boksarji in rokoborci. VIKI IWM{N, Celje — sekretar občinske zveze za telesno kultu- ro — Te dni bom zagotovo stalno doma. In to ob TV sprejemniku. Kot športniku mi ne sme uiti prav nič. Od naših pričakujem lepo borbo in borbenost vseh treh Celjanov. Nataša ima največ mož- nosti in tudi štafeta ni slaba. Se- veda pa ne smejo tako slabo teči kot r Smimi ne BAI. Urankar bi z 12. mestom dosegel lep us- peh. n)NE ŽCANK, Gotovlje, vodja priprave dela: — Doma bomo spremljalo bor- be najboljših športnikov sveta. To bo vsekakor lep doživljaj in bomo videli več kot oni v Miin- chenu. Urbančičeva in Urankar pa bosta najboljša Celjana. LAIK) (iOBEC, Dobrna, študent — Za nekaj dni bom obiskal brata v Nemčija. Upam, da mi bo omogoči! tudi ogled iger. Dru- gače pa bo tu TV. Največ dam za Kocuvana, ki bi moral skupaj z ostalo trojico osvojiti šesto me- sto. Urankarju pa želim rekord. To je dovolj. .lANEZ KRIŽNIK, Laško — komercialist Doma ob T\' sprejemniku bomo spremljali igre. Moja prog- noza je .sledeča: Urbančičeva ma, Kocuuan s štafeto osmi in Untnkar petnajsti. Vsak pla,sma boljši od t«ga je velik uspeh. KOŽO SKALE, tk-Ije — monter tejitnio — Otvoritev bom gledal še do- ,jna ob zaslonu. Dan pozneje pa 'potujem na montažo v Moskvo. Upam, da bom na sovjet1A1MAN IIKKMAN, IVirovčc. stsvec -- Letni odmor sem že izkori- stil, pa bom moral zaradi tega gledati in spremljati igre preko ča-sopisja in TV. Upam, da bo na.-ia televizija dovolj prenašala. Od naših atletov največ priča- kujem od Urbančičeve. Pa tudi Kocuvan bi laliko v štafeti mnogo prispeval k uspehu. Drugače pa bodo kolajne okrog vratu pri na- ših vaterpolistih, rokomeiaših in rokoborcšh. KRANJO B(K,ADI, Celje — sta vec instruktOT — Vsak ditfi bom oto T\^ Od Celjimov bodo najboljši Kocuvan in Urbančičeva. Presenetfjo pa lahko Parlov, košarkaši in roko- metaši. Vsi torej pričakujejo olimpiado z največj:m zanimanjem. Zato upamo, da nas televizija ne bo negat.ivno presenetila. Razgovore vodil: Jože Kuzma VESTI IZ REKREACIJE — Na svoji zadnji seji je ko- misija za rekream področju. D. (i. Športne vesti SEDEMNAJST ZLATIH Celj.ski atletski kolektiv je po- novno potrdil svoj primat v Slo- veniji V petek m .soboto je bilo v Ljubljani republiško atletsko prvenstvo Slovenije za posamez- nike. Kljub slabemu vremenu in skoraj nemogočim pogojem za dobro tekmovanje so se celjski atleti borili in osvojili 17 zlatih kolajn. To je temvečji aspeh, ker ni nastopil za celjsko vrsto olimpijec Miro Kocuvan in so s .em Celjani izgubila še vsaj prvih mest, kajti Miro bi zagoto vo lahko osvojil najboljša mesta v teku na 100, 200 in 400 met rov ter prispeval k uspehu olieh štafet 4x100 in 4x400 metrov. To- rej 17 zlatih kolajn, 7 srebnvih in 6 bronastih je več kot dobaa bera za Kladivai', Ce pa pogledamo u.s.peh celj- ■skih tekmovalcev nadrobneje, mo- ramo omeniti, da so dekleta po- polnoma zlomila v.se nasprotnice. Osvojile .so deset kolajn za prvo mesto, trikrat bile druge in en- krat tretje. Samo v štirih disci- plinah ni-so stopile na najvišjo stopnico. To v disciplini disk (Kastelic je bila tretja), skoku v daljino, skoku v višino in v teku na 800 metrov, ko je bila prvakinja Urankarjeva druga. No- ve zmagovalke so: Pavšerjeva na 100, 2Ü0 in 400 m, Darmoljeva v teku na 100 in 200 m ovire, Uran- karjeva v teku na 1500 m, Urban- čičeva (ta je .sprejela tudi prehod- ni pokal najboljše slovenske športnice v letii 1971) v metu kopja in krogle ter obe štafeti 4 X 100 m in 4 X 400 metrov. Zelo dobra pa je bila tuda Dermolje- va, fci je osvojila dru^o me4.88!. ,=">00 m — Svet eš- iia tekmovalka Kladivar.ja KOŠARKA V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva v republi.ški ligi, kjer trenutno Celjan, zasedajo prvo mesto, so celjski košarkarji o'di.gj-ali prijateljsko tekmo z zveznem Idgašem v Trbovljah. Zaradi neurja je bila tekma odigrjina v telovadnici, kjer pa niti ena niti druga ekipa nista mogli pokazati vsega svojega znanja. Celjani so s svojo igro dokazali, da so za t-ekmovanja solidno pripravljeni in z malo več sreče pri koncu bi lahko celo zmagali. Rudar je celo rekmo vodil s S—8 točkami razlike, v zadnjih treh minutah pa so Celjani z ostrim pressingom domačine skoraj ujeli. Pni Celju lahko pohvalimo celo ekipo, najbolj pa se je odlikoval Tone Sagadin m ■ pa Miloš Sagadin s točnim: meti iz vseh položajev. Koše za Celje so dosegli Tone Sagadin 23, Miloš Sagadin 22, Z. Sagadin 1.3, I^ko- var 4, Pešec 4, Peterka 2, Jančič 4 JANEZ CEPIN NOGOMET Nogometaši celjskega Olimpa so v preteklih dneh odigrali še dve prijateljski nogometni t.ekmi. V povratnem srečanju so v Hrastniku premagali istoimensko moštvo 7:2 (5:0). Pri tem pa so pokazali zrel in uč.nkovit nogomet. V nedeljo pa so gostovali v Celju nogometa.ši Oroteksa iz Oro- slavja, člani hi-vatske republiške lige. Celjani so tokrat izgubili 3:5 (1:4). Kljub temu so pokazali dober nogomet in bild v drugem polča.su celo boljši Zadetke sc v Hrastniku dosegli — Cretnik 3, Muršič 2, Koštomaj in Prevolnik, proti Oroteksu pa Muršič dva in Koštomaj. Na posebnem sestanku v soboto dopoldne .so v Celju dokoniaio določil: moštva za prv: in drugi razi-ed celjske nogometne podzveze. Letos bo v prvem razredu sodelovalo dvanajst ekip, v drugsm raz- redu pa šest. Moštvfi pa so sledeča: 1. razred — Šoštanj, Ljubno, Sttaža, Senovo, Osankarica, Vojnik. Celulozar, Brežice, Boč, Žalec, Ojjckar in Radeče. V drugem razredu pa Laško, Polzela, Ponikva, Oplotnioa, Vransko in Gotovlje. V prvem koli. '.i. septembra igrajo sJeeliu v pionii-ski konkurenci so plavalcd in plavalke Nep- tuna sodelova i na republiškem prvenstvu za mladince v Kranju. Med najboljšimi slovenskimi klubi so Celjani peti. Zbrali pa so 11.819 točk, kar pomeni, da so imeli mnogo finalistov. Kar 21-la'at so celjsJv! plavale dn plavalke plavale v finalu. Kolajno pa so oovo- jiae plavalke v štafeti 4x100 metrov mešano. Mimo tega uspeha so dobre reeultate dosegle Lebanova, kd je büa trikrat četrta, Dobro Mnfekova, Se«ičarje^-a, Bobnova In Panii^ev«. j* 14. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 Kiii:,..u zuljeiijaiia pul ji- vu- (lita sliozi Vi-Iili-e tf.žavf, skrbi in l)(),,i . v kiUerih pa ni nikoli klanll. 'il.Kiil se je v kmečki družini na (>-!-: "lU ia brdu v Brkinih kot najstarejši izined 11 otrok očetu Fraucu in materi Jožefi. Otroška in niiadeniška leta je preživel v rojstiieni kraju in bil deležen le osnovnošolske izobrazbe. V vztraj- nem in iiiipornem kmečkem delu se je razvil v krepkega mladeni- ča, Protifašistično in svobodoljub- no slovensko okolje mu je v rod- ni vasi na Primorskem dajalo dovolj .spodbud in vzorov za boj proti italijanskim okupatorjem, saj so njegovi vaščani že septembra 1919. leta s kamenjem, koli in puškami pres^nali iz vasi oddelek italijanske vojske in tudi pozneje so Osirožani nadaljevali boj z Italijani. Toda pomanjkanje tra- dicij v organiziranem društvenem in političnem delu ter boju mu ni v skromnih vaških razmerah omogočalo, da bi si pridobil na tem področju tolikšnih izkušenj, kot si jih je lahko pridobila mla- dina, ki je živela v mestih. V začetku oktobra 1941 je Karlo prispel na Ostrožno brdo in se kmalu doma sestal z Ervinom Dolganom, organizatorjem NOB na Primorskem, ki ga je obvestil o temeljnih problemih protifašistič- nega oboroženega NOB jugoslo- vanskih narodov. To mu je za- dostovalo, po.sebno še zato, ker je zvedel, da je njegov brat Fran- ce že dolgo v partizaiuskih enotah. Takoj se je odločil, da vstopi v partizanske . enote. Vendar se je moral vrniti v Imperijo, da pri- dobi še druge slovenske tovariše in zabriše za seboj sledove. V Imperiji se je Maslu posre- č.'lo pridobiti za vstop v NOB le Iludlja »lodica, doma iz Velikega otoka pri Postojni. Modica so po- tem Italijani ujeli in ga poslali v Grčijo, vendar jim je pobegnil h grškim partizanom (ELAS), po- tem pa junaško padel. Preden pa sta 2. 12. 1941 pobegnila, so slo- venski fantje novembra izvedli na- pisno akcijo v Imperiji — narisali srp in kladivo po mestnih zido- vih, Maslo in Emil Legi.ša pa sta zažgala vojaško skladišče slame in sena, ki je zgorelo. Maslo in Modic sta 2. decem- bra 19 U s ponarejenima dovolil- nicama ki jih je pripravil Modle, pobegnila in se z vlakom pripe- ljala v Sežano, potem pa stopila v partizanske enote. Maslo se je priključil nolganovi skupini v Br- kinih iu kmalu postal njen naj- pogumnejši borec. Ldeležil se je večine njenih akcij pozimi 1941/4;i. 4. aprila 1942 je organiziral napad na karabinjerje pri Ambrožiču v Brkinih. Padla sta karabinjerski brigadir In poročnik. Nekaj dni po boju na Nanosu (18. 4. 1942) je zbral in razbitih čet razkroplje- ne borce in okoli 25. 4. 1942 or- ganiziral na Suhorskem gradu v iJrkinih Brkinsko četo ter postal njen komandir. Četa je postala pod njegovim vodstvom ena iz- med najuspešnejših in najdrznej- ših slovenskih paKizanskih enot. Zlasti je zaslovela z drznim na- padom na vojaško stražarndco na Mali Bukovici (3 km od Ilirske Bistrice). 18. maja 1945, ko je prisilila na predajo brez strelov večje število italijanskih vojakov, potem pa jih polgole pognala pro- ti Ilirski Bistrici, s čimer je hudo osmešila fašistično bojcvitost. Prav tako drzno je uničila 14. junija 1942 stražarnico v Merečah, ob progi Pivka—Reka, zaradi česar so fašisti požgali 7 vasi in pobili 33 talcev. Potem pa je četa pre- gnala iz slovenskih gozdov italijan- ske oglarje, s kmetij v okolici Ilirske Bistrice pa itaJijanske ko- loniste, nato pa v Snežniških go- zdovih uničila dva italijanska vo- jaška kamniona ter pobila rečje število vojakov. Vendar pri dveh poslednjih akcijah Maslo ni so- deloval, ker je bil 30. junija na Silcntaboru huje ranjen, toda že jeseni 1942 ga spet srečamo kot komandirja reorganizirane Brkin- ske čete. Spomladi 1943 je postal komandant Gregorčičevega bata- ljona, s katerim je prešel v Grad- nikovo brigado ob njenem odhodu na Notranjsko avgusta 1943. Med nemško ofenzivo se je vrnil na Primorsko kot komandant bata- ljona, s katerim je vodil hude boje z Nemci na Nanosu v okoli- ci Razdrtega, v Vipavi na Cer- kljanskem in drugod. Decembra 1943 je postal komandant Istrskega odreda, maja 1944 pa se je vrnil v sestav IX. korpusa in se boril v njegovih enotah do konca vojne. Med boji za Trst je bil koman- dant jurišnega bataljona. Sloviti partizanski komandant Karlo Maslo pa ni bil le zgle- den In pogumen borec, pač pa tudi prizadeven in vesten delavec, ki se je po demobilizaciji iz JLA posvetil kmetijstvu, svoji priljub- ljeni dejavnosti, in dosegel kot upravnih kmetijskega posestva na celjskem območju pomembne us- pehe. Sedaj pa živi z družino v Celju v zasluženem pokoju, kjer si je pretežno z lastno prizadev- nostjo zgradil lepo hišico, vendar se ni ločil od zemlje in kmetij- stva. Blizu Vojnika je kupil opu- ščen travnik in si na njem z lastnim trudom uredtl čudovit sa- dovnjak, v katerem goji in hrani neomajno ljubezen do zemlje, več ne hraniteljice življenja. Ob tvojem življenjskem jubileju Ti,' tovariš, Karlo, iskreno česti- tamo In kličemo: »Ostani še dolgo let čil in zdrav!« Tvoj borec MAKS ZADNIK Skofja Loka Velenje Dejavnost pa tudi perspek- tiva splošnega gradbenega podijebja Vegrad v Velenju prav gotovo odseva tudi v de- lovnem področju domačega, se pravi velenjskega sektorja. Tu zavzemata graditev stano- vanj in gradnja industrijskih objektov prvo mesto. Tako naj bd bilo tudn v prihodnje, seveda ob določenih izboljša- vah in še močnejšem pre- hodu na industrijski načtn gradnje. Velenjski sektor, ki ga vo- di inž. Veno Svoljšak, se lah- ko ponaša z mnogimi deli, solidinicr.ii[.")> in projt^asnim zaključevanjem obveznosti. Tako bo predčasno gotov 183 stanovanjski blok — grajen za trg — v pritličju katerega bo nova veleblagov- nica velenjske ERE. Tudi stanovanja v novem 100 stanovansjskem bloku, blizu pošte, so prodana, le poslovni lokali čakajo na svo- je kupce. Ta enota pa izvaja še mno- ga druga dela — nov velenj- ski zdravstveni dom, telovad- nico pri tretji osnovni šoli, bale za novo industrijo grad- benih Cementov pri šaleku, v Šoštanju 29-stanovanjski blok, zatem za Gorenje veli- ke skladiščne prostore, nov otroški vrtec itd. Prav tako bodo gradili 150-stanovanjski blok za potrebe velenjskega rudnika, zatem tehniško srednjo šolo in še in še. Ko bo odobrena lokacija, pride na vrsto nov 100-stano- vanjski blok za trg. Skratka, dela dovolj in kot vse kaže bo tudi letni plan krepko prekoračen. In kakšna je perspektiva? Na vsak način v graditvi sta- novanj m v indufitrijski gra- ditvi. V Vegradu se pri- pravljajo na izvajanje občin- skega načrta — .'OO stanovanj letno. Nova lokacija za gra- ditev stanovanj v olokih se odpira v Bevčah. MB Nov stanovanjski blok v Velenju tik pred dograditvijo. V pritličju bodo i>oslovni prostori SODELOVANJE POBRATENIH ME: Sodelovanje in skupne akcije med pobratnimi mesti Cuprije, Doboja in Celja se vrše preko celega leta. V to sodelovanje in zbliževanje med mesti in njiho- vimi prebivalci se z letošnjim le- tom aktivno vključu.jejo tudi mla- di. Na skupnem razgovoru pred- stavnikov občinskih konferenc Zve- ze mladine Cuprije. Doboja in Celja v Cupriji smo ugotovili, da je nujno, da mladi nadaljujemo tradicijo bratskega sodelovanja, ki izvira iz časa NOB. In iz te tra dicije se mora razviti sodelovan,ie, ki mora težiti k spoznavanju in zbliževanju mladih na vseh pod- ročjih. Na osnovi tega skupne.>;a zaključka smo sestavili program dogovorov, manifestacij in akcij. lii bodo potekale skozi celo leto v vseh treh mestih. V juliju prihodnjega leta se mladinke in mladinci iz Cupri,je, Doboja in Celja, združeni v bri- gadi »Bratska mesta«, udeleže zve- zne delovne akcije Beograd—Bar. ObK Z;MS Celje povabi na kul- turno manifestacijo »Naša bese&a« mlade kulturne ustvarjalce iz Cu- prije in Doboja. Mladi iz pobra- tenih mest se bodo udeleževali pohodov po poteh partizanskih enot in pohodov mladinskih teri- torialnih enot. ObK ZMS Cuprije pripravi v počastitev Dneva mladosti šnortni turnir 7 udeležbo mladih Iz Doboja in Celia. Mladi taborniki, študentje in druge specializirane mladinske or- ganizacije bi izmenjavale svoje iz- kušnje pri delu in pripravile skup- ne akcije (taborjenje v Kokar- jih ipd.) Skozi celo leto pa bi potekata izmenjava mladinskih časopisov, (?radlv za tematske konference in izmenjava delegacij mladih. Pro- gram sodelovanja, ki je izdelan na osnovi predlogov in želja mla- dih iz pobratnih mest, je obširen mladi iz Celja se moramo tru dlti, da zastavl.ien cilj realiziramo kljub txMalJ-nosti Cuprije in Do boja. kajti takšno sorlekivan je ši ri spo7navan.je naših bratskih na- rodov än domovine. FRANCI RAMŠAK POTROŠNIK IN POLETJE Kljub vsej draginji iiaše^ turizma se sorazmerno ueij, ko število naših ljudi nekaiuj znajde in prebije vsaj nekti^ dni na morju, v hribih oj drugod. Ob vsej draginji je vedno večje število tistih ki morajo večji del svojeg^ prostega časa in tudi dop^ sta porabiti za delo na majk nem kosu zemlje okrog 'zijj ali na honorarnem delu, e, lahko tako rečemo. Za našega delovnega človt ka kot potrošnika je letošnji poletje eno najbolj vroči\ Zato sindikati tudi tako pt udarjajo, da namesto v prei, videnih okvirih — 5 odstol kov življenjskih stroškov no, raščajo veliko hitreje in og^ro žajo doseženo življenjsko n ven nižje plačanih delavcen. Statistike so eno, sprehoi po trgovinah pa pokaže pct vsem drugačno sliko. V teh vročih dneh sem govoril i našim konzulom iz Ziirichi in zatrdil mi je, da se po ne. kaj mesečni odsotnosti iz do-, movine (tu je bil aprila ii zdaj je na dopustu) ne znay de več v naših trgovinah in med našimi cenami. Da ni edini in da to lelja za veliko naših ljudi, je vse, kar sen mu lahko odvrnil Pri vsem tem pa potrošnika najbolj grize zavest, da bi se marši, kateri podražitvi lahko izog. nili, če bi imeli v našem po. slovnem in gospodarskem življenju nekaj več reda in če bi nekaj bolj spo.šiovaU predpise,, tako pa sredi vro- čega poletja jugoslovanski tržni inšpektorji mirno ugo- tovijo, da vsako četrto ali pe- to podjetje v trgovini m go- stinstvu krši predpise o ce- nah ah na primer, da se po poldrugem desetletju nacio- nalizacije trgovine pojavljajo zasebni prekupčevalci s pro- metom pravega grosista in dvigujejo cene kmetijskim pridelkom Ze omenjeni primer nomrei vsiljuje vprašanji, kako bo- mo speljali kakršnekoli zasta- vljene gospodarske načrte, če nimamo sposobnih druž- benih kontrolnih organov 2 ljudmi ustreznih kvalifikacij in dobrimi zaslužki, ki W res lahko delovali knt »nepre- magljivi in nepodkiipljivi«. Ne gre za krepitev admini- stracije, ampak ~a poslovi red in moralo, ki sta pogoj za nanredek. T. K. Anton Novačan O) Preužitkar Kuk je imel iepe san/e. Pet dragoncev je prijahalo skozi vas m ustavili so se pred Kukom, ko je sedel na pragu in molil. Pri molitvi pa ni mislil na Boga, ampak na to je mislil, kako hi obogatel, zidal si hišo. oženil se. kupil konja in na same tak", posvetne reči Dra- gonci so imeli svetle čelade, ki so se bleščale na soncu, prvi pa je imel zvezde pod vratom Ta je pokazal s prstom na Kuka, odprl je usta in je hotel nekaj povedati. V tem hipu ]Ki se je vseh pet dragoncev postavilo na glavo, tako da so konji moleli noge kvišku in mencali z njim? m čudno hrzali. Kuk se ie prest^nšU preletelo ga ie pn vsem životu: prebudil se je. Bil je razodet. odeja je zdrknila na tla. Segel je z roko. pa je ni nnšel. potem io je otipal z nogo. preden da bi vstal, m jo /p privlekel z nosnima prstoma na po- stelj »Vrag ve, kam zdrkne takAna le cunja,« je godrnja! in se pokrival. Pnjel ga le kašpli, toda Kuk se je prema- gal, ko je zabrenčala ura. Dolgo /e drčala. hreščala. sto- kala.. Kuk je nejevoljno pomnlil ■>Kalcor da bi valila!« Naposled j", udarilo dve. zahre.^čalo zopel in potem umolknilo, culo se je samo .ie (.-.nakomerno tiktakanje. Sedaj se je Kuk izkašljal in je skrčil noge skoro do brade in jel premišljati čudne savjc Pet vojakov daje štei^ilku pet. pet vojaJcnv m pet koni daje številko deset Ker so sc prikazali Kuku. ie Kvk na vsak način ražna oseba, njegovih petinšestdeset bodi tretja številka. Pet dese.t, petinšestdeset, same izbrane številke, je preudar- jal Kuk. Treba je pogledati 0 do 4.000 din ali brez franšize. Višina dogovorjene Iranšize je odvi.^na od zniožii(>sti plačila premije ni vozila, ki ga zavarujemo. Na višino premije vi)liva tudi znamka vozila. Vsa vozila so namreč razvrščena v deset kategorij. Če pa presega nabavna vrednost novega vozila 100.000 din. Je treba premijo .še povečati za določen odstotek od vred- nosti i/nad din 100.000. Zavarovanje z odbitno franšizo 1000 din Je po\prečm) v vseh kategorijah cenejše za odstotkov od premije brez odbitne fraii.šize; z odbitno franšizo 2.000 din za 67 odstotkov; z odbitiu) franšizo din 3.(MK) za 8H (»dstotkov; z odbitno fran- šizo din 4.000 pa za 8!) odstotkov. Zavarovaii.je brez (xibitne franšize Je torej predragadel, sta se Karel in mati rrnila pod vrh Homa. Mati le dolga leta delala v tekstil- ü tovarni Prebold. Karel pa »e je po končani osnovni šoli fcposlil v rudniku Zabukovi- fa. Mati je, stara osemdeset letos umrla, Karel pa je « nekaj let invalidsko Upoko- jen. Rudnik mu je v^zel «iravje, revma mu mrcvari toge, zato brez palice nika- ttior ne gre. V življenju je do- sti prestal, kljub temu pa la pokazati, da Je prava lomska grča, ki se ne da kar öko. Zena Anka je rodom La- ^ika. Doma ni bilo kruha vse in ga je morala iskati Ifugod. Ko je dve leti služila iTi Naprudniku v Grižah, sta ^ s Karlom spoznala. Pred '''clesetimi leti sta stopila oltar in šla skupaj v do- •»ek pod vrh Homa. Rodila 'a se dva: hči Fanika in sin ^rlek. Fanika je omožena *>odaj v Bezovniku, Karlek se je pred dvema letoma z 'Motornim kolesom smrtno ''^lesrečil. Zaposlen je bil pn Cestno-komunalnem pod- jetju v Žalcu, vojaški rok je služil na jugoslovansko-.gr- ški meji. Bil je tudi vnet pla nmar in je veliko pomagal pri giadnji planinskega donia na Homu. šestdesetletni Karel in pet- desetletna žena Anka sta zdaj sama. Saj pride v pomoč kdo od sosedov, tudi hči Fanika in njen mož Jože prideta. Pri- dejo, gredo, onadva pa osta- neta. »Ko bi vsaj Karlek ži- vel! « zavzdihneta in že smo pri prometni nesreči, v ka teri je edini sin izgubil živ- ljenje. — S svakom Jožom sta se z motorjem odpeljala po kup- čiji v dolino. Mogoče je Kar- lek prehitro vozil. Ne «?emo. Pozno zvečer sta zavozila v jarek. Naš je bil menda ta- koj mrtev, Joža pa težko ra- njen. Oba so potem odpel.jali v celjsko bolnišnico. Zvedela sva, da je sin podlegal. Za naju je bil to udarec, vsa iz sebe sva bila. Poslala sva v bolnico obleko in vse potreb- no. Potem so ga pripeljali. Iz Celja pod vrh Homa, šest- sto metrov visoko. Kako ga je spremenilo! smo v joku vzdihovali. Vso noč so priha- jali ljudje, prinašali vence in cvetje, tudi molili .smo, ugi- bali, kako se je moglo to zgoditi, se nemo spraševali, kako je z Jožom, hčerkinim možem. Nama pa ni dalo srce mira. Kar naprej sva se spra- .ševala: Je to res naš Karlek? Proti jutru, pravi oče Karel, se pomaknem bliže, nadenj se nagnem in zmajem z glavo: 2ena, ta ni naš Karlek, drugega so nam pripeljali. Najina slutnja m bila za- man. Drugo popoldne zasli- šimo rohnenje avtomobilske- ga motorja. Zgrozimo se: zdaj so pripeljali Jožeta, hčerkinega moža. O, nesreča vseh nesreč. Pa smo se zmo- tili. Uslužbenec pogrebnega zavoda Celje nam je povedal, da so včeraj pomotoma pri- peljali truplo mladega moto- rista iz Laškega. Pomoto je najprej odkril njegov oče. In to že v mrtvašnici. Tako smo po tolikem joku, globoki ža- losti in tihem dvomu položili na mrtvaški oder našega Karleka, najinega sina. Ni- koli nismo zvedeli, kdo je bil tisti fant iz Laškega. Nihče od pogrebnega zavoda se ni opravičil. Hribovci tako vse odpustijo, so si najbrž misli- li. Mogoče bi s pomočjo No- vega tednika zvedela za na- slov staršev ponesrečenca iz Laškega. Rada bi, da se spo- znamo, da se do kraja pogo- vorimo, kako je do tega pri- šlo. Mogoče še bolj zato, da se ne bi kaj podobnega po- novilo. Nikdar ne bi mogla verjeti, da tudi mrtve zame- njajo ... Na4 domačijo je jasno ne- bo. V zvoniku homske cerkve je udarila ura. Lipa, pod ka- tero sedimo, v krošnji tiho šelesti, oče Karel in mati Anka premolkneta, f>o obra- zih drsijo solze, za sina Kar- leka, ki že dve leti leži na preboldskem pokopališču. dk- V VSAK DOM NOVI TEDNIK 16. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 STRAH, STRAH Stara sem 17 let in sem imela pred kratkim spol- ne odnose. Zdaj me skr- bi, če nisem noseča. Po- vejte mi, prosim, koliko časa pred menstruacijo je nevarno, da dekle zanosi? Jaz jo moram dobiti oko- li 26. avgusta. Zadnjič mi je prisilo v avtobusu tako slabo, da sem skoraj ome- dlela. Za hiter odgovor pro- sim! Vicky Draga Vicky, vem, da si v hudih skr- beh in neprečute noči so huda kazen za zgodnje spolne odnose. Ena ome- dlevica v avtobusu še ni garancija, da se je zgodi- lo najhujše, vendar MO- RAŠ takoj poiskati zdrav- nika, da te pregleda in ugotovi, kaj je. Morda pa te je med tem že men- struacija rešila vseh skr- bi, ki polnijo tvojo mlado giavico, vse premlado, da bi nosila tolikšno breme. Najidealnejši čas za za- nositev je 10. do 15. dan od zadnje menstruacije,. to .le nekako na sredi med prejšnjim in novim men- susom. Povedala sem ti, draga deklica, zelo razširjeno in splošno mnenje, ki ne iz- ključuje zanositve tudi v drugih dnevih menstrua- cijskega ciklusa. Ce si boš kaj znala pomagati s tem nasvetom, bo dobro, če pa te bo doleteJIo tisto naj- hujše, česar se bojiš, pa se oglasi še enkrat s po- drobnejšim opisom. Do ta- krat pa vzdrži in ne mi- sli na najhujše! TEŽA IN BOLEČINE Kakor mnogo mladih imam tudi jaz težave, iz katerih ne vidim sama iz- hoda. Tudi moja prijate- ljica jih ima, zato prosim pomoči za obe. Pri telesni višini 153 cm tektam 51 kg, prijateljica pa pri 152 cm 52 kg. Obe pa imava preveč »špeha« na zadnji plati rn na tre- buhu. Tudi v hrani se skušava omejiti, a brez vidnega uspeha. Mojo prijateljico tare pa še ena, važnejša stvar. Večkrat, kadar je »bolna«, jo v trebuhu boli. In tega se ne upa povedati niko- mur, ker jo je strah pred zdravnikom Imeila je tudi fanta, ki je bil visok 180 cm in precej močan. Ko- likor vem, sta bila pred leti velikokrat skupaj in sta imela spolne odnose, vendar je ona vedno to- žila, da jo po spolnih od- nosih boli v trebuhu. Zdaj sta se že zdavnaj razšla in jo zeTiO skrbi, če nima mo- goče rane na maternici, ker je bil fant tako mo- čan in strasten. Pred gi- nekologom pa jo je strah. ker ni bila še nikoli pri njem. Pa še to! Ali se lahko ab menstruaciji jemljejo tablete Baralgin? Slišala sem, da jih. jemllje neka ženska v službi in ji zelo pomagajo. Ali brez recep- ta lahko škodujejo? Lidija in Jožica Spoštovani tovarišici! Vajino pismo sem po- sredovala strokovnjaku, ki je pripravljen z nami so- delovati in dobili sta na- slednji odgovor: »Presneto, manekenskih mer res nimata, pa se kar potolažita. Je že tako, da naši Janezi, Franciji in Stefeki raje pogiledajo kaj bolj okroglega, kakor ble- dolične trlice. Malce ome- jevanja v hrani, sladkari- jah in kruhu sicer ne bo škodilo, prav tako ne gi- banje na svežem zraku. Ne poskušajte se s stra- danjem znebiti »odvečnih« kilogramov. Nekaj naj le ostane za rezervo! Sicer pa poiščita v knjigah o kozmetiki (ABC kozmeti- ke, Neminljiva ženskost itd.) kakšne vaje so pri- poročljive, da se rešite »blazinic« tam, kjer jih ne želite imeti. V zvezi z drugim vpra- šanjem vam svetujem, da se prizadeta obrne na žen- ski dispanzer v zdravstve- nem domu, kjer bo zdrav- nica ugotovila, za kaj gre in tudi svetovala zdravlje- nje, če je potrebno. Nataša Ker je moda večinoma izraz mladih, mladi pa, kot je znano, nimajo ceki- nov in tudi starši niso de- narno preveč navdušeni nad njihovimi modnimi norostmi, se je sedanja in prihodnja modna sezona usmilila prikupnih šolark, šolarjev in tudi podežel- ske mladine, ter jim po- klonila oblačila, katerih variante in izdelavo pre- pušča njim samim. Hlačni kompleti iz tako imenovanega cowboy bla- ga, srajčna. krils in bluze, kombinezoni tn srajčni predpasniki, vse iz kombi- nacije vzorcev lahkih tka- nin, so preplavili ulice in jüi naredilli sveže tn nor- čave. Bodite iznajdljivi, pobr- skajte po garderobi svojih mamic tn iz blaga veselih vzorcev ukrojite sami ali pa prosite mamo, teto ali sosedo, oblačilo, kot je na primer model na fo- tografiji Paziti morate le, da bodo materiali podob- ni oziroma enaki, vzorce pa izberite po lastnem okusu. Lahko nažicate ne- kaj denarja, stopite v tr- govino tn kupite nekaj blaga »cowboy«. Iz njega ukrojite bluzo ali hlače, da pa ne bi porabili pre- več denarja za blago, po- iščite stare že zavržene kavboj ke in iz njih ukro- jite žepe, ovratnike, mo- goče rokave ali druge de- tajle tn jih kombinirajte z novim materialom. Bo- dite moderni za malo de- narja. J. VERBIČ Jt. 34 — 24. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 17 Velenje MLADI IZ ESSLINGENA ODPOTOVALI Pred dnevi so se mladi iz Esslingena poslovili od velenjskih mladincev. Štiri- najstdnevni obisk je hitro minil, slovo pa je bilo težko, vendar ne od vseh. Z nem- ško delegacijo bo na olimpijske igre odpotovala s^kupina Velenjčahov, s katerimi bodo skupaj še štirinajst dni. Ogledali si bodo prizorišče letošnje olimpiade in navezovali stike z mladimi fanti in dekleti. Predsedstvo občmske kon- »renče ZMS Velenje je prve tike navezalo z mladinsko rganizacijo iz Esslingena le- } 1971. Do prve izmenjave iladih iz obeh mest je prišlo e isto leto poleti. Izmenja- a je bila uspešna. Prišlo je udi do izmenjave delegacij, ani so zanje priredili med arodni seminar, na katerem o spoznali naš politični si- tem in ureditev naše države. K) izmenjave delegacij pa ni ifišlo zaradi nezainteresira- osti naše mladine. Letos ta as že gostuje naša skupina Esslingenu, nemška dele- acija pa je bila v Velenju red obiskom naših. Tudi za aslednje leto nameravajo ripraviti podobna srečanja, femški mladinci so bili s rogramom zelo zadovoljni, aj so spoznali tudi dobršen ;as naše Slovenije, šli so na J ogel, Bled in v Ljubljano. Irečali so se z dvema mla- linskima aktivoma velenjske ibčine, z delavskim iz Gore- ja in z vaškim aktivom Ga- lerke pri šoštanju, kjer so ih povabili na namiznoteni- ka in šahovska srečanja, fjihovega obiska so bili de- 6žni v Rudarskem šolskem entru, razveselili pa so se ih tudi rudarji, ko so jih ■joi krtje prišli obiskat v ja- Q0. Pogledali so si kulturne znainenitosti Velenja in oko- lice, precej časa pa so pora- bili za zabavo in tovariška srečanja. Vsi so pri nas ve- seli m jim je Slovenija po dolgem in po čez všeč. Kaj pa veleiljska mladina, gosti- telji nemške skupine? Zado- voljni so in veseli, saj jim tudi vreme dobro streže, še bolj pa so veseli, ker vedo, da sd bodo tudi oni odšli v NemčijO ogledat olimpiado in Esslingen. Prvi dan bodo ostali kar v novem bivališču. V nasled- njih dneh si bodo poleg olim pijskih Iger ogledali razne muzeje, se odpeljali v Schwarzvald, se ustavili v txj- varni Deimler-Benz in obi- skali pivovarno. Seveda bo na programu tudi polirtični razgovor in razni družabni ve- čeri, kateriii namen je t>va- riško spoznavanje. En dan bodo naši preživeli tudi v Stuttgartu, kjer bodo prire- dili deželni zbor, ogled TV stolpa, potem pa bo prosto, da bodo radovedneži lahko vtikali svoje nosove v trgo- vine. Verjetno bo najteže pri čakovan zadnji dan, ko se bodo pripravljali za odhod, kajti vsakdo, ki še tako rad potuje, se prav tako rad vrne tudi domov! In kaj je druge- ga pričakovati tudi od mla- dih Slovencev? BORIS MLINAR Nemška skupina v Gaberkah z mladimi Gaberčani. (Foto: Boris Mlinar) POLJSKI MAK-PAPAVtR RHOEAS žito zon, valovi v raii.. sapici, kot okras pa je med žitnimi stebli natkana rahla tenčica rdečih ozi roma bolje povedano škr latnordečih velikih cve tov. Poljski mak je eno letni plevel in ima poko; čno vejnato strblo, s pre menjalnimi, enkrat, dva- krat, pernato delnimi listi s sulicam L i.ini krpica mi. Veliki, že od daleč vi dni cvetovi imajo po dva časna lista, ki odpadeta, ko se cvet odpre, štirje venčni listi imajo na dnu modročrno liso. številn: temni prašniki obdajajo okroglasto nadrastno plod- nico. Kod je večpredalna, mnogo semenska glavica. Vsa rastlina je baržimasto dlakava in napolnjena z belim mlečnim sokom. Poljski mak cveti junija in julija, če pa je vreme bolj toplo, cveti že maja. Nabiramo samo škrCatno- rdeče venčne liste, ki jili nabiramo samo od popol- noma suhem vremenu. Na- to jüi razprostremo v čim tanjšem sloju in posuši- mo na inočiiem ij.iit'-aein -.oncu ali ludi z unietnu Jtploto na soncu. Sušen jo mora biü iutro, da venčni listi ne počrnijo. Pn suše nju moramo pazili, da se venčni listi med seboj ne sprimejo. Posušeni venč ni Usti morajo ohra.niti svojo prvotno barvo tei jih spravimo v suhili, ne- produšno zaprtih posodah in jih tako zavanijemo pred vlago. Dandanes uporabljajo posušene venčne liste polj- skega maka za izdelavo prsnih čajev. Ker vsebuje sluzi, ga dodajajo čajni mešanici iz slezenove ko renine, trpotca, sleza, luč- nika, lapuha, materine du- šice in lipovega cvetja. Tak čaj rabimo pri prehCadu in katarju dihalnih orga- nov, hudemu kašlju itd. Za čaj vzamemo 2—3 g ali eno veliko žlico mešanice na skodelico vode ter pi- jenio dve do tri skodelice čaja na dan. BORIS JAGODIC, dipl. pharm. REŠITEV ZADNJE SLIKOVNE KRIŽANKE Vodoravno: Janca, teren, Rapa, oven, kolaps. Ita, Aleria, as, let. Stem, iva, Koreja, Kelt, osel, c^kol, TK, avto, SO, tamtam, Iranka, kantor. NAGRADE SO TELE: I. nagrada 100 din ter 5 nagrad po 30 din. Rešitve pošljite do 4. septembra 1972 na naslov: NOVI TEDNIK, Celje, Gregorčičeva ulica 5, s pripisom KRIŽANKA TKANINE. Prijetno reševanje. NAGRADNA KRIŽANKA 18. stran NOVI TEDNIK Št. 34 — 24. avgust 1972 Jt. 34 — 24. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 19 Laško „KIDRIČEVCI" ZAVIHALI ROKAVE j Največja, v zadnjih letih Igraj ena stanovanjska sose- da je v dolini ob potoku 8'ikovci pod vzhodnim po- bočjem Huma. Naselje na le- »em bregu potoka povezuje Kidričeva ulica, ki je dolga &oli 600 metrov in ima več feranskih odcepov. V nase- ki je povsem novo in je okoli 100 številk, je ce- jrta bila naravnost obupna, v leževju pa celo pravcati hu- dournik. Žal je pas, ki je predviden za cesto skozi na- selje, preskopo odmerjen, za- to se na njej ne bosta mogla brez težav srečati tovornjak In osebni avto. Kako to, da je ta pomanjkljivost zapaže- na šeCe sedaj, ko so domala končane vse vrtne škarpe in zasajene vse zelene in zidane ograje ob cesti. Občani naselja ob Kidriče- vi ulici, ki obeta biti ena naj- lepših v Laškem, so v svoji želji, da čim prej uredijo tu- di cesto, prevzeli pobudo v svoje roke, seveda pa jim je skočila na pomoč tudi krajev- na skupnost. Minulo nedeljo so (lastniki hiš ob imenovani cesti po vsej dolžini skopali jarek za podzemni vod ulične razsvetljave. Vanj bodo polo- žili betonske ce\n, pripravili jaške za priključke in teme- lje za drogove. Ko bodo ta de- ua končana, bodo pomagali utrjevati cestišče, da bi po- tem mogli vso cesto tudi as- faltirati. Večina se je odločila potegniti asfalt tudi do svo- jih hišnih vrat, oziroma do garaž. »Kidričevci« utegnejo s svo- jim primerom spodbuditi tudi druge občane v mestu za po- dobne akcije, ki primora sku- pnost, da njihovemu prispev- ku v denarju in delu doda tudi svoj delež. Pobuda občanov ob Kidri- čevi ulici izstopa zlasti zato, ker v programu deC iz pol odstotnega samoprispevka za ceste njihova magistrala ni bila zajeta, pa vendar utegne biti gotova prej kot tiste, ki so v programu, na primer Ti- tova s podaljškom do Marija- gradca. Občani tega novega naselja so predvsem mlajši občani, zbrani iz vseh vetrov in niso obremenjeni z nava- do mnogih »starih domicil- nih« občanov, ki raje kritizi- rajo in čakajo, da bo njihove potrebe zadovoljil kdo drug. NAŠE VMAiOiEiMm V vsaki številki Novega tednika vam bomo postavili eno vprašanje. Napisali ali obkrožili boste odgovor, za katerega boste prepričani da je pravilen. Odgovore na kupone pošljite na uredništvo Novi tednik Celje, Gregorčičeva 5. do ponedeljka. S tem že sodelujete pri žrebanju V žrebanje bomo uvrstili vse odgovore — pravilne in nepravilne Toda z na- gradami LIBELE iij KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE bodo nagrajeni (e tisti izžrebanci, ki bodo pravilno odgovorili. Pet izžrebanih igralcev z nepravilnimi odgovori pa bo prejelo knjižne nagrade Torej — vsak teden 15 nagrad za naše bralce in bralke v novi NI igri. In še posebne nagrade za nove naročnike Za vse nove naročnike ki se bodo naročili aa NI z naročilnico, ki jo bomo objavili vedno na tem prostoru pa bomo pripravili vsake tri tedne še posebno žrebanje — za Libelino konvektorsko peč ali pa za maser Skupno torej čez 500 nagrad Libele in Keramične industrije Liboje za nove na ročnike in bralce. | In še 300 knjižnih nagrad NT. Presenetljivo veliko odgovorov smo spre- jeli, kar seveda pomeni, da je dvoboj sto- letja res vse prevzel. Anton Novak iz Celja pa nam je takole pisal: »Ker morajo tudi bi odgovori biti v uredništvu do ponedeljka, kot navadno, me zelo zanima, kakšen odgo- vor boste upoštevali kot pravilen. Gornji odgovor (Tone meni, da bo prvak Fischer) je le moje osebno mnenje, tega pa v naprej nihče ne ve točno — pred zaključkom turnir- ja. Se vam ne zdi? V tem primeru bi morali opraviti žrebanje šele v septembru.« Tone, veste, tako dolgo, ne bomo čakali. Med pravilne odgovore smo uvrstili vse dopisni- ce. Najprej smo izžrebali nagrade, nato pa še pratiko. In kako je žreb izbral? Tehtnice prejmejo: Suzana Pečnik, šaleška 19, Velenje Pepca Kojc, Gregorčičeva 1, Šoštanj Dominik Gregi, Cesta na grad 38, Celje Zorko Kotnik, Šmartno ob Paki 62 Franc Flander, Valentinčeva 6, Laško Nena Kresnik, Vransko 22 Dragica Kačičnik, Vrbno 26 a, Šentjur Anica Žekar, Hrastje 49. Prevorje Stoletno pratiko dobijo po pošti: Lojze Turjak, Dečkova 56, Celje Leopold Mum, Hruševec 2, Šentjur Adela Stritih, Vojnik 184 Borut Sitar, Pristava 16, Vojnilk Miki, Nosan, Mariborska 17. Celje Med vsemi prejetimi dopisnicami pa se je znašlo- le nekaj takih, na katerih bralci niso bili prepričani v Fischerjevo zmago. Tu in tam je še kdo zapisal: Morda pa si bo Spasski le premislil. Lepo je, da še vodno zaupamo v oba, ki sta v zadnjih tednih storila ogromno za popularizacijo r;aha. NOVO VPRAŠANJE ZA VAS Kateri športniki iz Celja bodo letos sode- lovali na olimpijskih igrah v Münchjiu? Dopisnice s kuponi nam pošljite do pone- deljka, 28. avgusta 1972! Izžrebanci, istega dne se dobimo v uredništvu ob 17. uri. Izdelki KERAMIČNE INDUSTRIJE — Libo,je so v številnih izvedbah tako pestri, da najdejo primerno mesto v vsakem stanovanju Uporabni so v ku hinji — dekorativni v ostalih pro štorih. S KAVNIM SERVISOM za turško kavo bo vsaka gospodinja gostom ne- hote izrazila, naj se počutijo sproščene. Priročnost in dekorativnost te po- sode sta odliki, ki naj navdušita vsako gospodinjo lndustri.jska prodajalna KERAMIČ- NE INDUSTRIJE LIBOJE je odprta ob delavnikih od 8. do 18. ure, tudi ob sobotah HiELJ/IR- SKA SLOGA JE CENEJŠA C)))iiunje hmelja je v pol- nem zamahu, toda pogosto di-ievje močno ovira ročno obiranje. Mar strojnega ne? Strojno obiranje preprečijo le hudi nalivi, če se zemlja toJiko razmoči, da s traktor- ji ne morejo v hmeljišče po trsje. Vsi obiralni stroji v Sa- vinjski dolini obratujejo noč in dan, razen tiste ure, ki so potrebne za mazanje in vzdr- ževalna dela. Na Goniilskem na primer od koder sta naša posnetka' obiralni stroj tamkajšnje hm«! Ijarske pogodbene str(»jne sku. pnosti, obira za 32 hmeljarjev, ki imajo skupaj okoli 35 hü hmelja. Stroj obiia za vse hmeljarje po vrsti in v eta- pah, tako da vsf solastniki tudi ves čas lahko hmelj v svojih sušilnicah sušijo, s strojnim obiranjem niso za- dovoljni samo zato, ker stroj kobule obira pod streho, mar- več tudi zato ker je tako obi. ranje cenejše, ker namesto 25 ljudi za hektar potrebuje- jo le še največ pet ljudi, ker ni skrbi za prehrano velikih skupin obiravcev in za njiho. vo prenočevanje. Obratovanje velikega stroja redno nadzira kontrolor iz pod.»etja »SIP«, ki ,ie stroj izdelalo. Pogodbene skupnosti v Sa- vinjski dolini vse bolj razni- čujejo pregovor, da v »šano- viji« še pes crkne in dajejo vedno večjo veljavo staremu zadružnemu rekSu: V slogi je moč! Foto: T. TAVČAR Zapis: J. KRAŠOVEC V SAMOTNI GRAPI v samotni grapi živi ANA PETROVIČ sama, odkar ji je pred tremi leti umrl mož ALOJZ PETROVIČ, s katerim sta crjžno leta in leta hodila delat v druge mline, ker svojega nista imela. Šele pred leti sta kupila mlin v Velikem dolu, v tesni grapi sredj bujnega zelenja ob hitrem potoku, ki izvira v hribih nad Leskovcami. In res se je treba po- šteno potruditi, če hočete priti do Petrovičeve Ane, mlinarice od mladih nog. Cesta pelje od Podsrede proti Koprivnici, kjer za- vijete na levo proti Le- skovcam, od tam pa spet na desno, mimo kmetije po travniku v grapo. In do- bro je treba napeti oči, da noga najde v bujni tra- vi majhno stezico, ki vo- di do potoka, ki se je po- tuhnil v najnižjo vrzel ze- mlje, na katero redkokdaj posije sonce, kajti tako silno skopo si je odmeri- lo košček modrega neba nad sabo. Ano smo srečali pri so- sedovih, ker jim je poma- gala čistiti solato. Doma je sama. Ima štiri otroke. Najstarejši Franci in ma- lo mlajši Rudi sta oba na Senovem, Anica je v No- vi Gorici, kjer ima druži- no, najmllajša Kristina pa se v Senovem uči za fri- zerko in prihaja ob sobo- tah domov k mami v sa- motno in tesno grapo. Si- cer pa jo otroci radi obi- ščejo in znajo spoštovati njen trud, ki je veljal nji- hovo vzgojo in željo, da bi čimprej prišli do svo- jega kruha. Potem me je popeljala po strmi rebri navzdol in ugledal sem slamnato stre- ho v reber stisnjenega mili- na in zdelo se mi je, ka- kor da ga je narisal v kakšni svoji fantazijsko bogati risanki penadkrilji- vi Walt Disney. Lahko pa bi bil za kočo v kateriko- li pravljici. Tišino samote moti samo glasno in ve- selo žuborenje potočka, kateremu Ana ne ve ime- na. Ve le to. da izvira pod hribom, da je okolli še več izvirov in da noben nima pravega imena. Zraven mlina je hiša ki sta jo postavila z možem v letih garanja in samoodpovedo- vanja, da bi si ustvarila topel dom. Povabila rne je v hišo, ki prostorsko ni najbolj razkošna, je pa zato ljub- ko ürejena in čista, da je bilo prijetno sesti za mi- zo, na kateri so se v vazi košatile rože, ki jih tudi zunaj na vrtu ob skrbni Anini negi ne manjka. Hlad v hiši nama je pri- jetno deli, saj je bila zu- naj, višje na sončni rebri prava tropska vročina. Ob kozarčku je stekel pogo- vor, prijeten in sproščen, kajti Ana je kljub trdemu življenju ostala vedra že- nica. Svet je ugledala pred devetinšestdesetimi leti na Veterniku nad Kozjem, njen pokojni mož Alojz pa celih devet let prej na Velikem kamnu. Pred oC- tar sta stopila 1934. leta in živela v trdem delu, slo- gi in skrbi za družino vse do njegove smrti, ko ga je pokončala zahrbtna in neozdravljiva bolezen. Sa- mo v dvajsetih letih sta se šestkrat seliOa iz mlina v mlin, bila sta povsod znana kot dobra in vestna mlinarja, pa kaj ne bi, saj sta od mladih nog bila vajena dela pri mlinskih kamnih. Najprej sta bila pri Mačku v Šonovem pri Kozju, njegov mlin je po- zneje pogorel. Od tam sta šila k Angelku Pavlinu v Bistrico ob Sotli in tam sta bila dve leti. (To je mlin, o katerem sem že pisal — zadnji pred izli- vom Bistrice v Sotlo, kjer so v bližini ujeli lüjo Gre- go riča.) 1949. leta sta od- šfia v Veliki dol pri Ko- privnici, pozneje pa sta mlela tudi v Dovčku. Tam sta mlela celih osem let pri že rajnkem škobeme- tu. Od tam pa ju je vo- dila pot v Alojzov rojstni kraj — v Veliki kamen k Antonu Mirtu, kjer sta ostala šest let. Potem sta ostaP^a šest let. Potem pa sta se odpravila v Veliki dol, kjer sta kupila mlin. si postavila hišo in enkrat po dolgih, dofigih letih mlela zase. Kako je bilo v teh le- tih? Odgovor je pravza- prav povsem preprost, ži- vljenje ni prizanašalo ni- komur, najmanj pa Ani in Alojzu, ki sta bila štan- tarja in živela v različnih krajih. Mleti jo je naučil mož istega leta ko sta se poročila in od svatovske mize se je nevesta Ana preselila naravnost v mlin, kjer se je pričelo težko delo. Posebno dobro se spo- minja vojnih let. V Dov- šku so imeli na podstreš- ju mlina skritega partiza- na — mlin pa je takrat imeli Ivan Kra.mc, ki zdaj živi na Pilštanju. Iz nje- govega mlina je šlo kar lepo število vreč moke za partizane, ki so bili ob mračnih večerih pri njem čest gost. Toda časi so bili težki, saj okupator ni prizanašal ljudem, ki so bili naklonjeni osvobodiC- nemu gibanju. Zato so bili v mlinu tudi Nemci več- krat v gosteh, a le podne- vi in so bolj preiskovali, pa tudi po moko so pri- hajali/ Tako so tekla leta in oba štantarja stp, le prišlla do svojega. Ana ima rada svoj mlin. Kolesa niso ravno v naj- boljšem stanju, vendar je v notranjosti še vse dobro ohranjeno in Ana bi rada komu mlin prodala. Pravi, da se ga ljudje branijo, ker je pač v grapi — »a mHn mora biti v grapi, saj voda ne teče po vrhu hri- ba,« de Ana očitajoče, kot bi bila sama kriva za že znane fizikalne zakone. Zdaj je sama in poma- ga sosedom Z veseljem pričakuje sobote, ko pride Kristina iz Senovega in samote ni več. Le mlin bo verejtno ostat sam in rako bo zarasla trava .. . Ana Petrovič — kljub tr- demu živl,jenju še vedno čila in vedra. Videil je siar — a notranjost je še »zdrava«, pravi mlinarica Ana in upa, da bo še morda kdo mlel v tem mlinu. NOVI TEDNIK - Glasilo oDčinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice Sentjui Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5 poO'tni predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V Kongresa 10 - Glavni m adgovumi urednik Jože Voltand. Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Edi Goršič Jure Krašovec, Milan Seničai Zdenka Su>par Milenko Strašek Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Pisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din - Tekoči račun: 501-Mf57/2 CGP «DELO« Llubiiana - Tel, uredništvo 23-fi9 in 31-05 mali oglasi in naročnine 28-00