Posairezna številka 10 vinarjev.
šiev.190.	v LfoMM v
№ 21. avgusta mffi.
Leio xliv.
~ Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-80 = Sobotna izdaja: ==
za oelo leto......K 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 8*— za oatiilo inozemstvo . „ 12'—
.i i Inserati:	■,
Enostolpna petltvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . ... po 39 v za dva- ln večkrat , . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvzomfil ne« delje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
UST Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ==
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 0. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Ho primorski bolni ćrfl mirno. - te čete osvojile ШМ ншга in Krtin. - ProMe nemško
шшт čet.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. avgusta. Uradno:
Včeraj je bilo na primorski bojni črti primeroma mirno. Ob Soči severovzhodno od Plavi so naše česte očistile levi breg reke slabejših sovražnih oddelkov, ki so se vgnezdili pri Globni in pri Britofu in ugrabile približno 59 ujetnikov. Popolnoma smo odbili nočni napad Italijanov na neki kos bojne črte v dolini reke Vipave.
Na bojni črti v dolini Fleims smo ujeli ob nekem podjetju proti sovražni predpostojanki jugozahodno cd Cima di Bocche 68 mož in smo zaplenili 2 metalca granat. Odbili smo italijanske oddelke, ki so zvečer šli proti našim postojankam na Monte Zebio.
Dunaj, 20. avgusta. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
17. avgusta. Na bojni črti ob spodnji Soči so tudi včeraj učinkovali naši topovi in metalci bomb na sovražne črte.
Na kraški planoti smo odbili sovražni protinapad; ujeli smo do 100 mož, med njimi 6 častnikov.
V	odseku Tolmin je obstreljevalo naše topništvo kolodvor sv. Lucija, s katerega se je javilo, da vozijo vlaki po njem.
V	zgornjem Cordevole in na planoti Tonezza so se naše baterije uspešno borile s sovražno artiljerijo.
Lastna skupina letal vrste Voisin je metala bombe na kolodvor Rihenberg na progi Gorica—Trst z zelo učinkujočim uspehom. Letalci so se vrnili nepoškodovani.
Sovražna morska letala so metala v minuli noči bombe na Benetke in na laguno pri Gradežu, ne da bi bili povzročili kako škodo.
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojno-tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 19. avgusta: Artiljerijske akcije na celi fronti. Posebno delovanje naše artiljerije v zgornji dolini Bela, kjer smo poškodovali železniško progo ob ustju Jezerske doline. Sovražna artiljerija je obstreljevala Gorico in poizkušala zadeti tudi soške mostove. Na Kraški planoti je začel sovražnik po ljutem topniškem ognju včeraj zvečer proti levemu krilu naših postojank napad, katerega je ustavil ogenj naših topov.
Ob prihodu Italijanov v Gorico.
Zagrebške »Novine« priobčujejo s fronte:
Zanimiv je bil prihod Italijanov v Gorico. Prve Italijane, ki so prišli v Gorico, so naši polovili in pobili. Nadporočnik Vitič se je bil z njimi po ulicah. Ko smo bili mi odšli, so prišli v mesto Italijani. Eden na konju je nosil črno zastavo. Nasproti inu je prišlo krog 30 deklet — »svoji, ki jih je bilo treba rešiti«! Pa toliko krvi preliti! Govoril sem z nekim ujetim italijanskim stotnikom. Rekel je: »La gen-te era contentissima (ljudje so bili preza-dovoljni)!«
Italijansko topništvo je pozobalo Dal-matince, a Italijane naše puške. Videl sem, kako so fantom od srda silile solze v oči. Da morajo brez najmanjše lastne krivde zapustiti, kar so bili toliko mesecev krvavo branili! Vendar si čul: »Hvala Bogu! Kogar Bog ljubi, tega tudi kara. Še nas je Hrvatov za mesec dni. Niti najmanj se ne bojimo Italijanov. Bog bo pomagal!« Slišal sem težko ranjene vzdihovati: »Pomagaj nam sinjska Gospa! Pa nam je tudi pomagala, ker ne bi bil ostal drugače od silnega topništva nihče živ!« Tako tudi je. To sem videl in slišal natanko
pripovedovati od vojakov, a izkusil sem tudi sam na sebi. Padli sta te dni dve bombi nad menoj in krog mene! A vsikdar so mi v mislih Šuničeve: »Deva vas ščiti in brani, bodite jej vedno udani!« Dasi vedno pripravljen na pot v nebesa!
Včeraj sem šel v bojno črto na pokop padlih junakov. Pridem do vojakov, slo-nečih ob naperjenih puškah. »Kako je, bratje?« Eden meni: »Dobro! Na Italijane čakam!Pred seboj vidim smrt. A te se ne bojim. Naj le pride tudi ona, ako je volja božja. Enkrat treba umreti!« Levo in desno pade tu in tam granata. A tudi krogla iz puške udari časih v drevo gosto zaraščenega gozda. Ugaja mi njegova hladnokrvnost. Dokler je takih, ni strahu pred prodiranjem sovražnika. Taki se ne umaknejo, dokler jim je glava na ramenih. Zavedajo se svoje dolžnosti, potem pa kar Bog da in sreča junaška! Nekdo piše v »Slovencu«: »Dalmatinci so proizvajali čuda, ime Dalmatincev je v vseh ustih.« In ne laže. Najboljši dokaz je to, da so fantje, dve uri prej nego jim je došlo povelje, da zapuste Podgoro, izvršili juriš na Italijane in jih izgnali iz onega dela postojank, ki je bil njim določen v brambo. In trije so bili ujeti, ker sploh niso hoteli verjeti, da je umikanje. »Ziiricher Tagesanzei-ger« piše o njih: »Branili so se izročiti svoje orožje.« A eden, ki jim je bil utekel je pravil: Z bajonetom, kamenjem' smo se bili in nazadnje grizli z zobmi! A ako bi bili imeli topništva, bi bila Podgora še sedaj naša! Pa do tega pride itak zopet preje ali kasneje.
Bojna črta pri Seči sloji trdno.
Vojni tiskovni stan, 19. avgusta. Karol grof Scapinelli poroča: Nova bojna črta, ki gre od Solkana do približno Devina ob morju, tam bolj proti Sv. Ivanu pri Devinu, se je ob zadnjih bojih znatno okrepila. Prenesla je obilni krst z ognjem težkih italijanskih topov že nad en teden.
Po izpraznitvi Gorice, kakor tudi ker smo popustili prednje postojanke na Doberdobu, tvori zdaj razdelilno črto soteska Dol v velikih potezah do Opatjega sela; soteska je globoko zarezana in gre po razdrapani kraški zemlji, na vznožju se vije cesta, ki so jo mesece in mesece obstreljevale sovražne granate.
Tudi novo bojišče, ki se nahaja le nekoliko bolj vzhodno od starega, za pravo Dobcrdobsko planoto, so prava kraška tla.
Kraj Opatje selo je že leto dni le kup razvalin; v vasi je le nekaj sto prebivalcev. Več mesecev so obstreljevali Italijani Opatie selo, ki je tvorilo dohod na goro sv. Mihaela.
Severno od morja do zaliva pri Ses-ljanu se dviga cesta ob skalnati obali proti Trstu, tam držimo stare črte.
Kratek sunek Italijanov proti Gorici zato tudi ni nič bolj nevaren Trstu, kakor je bil takrat, ko so se pričeli pred enim letom boji. Pot, ki vodi tja, je za nje pač težava, ker je utrjena.
Boj: pri Gorici.
Rim, 19. avgusta. (K. u.) »Giornale d' Italia« pravi, da stoje Italijani pri Gorici nasproti ojačenim silam; na Krasu morajo nastopati proti aktivnemu odporu.
Lugano, 19. avgusta. V bojih pri Gorici je padel general Cartella, general Pit-taluga je pa bil nevarno ranjen. Slikar Bocioni, ki je izvajal pred vojsko divjo gonjo za vojsko proti Avstriji, je padel kot prostovoljec pri Gorici.
Italijanska poročila iz vojnega ozemlja.
Lugano, J8, avgusta. (Kor, ur.) Ministrski predsednik Boselli je v Turinu govoril zastopnikom časopisja in dijaštva o zmagi in o popolni dosegi narodnih stremljenj, a poročila listov z bojišča so taka, da
dalekosežna pričakovanja zavirajo. »Se-colo« piše: Sovražniku se je posrečilo, da je izboljšal svoje obrambne postojanke od reke Vipave, čez Nalog in kote 144, Vzhodno in severno od Gorice se ne nahaja morebiti sovražnik v obupu pod pritiskom izbranih postojankah, marveč v moderno pripravljenih. Sovražno topništvo razpolaga z oklopnimi trdnimi postojankami in s skrbno skritimi duplinami in z mogočnimi kritji v gozdih in na gorah, široke lagodne ceste vežejo bojišče z železnicami. Na tisoče jih dela za bojnimi črtami ponoči in podnevi; grade se izbrane obrambne črte in železniške zveze, katerih središče se nahaja v Dornbergu. Italijani stoje pred zelo obsežnim omrežjem obrambnih črt; stalo bo mnogo truda, predno bodo premagane. »Giornale d'Italia« priznava, da se morajo omejiti pričakovanja na presilen učinek italijanskega obstreljevanja na žične ograje in strelske jarke, ker je sovražnik svoje no-vovrstne obsežne utrdbe obdal s cementom in z novimi žičnimi ograjami. Dosedanje žične ograje je, dasi so bile več metrov goste, vedno zrušilo italijansko obstreljevanje, a današnje tvorijo ozke vrste žičnih ograj v globini približno 20 metrov; obstreljevanje zato pač uniči eno in morebiti še sosedno črto žičnih ograj, a istočasno ne zruši mnogovrstnih žičnih črt. Izvesti morajo zato celo vrsto obstreljevanj; najnatančnejše se mora meriti, predno se žične ograje tako razbijejo, da jih je mogoče naskočiti. Da nekoliko potolažijo Italijane, se jim naznanja, da je tudi car brzojavno čestital kralju Italije povodom zavzetja Gorice in da je nasvetoval francoski general Gourand, naj sc imenuje italijanski kralj »Vittorio il Vittorioso«.
Napad na elektrarne v zgornji Italiji in na predor Simplon.
Base!, 19. avgusta. »Baseler Nachrich-ten« javljajo iz Lausanne: Na tukajšnjem kolodvoru so odkrili kovčeg s 36 bombami, ki so bile napolnjene z zelo učinkujočim razstrelivom. Sodi se, da gre za napad na elektrarno v Zgornji Italiji in na predor Simplon.
Benetke do zdaj 17krat obstreljevane.
Lugano, 19. avgusta. »Secolo« objavlja statistiko o dosedanjih napadih avstrijskih letal na Benetke, ki kaže, da so Avstrijci do zdaj Benetke 17krat obstreljevali. Največ škode so povzročili napadi 8. julija 1915, 13. junija 1916 in 17. avgusta 1916. Proti poveljniku so uvedli preiskavo, ker je popolnoma odpovedala zračna obrambna služba.
Laški vojni hujskači proti Cadornu.
Lugano, 19. avgusta. »Giornale d'Ita-lia«, »Tribuna« in »Sccolo« opisujejo soglasno strašne težave, ki jih morajo še premagati, predno bodo pregnali Avstrijce pri Gorici iz tistih postojank, katerih osvojitev je pa za nemoteno posest Gorice neobhodno potrebna. »Secolo« pravi, da je glavni stan zakrivil, ker je občinstvo stavilo pretirane nade, misleč, da sovražnik nevzdržno beži. Ncvarljivo znamenje vznevoljenosti vojnih hujskačev je njih opozicija proti sedanjemu ministrstvu. »Popolo d'Italia« očita v po cenzuri močno črtanem članku, da se je organiziralo tihotapstvo v Nemčijo; notranjemu ministru Orlandu pa, da jc prijatelj Nemčije. Ker vse govorjenje nič nc pomaga, se mora narod dvigniti. Ostali stavek je pobelila cenzura.
Koncc »Leonardo da Vinici«.
Berlin, 19. avgusta. »Leonardo da Vinici« se ni potopil dne 3. t. m. v pristanišču na morju, marveč v pristanišču Га-rent. Med 995 mornarji jih je bilo na dopustu 600, dejstvo, ki vojno pripravljenost italijanskih ladij zelo razsvetljuje, a v tem slučaju jc bila to sreča, ker vsaj ni bilo toliko žrtev, ker rešili so lc 5 ali 6 mož. Na krovu sta sc nahajala dva admirala,
dva kapitana in 60 kadetov in neki angleški korvetni kapiten, ki so baje vsi utonili,
Lahom se cede sline po »Palazzo Venezia«.
Lugano, 19. avgusta. Večina italijanskih listov pritiska na to, naj se polasti vlada palače »Venezia«. Rimski list »In-formazione« je odgovoril na to: Vlada je temeljito pretresavala vprašanje, ki sc bo kmalu tako rešilo, ra bo rešitev odgovarjala koristim in časti Italije. Zadeva se mora hladno presojati, ker sc nahajajo v tej palači arhivi obeh avstrijskih poslaništev pri Kvirinalu in pri Vatikanu, kjer jih čuva neki avstrijski čuvaj, kakor čuva arhive italijanskega poslaništva na Dunaju neki italijanski čuvaj,
Italijani izpraznijo tudi mesto Tripolis?
Lugano, 19. avgusta. Po zanesljivih vesteh so pričeli Italijani izpraznjevati mesto Tripolis, ker bombardira arabsko in turško topništvo že samo mesto.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. avgusta. Uradno:
Bojna skupina generala konjenice n a d v o j v o ti a Karla. Oyrska deželnobrambaa pehota in nemški bataljoni so zahodno od Mol« dave v Bukovim т naskokom vzeli višino Magura, £a katero se je bil vroč boj. Rusi so prepustili napadalcem 600 ujetnikov in 2 strojni puški, njih protinapadi so se izjalovili.
Zahodno оп Žabjev smo z ljutimi boji umaknili naprej potisnjene čete nazaj proti. pobočju Črne Bore.
Tik severozahodno od Stanislavova so odbili naši lovci sunek Rusov.
Bojna črta maršala p 1. H i n • d e n b u r g a. Pri čelvu so odbile naše čete ruski napad.
Pri Tobolu ob Stohodu smo odbili sunek sovražnika, ki je dospel do naših jarkov; Rusi izvajajo nov napad. Dunaj, 20. avgusta. Uradno:
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla. Na višrni P/iagura zahodno od Mol-dave smo odbili več napadov.
Nemške čete so zasedle goro Kreta, Na severnovzhodnih pobočjih Črne gore se boj nadaljuje.
izjalovili so se severno od Tartarske-ga prelaza močnejši sovražni sunki.
Ogenj naših topev je razkropil severno od Horozankc napredujoče rusko krdelo,	4
Bojna črta maršala pl. Hinden«
b u r g a.
Nemški oddelki so prepodili pri Kis jei'nu sovražnika iz nekaterih prednjih
jarkov.
Pri Rutki-Cereviščih, kjer so prodrli Rusi na zahodni breg reke, uspešno na^ preduje protinapad.
Sovražnik je prepustil zaveznikom 6 častnikov, 367 mož in 6 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. avgusta. Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala p 1. H i n-d e n b u r g a. Nadaljeval se je včeraj boj zahod« no od Nobelskega jezera. Ruse, ki so na« padali, smo popolnoma vrgli. Prepustili so nam na ujetnikih 3 častnike, 320 mož in 4 strojne puške. Sovražnik je na mnogih mestih bajne črie ob Stohodu znatno povišal otieni svojega topništva,
Na obeh straneh Rutke Čereviše se bije]o krajni boji.
Frl Selvovu smo odbili slabe j še ruske napade.
Prednje čete sovražnika smo vrgli pri Sriniačih.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Severno od Karpatov se položaj ni izpremenil. Zvezne čete so vzele z naskokom višino Magura severno od Ca-pnla; 600 mož je ujetih; odbili smo protinapade.
Berlin, 20, avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala p 1. H i n -
denburga.
Preprečili smo ob Berezini severnovzhodno Djeijatičev prekoračevalne poizkuse Rusov. Na obeh straneh Rutke Cere-viščev pod Stohodom se bije še boj s sovražnimi četami, ki so prodrle na zahodni breg. Z uspešnim protinapadom smo ujeli tam 6 častnikov, 367 mož in zaplenili 6 strojnih pušk,
Vzhodno od Kisjelina smo vrgli Ruse iz nekaterih prednjih jarkov.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Severno od Karpatov nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila ruskega generalnega štaba:
16. avgusta popoldne. Južno od Brzezanov ob Zloti Lipi so naše čete zasedle nekaj točk na zahodnem bregu reke. Sovražnik je napravil protinapad in ustavil naše prodiranje. Pri izlivu Zlote Lipe v Dnjester so naše čete povsod sijajno napredovale. Sovražnik se tu srdito upira. Ob Bistrici smo zasedli kraj Zolodvinska in vas Maniavo zahodno Zolodvinske. Pri Delatinu in .Vorohti se je sovražnik vsled našega pritiska umaknil proti zahodu. Naše čete so zasedle celo vrsto višin zahodno od črte Vorohta-Ardzeluza.
Po končanem štetju znaša skupni plen čet generala Brusilova v Času od 4. junija do 13. avgusta med Pripjctom do rumunske meje: 7757 častnikov, 350.845 vojakov, 405 topov, 1326 strojnih pušk, 338 metalcev bomb in min, okoli 292 municijskih voz. Poleg tega je bilo zaplenjenih veliko število pušk, za 30 vrst vojaško-železniškega materi-jala, telefonske priprave, več artilerijskih zalog in pijonirskega orodja.
16.	avgusta zvečer. Položaj ne-izpremenjen.
Petrograd, 17. avgusta popoldne: Uradno: Zahodno bojišče: Na celi fronti artiljerijski in pehotni ogenj. Delne sovražne protinapade smo odbili. Nek Zeppelin je preletel Kemmern, zahodno od Rige in metal bombe. Po dopolnilnih poročilih so čete generala Brusilova pri svojih zadnjih operacijah ugrabile 198 častnikov, 7308 vojakov, 29 lahkih topov, 17 težkih topov, 70 strojnih v pušk, 29 metalcev bomb in več kot 14.000 krogel. Te številke je še pridati k našemu poročilu z dne 16. avgusta popoldne.
17.	avgusta zvečer. Položaj ne-izpremenjen.
18.	avgusta popoldne. Na fronti Zlota Lipa zahodno od Podhajc so pričele znatne sovražne sile ofenzivo, ki pa ni imela nobenega uspeha. Sovražnik je bil z ogromnimi izgubami vržen nazaj. Ob črti Bistrica-Zolodvinska smo zasedli Stari Lisjec. V smeri proti Ardzeluzi so naše čete zasedle celo vrsto višin. V smeri proti Korosmezo so naši oddelki prodirali dalje in se bližajo gorskemu vrhu pri Korosmezo.
18,	avgusta zvečer. Položaj neizpre-menjen. V Vzhodnem morju je v noči na 17. t. m. skupina naših pomorskih letal pod linijskim ladijskim poročnikom Lešnijem uspešno napadla sovražno letalsko postajo pri Angerskem jezeru. Bombe so napravile velikansko škodo. Letalci so se srečno vrnili.
19.	avgusta popoldne. Dne 8. t. m. nas
je sovražnik po artiljerijskem ognju napadal pri Zvinjačih (15 vrst jugovzhodno od Svinjukov), pa jc bil odbit. Pri jezeru Nobel so se naše čete polastile dela sovražnih postojank na zahodni strani. Pri vasi Pere-višče ob Stohodu so naše čete po srditem boju zlomile sovražno črto in vzele vas 7 oboi, posestvo Cerevišče, žgalnico in pristavo in prodrle precej naprej. Ujeli smo 2 častnika in 220 mož, Pri trgu Sokoul je vrgel sovražni letalec 70 bomb. Pri Kirli-babi je sovražnik s premočnimi silami pričel ofenzivo in pognal naše prednje čete nekoliko nazaj,
19, avgusta zvečer, Položaj neizpre-menjen.
STRAŠNE IZGUBE RUSOV.
Curih, 19, avgusta. Iz Petrograda sc javlja: Vse bolnišnice v južni Rusiji so prenapolnjene z ranjenci. Tudi časopisje jc
pričelo razpravljati o strašnih izgubah Ru-
sov.
NA RUSKEM POTREBNI NOVI POZIVI POD OROŽJE.
Budimpešta, 19. avgusta, »Pester Lloyd« poroča z ruske meje: Ruskega vojnega ministra je zaslišal nedavno car v avdienci, h kateri so bili pozvani tudi najuglednejši ruski vojskovodji. Razpravljali so, kako naj se nadomesti strelivo in moštvo, Vojni minister je poročal o novih vpoklicih in kako so uspeli, rekel je, da veliko pričakuje od vpoklicev letnikov 1893 do 1916 državne brambe in letnikov 1893 do 1916 državne brambe drugega poziva. Izpopolniti morajo 85 pehotnih in 20 konjeniških divizij.
KRONSKI SVET V CARJEVEM GLAVNEM STANU.
Stockholm, 19. avgusta, V carjevem glavnem stanu je zopet zboroval kronski svet, ki so se ga prvič poleg ministrov udeležile tudi avktoritete. Trdi se, da so se posvetovali o vprašanjih največje politične važnosti. Pred vsem je šlo za rumunsko vprašanje. Nastali so namreč pomisleki, naj se li izsili prehod ruskih čet skozi Ru-munijo, ker dohajajo iz Bukarešta skrajno neugodna poročila.
RUSI IZGNALI IZ PETROGRADA BOLGARE.
Bern, 19. avgusta. Iz Petrograda: Vojaški poveljnik je ukazal, da morajo do 23. avgusta zapustiti vsi bolgarski podaniki Petrograd.
ZOPET DVA RUSKA MINISTRA OB-DOLŽENA PODKUPOVANJA,
Stockholm, 19. avgusta. Novi poljedelski minister grof Bobrinski in minister komunikacij Trepov sta zdaj tudi zapletena v senzačne podkupovalne škandale. Bobrinski je najbogatejši lastnik tvornic sladkorja. Odkar je postal poljedelski minister, je ves sladkor izginil s trga. Ko mu je časopisje prikrito očitalo, da je on v zvezi s špekulacijo, je v »Novoe Vremja« spravil naiven dementi, češ, da ni on lastnik največjih tvornic sladkorja, marveč neki sorodnik, ki ga pa niti ni. Ko so se odkrili napačni ministrovi podatki, je imenoval minister, da se opere, revizijski odbor, ki mu predseduje neki Daiterich, ki je v najtesnejši trgovski zvezi ž njim; Daiterich bo moral torej prati zamorca in dokazati, da je minister popolnoma nedolžen. Minister Trepov, o katerem se je v Petrogradu govorilo več tednov, da je poneverjal, se je nepričakovano podal na revizijsko potovanje; v treh dneh je odkril 11 poneverb v višini 63 milijonov rubljev. Največje poneverbe so se dogajale pri zgradbi nasipa reke Don, kjer je izginilo 15 milijonov rubljev. Minister je ukazal zapreti vse svoje goljufive pomočnike.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. avgusta. Veliki glavni stan:
Silovitemu naporu sil naših zveznih sovražnikov so včeraj naše čete s požrtvovalno vztrajnostjo zmagovito kljubovale. Skoraj istočasno so po najskrajnejši ljuti pripravi z ognjem nastopile angleško-franccske množice na desnem bregu Moze proti odseku Thi-aumont-FIeury na približno 20 km široki bojni črti Oviiler-Glery in proti našim postojankam v gozdu Chapitre. Severno od Somme je divjal boj globoko v noč. Na več mestih je vdrl sovražnik v našo najsprednejšo črto, a smo ga vselej vrgli; na obeh straneh Guille-monta, ki je ostal naš, drži zasedene pridobljene dele jarkov.- Med Guillemont in Maurepas smo na povelje ponoči našo naprej potisnjeno črto nekoliko skrajšali. S strašnimi krvnimi žrtvami je plačal svoje napore, ki so se v celoti izjalovili. Gardne, renske, bavarske, saške in wurtemberške čete drže neoma-jano svoje postojanke.
Na desnem bregn Moze se je ponovljeni francoski naval zrušil po deloma Ijntemu borenju s najtežjimi izgubami za sovražnika.
Pri vasi Fleury se še boj nadaljuje.
V vzhodnem delu gozda Chaplira smo s prolisunkom ujeli nad 109 mož. V gozdu na gori smo prepustili sovražniku popolnoma razstreljenc naprej potisnjeno kosa jarkov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. avgusta. Veliki glavni stan:
Boji severno od Somme so polegoma ponehavali; pri Oviller so boji v bližini trajali še do večera. Odbili srno posamezne
napade Angležev severnovzhodno od Pozieres in na obeh straneh gozda Foureaux.
Po poročilih, ki so došla zdaj, se je udeležilo napada 18. avgusta najmanj 8 angleških in 4 francoske divizije,
Sovražnik je ponovil sinoči svoje napade v odseku Thiaumont-Fleury; iznova je vdrl v mesto Fieury, sicer smo ga od-hili.
Uspeli niso sovražni sunki z ročnimi granatami severnozahodno od utrdbe Thiaumont in v gozdu Chapitre.
Odbili smo angleške patrulje pri Fro-melles in severnozahodno od Lievina.
Pri Leintrey smo ujeli nekaj sovražnikov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
19. avgusta popoldne. Severno od Somme so izvajali Nemci ponoči ljute protinapade na nove francoske postojanke severno od Maurepas do Clery. V ognju strojnih pušk in v krepkih protinapadih z ročnimi granatami so se izvzemši ene točke severno od prelaza Maurepas, kjer so vdrli Nemci v mali kos jarka, so se zrušili vsi njih napori, Francozi so ujeli ponoči zopet 50 mož. Južno od Somme zelo živahen topniški boj južno od Belloy in Es-trćes. Na levem bregu Moze so napadli Nemci pozno zvečer dvakrat z ročnimi granatami prednji del severnovzhodno od osrednje utrdbe Avocourt in jarke na višini 304, a niso mogli nikjer vdreti v naše črte in so se morali vrniti nazaj v svoje vzhodne točke.
Na desnem bregu so se nadaljevali včeraj pričeti ljuti boji. Francozi so osvojili korakoma skuoino hiš in razvaline, ki so jih imeli še zasedene Nemci na vzhodnem robu Fleury. Francozi so zdaj dejansko gospodarji cele vasi kljub ljutim protinapadom, ki so stali Nemce krvave izgube.
V vzhodnem delu šume Vaux-Chapi-tre se je nadaljeval boj z ročnimi granatami ob cesti, ki vodi v utrdbo Vaux; precej živahni protinapadi Nemcev položaja niso izpremenili.
Na desnem bregtj.. so ujeli Francozi 17. in 18. avgusta nad 300 neranjenih ujetnikov.
Letalstvo, Na bojni črti ob Somme je sestrelil podporočnik Guynemer dne 17. t, m. svoje trinajsto in 18. t. m, svoje štirinajsto letalo, ki je padlo med Bouchaves-nes in Clery. Podporočnik Heurteaux je dne 17. avgusta uničil petnajsto sovražno letalo.
Angleško poročilo. Boji na celi bojni črti od Pozieres do Somme, Angleži so pridobili tla v smeri proti Givenchi in Giullemont in so ujeli 200 mož.
Izpremebe v angleški vladi.
Lodon, 18. avgusta. Uradno se javlja: Marki of Crevve je bil imenovan za naučnega ministra na mesto delovske-ga ministra Arturja Hendersona, ki je bil imenovan za generalnega plačilnega mojstra, a ostane v vladi kot njen svetovalec v delavskih vprašanjih. Lord Newton, ki je odstopil kot generalni plačilni mojster, je bil imenovan za pomožnega državnega podtajnika zunanjih stvari. Lord Crevve ostane lord predsednik tajnega sveta; v kabinetu se ni nič izpremenilo.
Rotterdam, 18. avgusta. »Nieuvve Rotterdamsche Courant« javlja iz Rot-terdama: Parlament bo nastopil bodočo sredo počitnice, ki bodo trajale do 10. oktobra.
BOLGARSKO URADNO POROČILO,
Sofija, 19. avgusta. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab poroča 18. t. mes.:
Včeraj so naše čete na srbsko ofenzivo na fronti med Ostrovskim in Presp-skim jezerom, odbivši sovražnika, pričele zasledovanje in zasedle mesto Flo-rino. Po artiljerijski pripravi je sovražnik sinoči napadel naše namaknjene straže južno in zapadno od rcesta Doj-rana in naše straže pri vasi Dolčeni, a smo ga vrgli s topovskim ognjem, na nekaterih mestih s protinapadom, in ga prisilili, da je pobegnil v neredu. Nemško letalsko brodovjo je uspešno napadlo davi železniške naprave pri vasi Ja-nevhevem in sovražna taborišča pri vaseh Harsovrem, Gavaljanci, Bragomir-cih In Kalabaki. Vsa letala so se vrnila v svoje vzletišče.
Sofija, 20, avgusta. (Kor. ur.) Ag. tel. Bulgare. Bolgarski generalni štab naznanja: Vojaškim operac'jam, ki so jih bile v zadnjih dneh zapečele čete četverosporazuma v Vardarski dclir.i in kaiere so se raztezale na ozemlje vzhodno od Strume. severno od Tahmskega jezera, je predlo naše levo krilo 18, t, m, k splošni ofenzivi, V Strum-ski dolini prodirajoče čete so zasedle me-'•fo Dcmtrhfcsar, •vrgle englesko-Ifancoeke V'jjne P° hoju pri Serresu čez desni breg Strume, docim so same zasedle levi breg le reke med Butkovskim in Tahinskim
jezerom. Med Strumo in Mesto nastopajoče kolone so prodirale po danem napotku.
V Vardarski dolini napada.ro frp.nco-sko-angleške bojne sile zadnjih deset dni naše sprednje postojanke južno in južno-zapadno od mesta Doiran, ne da bi dosegli drugih uspehov, nego velike izgube, katere jim je prizadela naša pehota in topništvo.
Čete našega desnega krila izvajajo, potem ko so pri Florini porazile Srbe, svoj načrt s popolnim uspehom za nas. Včeraj smo zasedli postaji Banica in Ekšisn na železnici Solun—Florina in upostavili železniško zvezo z mestom Bitoljem.
Južno od Prespanskega jezera smo zasedli vasi Zvezda, Bikliste in Brezn'ca, s čimer je končnoveljavno prekinjena zveza med Korčo in Florino na eni in med Korčo in Kosturjem na drugi strani.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. avgusta. Veliki glavni stan:
Južno in vzhodno od Florine dobro napreduje protinapad. Južnozahodno od Dojranskega jezera so se ponovili boji pri bolgarskih predpostojankah. Vzhodno od Strume je že prekoračen Borundi Balkan (Sarlija Planina).
Berlin, 20. avgusta. Veliki glavni stan:
Biklisto (južno od jezera Prespa) in Banica sta vzeti.
Severno od jezera Ostrovo smo vrgli srbsko drinsko divizijo na obvladajočih viš'nah Dzemaat Jeri in Meterio Tepezif protinapade smo odbili.
Vrhovno vojno vodstvo.
Boji na grškem ozemlju.
Sofija, 19. avgusta. »Tiskovni urad« objavlja sledečo noto: Zadnja poročila generalnega štaba so večkrat omenjala ofenzivno delovanje generala Sarrai« la na mejah bolgarskih tal. Delovanje Angležev in Francozov, ki so se jim pridružili zadnjo čase tudi Srbi in Rusi pod poveljstvom generala Sarraila, tvori trajno nevarnost bolgarskemu omej-i nemu ozemlju, ki jo more odstraniti le odločen protisunek. Tu se vojskujejo ramo ob rami, zdaj kot prej, kod istimi vrhovnimi poveljniki bolgarske in nemške čete, ki so — kar mora uvideti vsak, ki nepristransko sodi — bile prisiljene po upravičeni obrambi, da so vdrle v operacijsko ozemlje sovražnika, ko so prej dolgo dobo prenašale napade zveznih čet, katerih navzočnost na Grškem trpe že mesece. Nismo krivi mi in ne naši zavezniki, če se bodo bili na grški zemlji resni boji. Mi in naši zavezniki marveč pričakujemo tisto svobodo postopanja, kakršne so se veselile tako dolgo dobo čete četverozveze nam v škodo. Grški narod je že najbrže uvidel, da naše čete v tej obrambi ne stopijo na grško zemljo kot sovražniki grškega naroda, da se jasno zavedajo grških koristi, in jih bodo čuvale do najskrajnejše meje, kolikor je to mogoče v sedanjih razmerah. Protisunek se pričenja z edinim jasno opisanim namenom, da se zavaruje bolgarska zemlja proti stremljenjem generala Sarraila za ofenzivo. Preprečiti hočemo, da ne bo obstreljeval bolgarskih mest in vasi in da ne bo vpadal v bolgarsko mejno ozemlje; to je namen sedanjega proti-sunka. Izvedle ga bodo bolgarske in nemške čete pod skupnim poveljstvom, da se vzame sovražniku vsaka želja vpasti v bolgarsko ozemlje. Nobeni grožnji se ne bo posrečilo očrniti tega dejanja, ki ga veleva upravičena samo-ubramba, za kar so bile izzvane našo čete. Z bolgarske meje bomo prepodili tiste, ki tam neprestano kršijo red; ustvarilo se bo jamstvo, da ne bodo predstavljali gospodov v deželi, kjer nimajo ničesar opraviti.
Zavzetje Florine.
Rim, 19. avgusta. (K. u.) »Agenzia Štefani« je v objavi včerajšnjega nemškega uradnega poročila zamolčala zavzetje Florine,
Sarrail ne bo še pričel s splošno ofenzivo.
Amsterdam, 19. avgusta. Iz Londona se javlja, da je general Joffre zapovedal, naj se nadaljujejo napadi, a za zdaj naj se opusti ofenziva proti celi makedonski bojni črti, ker se bo v nekaterih dneh pečal vojni svet s solunskim vprašanjem.
Bolgarsko sobranje,
Sofija, 19. avgusta. (Kor. ur.) Opozicija je zahtevala, da naj parlamentarna preiskovalna komisija preišče vse pregreške v upravi brez ozira na osebe. Voditelji opozicije so očitali vladi, da svojih in svojih pristašev dejanj ne pusti na svetlo. Voditelj opozicije Teodorov, ki je 19, julija vladi obljubil podporo, je tudi zahteval vsestransko preiskavo pri vojaških dobavah, preskrbi, upravi in na vseh poljih od mobilizacije dalje. Vlada je ta predlog odklonila, ker hoče spraviti v preiskavo sobranja vlado samo, kar pa je nedopustno. Vladna večina je sprejela vladni predlog, da se preišče samo napake uprave,
Solja, 18. (Agcnce* Tel. Bulgare.) Izredno zasedanje sobranja sc je zaključilo
clanes po končnem sprejemu zakona o preskrbi živil, uredbi uvoza in izvoza ter novem vojnem kreditu 35 milijonov levov. Tekom zasedanja je ministrski predsednik Radoslavov imel posebna posvetovanja z voditelji opozicije.
Soliia, 19. avgusta. (Agence Tel. Bul-gare.) Ministrski predsednik Radoslavov jc pred zaključenjem sobranja podal naslednjo izjavo: Politika Bolgarske napram zaveznikom in nevtralnim državam ostane taka kot je, in posebno ostanejo odno-šaji vlade k sosedoma Rumunski in Grški iste kot so bile pred pragom bolgarske vojske v sedanjo vojsko. Ker so nekaj dni sem ententine čete neprestano napadale bolgarske, je vrhovno poveljništvo odredilo protisunek in prodiranje, da si zagotovi najboljše postojanke. To se je že zgodilo. Vlada upa, da to ne povzroči drugih zaoletkov.
XXX
Cesarsko slavlje v Srbiji. Belgrad, 20. avgusta. (K. u.) Rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja so v vojaški guverniji avstrijske in zvezne čete posebno slovesno proslavile. Po številno došlih poročilih se je v mnogih krajih tudi civilno prebivalstvo prostovoljno udeležilo slavlja: razobesilo je zastave, udeležilo se je slavnostnih božjih služb, odposlalo je po-klonilna odposlanstva okrožnim in okrajnim poveljstvom s prošnjo, naj se izrazita vdanost in hvaležnost vladarju.
Srbska skupščina na Krfu, Genf, 10. avgusta. Lyonski listi poročajo iz Krfa, da je srbska vlada naprosila tamošnjega župana, da bi odstopil mestno gledišče za zborovanje srbske skupščine.
XXX
Grška zbornica sc snide 18. septembra. Pariz, 20, avgusta. (Kor, ur.) »Temps« poroča iz Aten: Grški ministrski predsednik je sklenil sklicati zbornico na dan 18, . septembra.
Najnovejše angleško poročilo z Balkana.
Solun, 20. avgusta. (K. u.) Reuter. Ogorčeni boj moža proti možu za vas Dolzeli, katero so bili 16. t. m. zasedli Francozi, traja dalje. V noči na 17. t. m. so osvojili Angleži višino, ki obvladuje Dolzeli. Grške čete so se na zahtevo Bolgarov umaknile iz Demirhissarja in Starhista. Bolgari so zasedli te postojanke.
Novi kurz na Grškem.
Dunaj, 20, avgusta, »Zeit« prinaša: Saint Brice piše v »Journalu«, da je Zai-mis opravičil nanj stavljeno zaupanje. De-mobilizacija je končana v predpisanem času, agitacija med rezervisti ponehava. Grki so že spoznali, da se morajo ozirati na en-tento. Značilen je preobrat pri Gunarisu in njegovi stranki. Edina stranka, ki bi mogla nadaljevati boj proti Venizelosu, se je postavila na stališče dobrohotne nevtralnosti nasproti ententi. Ta preobrat je značilen, ker se je zgodil med potovanjem princev Nikolaja in Andreja, Potreba, da se približajo ententi, je znamenje časa,
Curih, 20, avgusta. Grški metropolit v Drami je zadnjo nedeljo na prižnici pripisal krivdo na svetovni vojni Angležem in Francozom. Občuduje Nemce. Končno je proklel entento. Vsled hrupa Venizeloso-vih ljudi je atenski metropolit kot predsednik sv, sinode duhovnikom prepovedal vmešavanje v politiko.
Pariz, 20. avgusta. (Kor, ur.) »Matin« poroča iz Aten: Grški naučni minister je poslal grškim učiteljem okrožnico, ki jim prepoveduje vsako vmešavanje v volitve,
Rumunija Se čaka.
Bratianujeva izjava, Budimpešta, 19. avgusta. »Esti Ujsag« poroča, da je Bratianu odgovoril neki de-putaciji z velikorumunskim programom: Če se velika Rumunija uresniči, tedaj si ne boste pripisovali samo vi, ampak vseh 8 milijonov Rumunov neko zaslugo, Če pa se ne posreči, tedaj bi bil po mislih Rumunov kriv samo jaz. Zato boste razumeli, da si hočem stvar nekoliko premisliti,
Bratianu odpotoval na svoje posestvo. Bukarešt, 20. avgusta. (Kor, ur.) Ministrski predsednik Bratianu je včeraj odpotoval na svoje posestvo Floriza, odkoder se vrne v Bukarešt začetkom prihodnjega tedjna.
Dunajski glas o Rumuniji. Budimpešta, 20. avgusta. »Esti Uj-Sag« prinaša ocl poučene strani avtentično informacijo: Vojaška pogodba med Rumunijo in Avstrijo obstoji še danes in če bi nns Rumunija napadla, to storila le z najhujšo kršitvijo pogodbe. Toliko pa se da že danes reči, da smo prišli preko viška rumunske kri-So znaki, da se jc kriza omilila in fjt£cr zuto, ker se niso uresničile opti-
mistične nade, ki so jih rusofili stavili na splošno ententino ofenzivo in ker se je začela rumunska vlada obotavljati vsled vojaške pripravljenosti, ki jo je mogoče opaziti na vseh rumunskih mejah.
Rumunski glas.
Bukarešt, 19. avgusta. »Minerva« piše: Ne verujemo, da bo Rumunija rešena vojne. Čakanje ne pomenja še končne nevtralnosti. Zopet se vsiljuje vprašanje: Ali je že bila naša ura? Dobro poučeni krogi odgovarjajo: Ne verujemo 3e tega. Zato ni smatrati kot resne govorice, da bomo udarili v nekem določenem trenutku.
Đcmentirana vest.
iiukarešt, 18. avgusta. (K. u.) »LTn-
dependance Roumaine demontira čas-niško vest, da bi so bila pred kratkim v vojnem ministrstvu vršila konferenca ministrskega predsednika z visokimi ruskimi generali in nekim tujim vojaškim atašejem.
Rumunski poslanik odpotoval iz Carigrada,
Carigrad, 20, avgusta. (Kor. urad. Rumunski poslanik je odpotoval v Bukarešt, ker je umrla njegova mati.
Izvoz ovsa in ječmena iz Bukarešta prepovedan,
Bukarešt, 20. avgusta. (K. ur.) »L' In-dependance roumaine« javlja: Vlada je izdala prepoved za izvoz ovsa in ječmena letine 1916. Poljedelci, ki so hoteli prodati to blago oblastem in armadi, so dobili za I vsaki železniški voz blaga 1500 frankov.
Drobne rumunske vesti.
Uradni »Vittoriul« zooet nastopa proti alarmujočim vestem. »Steagul « poroča, da narod z grozo gleda na vojsko na strani Rusije. Pač pa tudi ni za vojsko proti ententi. Vojska je danes v vsakem oziru nepopularna. — Blagovni promet z osrednjima silama raste. Angleško žito je rumunska vlada kupila za vojaštvo. Anglija je umaknila svojo dražjo ponudbo za letošnje žito. — Bratianu je imel v petek dalii razgovor z avstrijskim in nemškim poslanikom. Položaj je še vedno resen. — »Lokalanzeiger« poroča, da se je v carjevem glavnem stanu vršil kronski svet. Razmotrivali so vprašanje, ali naj si s silo priborijo prehod skozi Rumunijo. — Bu-kareški listi poročajo, da imajo Rusi pri Reniju že nekaj dni strelske vaje s težkimi topovi.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 19. avgusta. Turški glavni stan:
Iraško boj'šče.
Nobenega važnega poročila.
Perzija.
Naši napadi na ruske čete pri Zuki (25 km južno od Ochnua in 15 km vzhodno od meje) so prisilili sovražnika, da se je moral umikati proti Ochnu; izgubil je približno 150 mrtvih, nekaj sovražnikov smo ujeli.
Kavkaško bojišče.
Nič važnega. V središču praske in ne-važni krajni topniški boji. Naša patrulja je presenetljivo napadla sovražni telefonski oddelek, pobila del moštva in zaplenila telefonske aparate, šotore in druge stvari.
Na ostalih bojnih črtah se ni nič važnega zgodilo.
№ morju.
Dve angleški bojni ladji uničeni; dve težko poškodovani.
Berlin, 20. avgusta, Wolffov urad javlja:
Naši podmorski čolni so 19. avgusta ob vzhodni angleški obali uničili eno sovražno malo križarko in enega rušilca; s torpedi so pa težko poškodovali še eno malo sovražno križarko in eno linijsko ladjo.
Gibanje angleškega vojnega brodovja.
Vlissingen, 20. avgusta. (Kor. ur.) Parnik »Prinz Hendrik« družbe »Zeeland« javlja, da je srečal zjutraj 14 angleških vojnih ladij, med njimi 6 dreadnoughtov, ki so prihajale z visokega morja.
Zeppelin potopil ladjo.
Ymuiden, 20. avgusta. (K. u.) Kapitan švedskega parnika »Gotia« poroča, da je približno tri milje zahodno od Ymuidena opazoval, kako se je velik Zeppelinovec približal nekemu nizozemskem parniku in se sukal nad parnikom sem in tja, kakor da bi hotel poveljnik Zeppelina govoriti s kapitanom. Kmalu nato se je Zeppelin zopet dvignil in izginil v zahodni smeri; parnik mu je sledil s polnim parom. Sodijo, da jc nemški poveljnik pozval kapitana na pomoč za kako potopljeno ladjo.
Novi angleški zrakoplovi,
Basel, 19. avgusta. Štirje novi veliki angleški zrakoplovi prično bodoči tccicn poizkusne polete čez morje na Irsko,
»Deutschland«.
Frankobrod ob M., 19. avgusta. »Fr. Ztg.« javlja iz Londona: Trgovinski podmorski čoln »Deutschland« so opazovali 12. avgusta blizu Neufundlandbanka,
Torpediranje parnika »Ryndijska«.
Amsterdam, 19, avgusta. »Handelsbl.« javlja: Ministrstvu zunanjih stvari se jc poročalo, da je nemška vlada priznala torpediranje parnika »Ryndijsk« in da je pripravljena plačati odškodnino.
Ameriški kongres proti črnim listam.
Ncw York, 19. avgusta. (Kor. ur.) »World« poroča, da so v kongresu republikanci in demokrati obsodili angleško postopanje s črnimi listami. Zbornica je vnovič izrazila željo po novi mornariški predlogi, ki bi Američanom nudila večjo neodvisnost.
Prosave cesarjevega rojsi« trn v Disviiem slonu.
Dunaj, 18. avgusta. (K. u.) Posebno slovesno sc je praznoval cesarjev rojstni dan v glavnem stanu. Ob 9. uri zjutraj je bila vojaška maša, ki so se je udeležili vrhovni poveljnik vojni maršal nadvojvoda Friderik, načelnik generalnega štaba, generalni polkovnik baron Conrad-Hčtzendorf, nemški častniki, ki so dodeljeni vrhovnemu povclj-ništvu, drugi visoki častniki in zastopniki civilnih in vojaških uradov. Ob 2. popoldne je bila slavnostna pojedina, ki jo je posebno povzdigovala navzočnost nemškega cesarja Viljema. Napit-nico cesarju je govoril nadvojvoda Friderik in jo zaključil s trikratnim hocli-klicem cesarju. Nemški cesar jo po pojedini šel v grajski park, kjer je nagovoril več oseb. Po triurnem bivanju v nastanišču glavnega stana je cesar Viljem odpotoval, navdušeno pozdravljen po prebivalstvu.
EMeiilo časopisje o vojnem poiololu.
London, 18. avgusta. (K. u.) »Times« pišejo v uvodniku o splošnem vojnem položaju: Bitka ob Somme nam slejkoprej prinaša uspehe. Vsak teden dosegamo nove uspehe, ki jih moremo vzdržati. V Galiciji se je Botlimer mogel odtegniti obkoljenju. Način, kakor sovražnik ocl časa do časa umika svoje obrambne črte, ne dovoljuje sklepa, da se njegov umik izpreminja v beg. Značilno za ruske boje v Galiciji je, da gc-i neral Brusilov brez prestanka bije po sovražniku. Na Krasu pridobivajo Italijani počasi tal (?), toda trajalo bo še dolgo, preden bodo končane priprave za nadaljno obsežno pridobitev ozemlja. Sovražnik je še vedno v posesti vrhov severno in zapadno asiaške planote. Ni ga lahko pregnati od tam. Pač pa se kažejo znaki, da se pospešijo boji na macedonski fronti.
Švedsko sodiio o ШШШ uspeli o en-zive nal sovražnikov.
Stockholm, 19. avgusta. (Kor, ur.) Vojaški sotrudnik lista »Aftenbladet« piše o uspehih dosedanje ofenzive sovražnikov, ki traja že dva meseca in pol: Številke o izgubah angleških častnikov nam kažejo, da so po številu enake številu prebivalcev mesta Stockholm, Padlo jc 40 do 50 odstotkov častnikov, po 140 na dan, ker odpade 70 do 80 mož na vsakega častnika, se lahko preračunijo tudi izgube vojakov; število ranjencev je trikrat do štirikrat višje. More li sporazum optimistično verovati, da bo tako pregnal Nemce iz Francije ali imajo prav Nemci, ki smatrajo zadržano ofenzivo za nemško zmago. Moremo li sklepati, da je četverosporazum dovolj močan, da bo tako mesece in mesece nadaljeval? Njegove čete niso še vzele najmanjšega mesta in ne najmanjšega železniškega križališča. Pri takem polževem napredovanju bi morala trajati vojska 30 let, predno bi prišli do nemške meje na Lotrinškcm, a veliko prej bi bila Francija brez ljudi. Rusi so zagozdeni med Karpati in nemško - avstrijskimi črtami v Voliniji, njih napredovanje se vedno bolj krči. Tudi tam se lahko s popolno pravico vprašamo, če odgovarja dobiček velikim žrtvam ljudi.
тш in Mm.
Gospodarska Trojna med Švedsko in Anglijo.
Stockholm, 19. avgusta. So vzroki za domenono, da bo Švedska Angleški odgovorila s splošno izvozno prepovedjo.
Ves izvoz z Angleške na Švedsko prepovedan.
London, 18. avgusta. (Routor. — K. u.) Kralj je podpisal naredbo, ki prepoveduje vsak izvoz na Švedsko, izvzemši s posebnim dovoljenjem voinotrgovin-skega sveta,
Švedska modra knjiga o zaplembi poštnih pošiljatev, Stockholm, 20. avg. (Kor, ur.) Švedska vlada je izdala modro knjigo o izmenjavi not glede na zaplembe poštnih pošiljatev, ki objavlja vse spise, katere sta zamenjavala v tej zadevi švedski poslanik v Londonu grof Wrangel in lord Grey v imenu svojih vlad.
iiazna poročilo.
Novi možje na najvišjih mestih?
Dunajski dopisnik »Dziennika Polskc-ga« poroča, da se bodo v zvezi s političnimi dogodki izvršile tudi važne osebne iz-premembe na najvišjih uradnih mestih. Portugalska pripravlja novo ckspedicijo
proti Nemcem v vzhodni Afriki.
Bern, 18. avgusta. (Kor. ur.) »Temps« javlja iz Lizbone: Portugalska vlada pripravlja novo ekspcdicijo proti nemški vzhodni Afriki.
Eoji v vzhodni Afriki.
Amsterdam, 20. avgusta. (K. u.) Angleške mornariške čete so zasedle 15. avgusta, kakor poroča Reuter, obrežno mesto Bagamogo v nemški vzhodni Afriki; general van de Vender pa prodira ob centralni železnici; general Northeys prodira proti jugu in obko-ljuje sovražnika mod oddelki njegovih čet in glavno armado.
Dnevne novice,
-]- Cesarjev rojstni dan na bojišču. Z
bojišča smo dobili: Včeraj smo se z velikim veseljem osnožili in očistili, ker smo bili obveščeni, da bomo imeli danes, na cesarjev rojstni dan, slovesno službo božjo na prostem. Res smo se zbrali ob 7. uri zjutraj in odkorakali pred okrašeno kapelico, kjer smo se razvrstili. Toda vreme nam je skalilo veselje. Planine so bile vse v meglah in kmalu se je usul dež ter nas pregnal v barake. Dobili smo ta dan zboljšano menažo in vina, končno pa še primernih daril. Upamo, da bomo prihodnje leto veselo in zmagoslavno obhajali cesarjev rojstni dan v domačih cerkvah. Bog živi našega cesarja! Prisrčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo havbičarji: Janko Filipič, Žiri; Martin Lavrenčič, Bu-danje; predmojster Janez M.atjašič, Ptuj; Silvester Pogačar, Begunje; Matevž Kogov-šek, Rovte^ Leopold Ličen, Rihenberk.
+ Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil generalni major Josip Tomše pl. Savskidol. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: polkovnik 2. bos. herc. pp. Ivan Sagai, major 17. pp. Julij Melzer in major 47. pp. Izmel aga Dzino.
Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovni zdravnik 27. dom. p. dr. Ludovik Haring.
—	Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila major 26. dom. p. Franc Zwirn in poročnik 4. dom. p. Franc Kogelnik, pri črnovoj. bataljonu št. 151. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojster 6. dež. orož. pov. Franc Videnšek; nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Josip To-man, Simon Rižnar in Peter Dordolin; nad, stražmojstra 14. dež. orož. pov Franc Ar-nejc in Josip Planten; tit, stražmojster 7. dež, orož. pov. Franc Dobrila; rač. podčastnik 27. črnovoj, okraj. pov. Karel Vovk. — Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila štabni narednik Bogomir Haupt-mann in četovodja Franc Kločnik, oba pri 26. dom, p. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila Anton Koščak, sap. stot. št. 7-3 in kadet 4. dom. p. Ernest Martinak, prideljen 2. dež. strel, polku.
—	Imenovanja. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Ogorelec Ivan, 47, pp.; Novak Ivan, 17. pp.; Bertold Avgust, 17. pp.; Emeršič Rudolf, 4. trd. top. baon.
—	Za poročnike so imenovani praporščaki (kadeti): Kastelic Ivan, 27. pp.; Reneš Vladimir in Pitner Franc, oba pri 17. pp.
Za domovino. Ledine. Dne 15. avgusta jc napravila tukajšnja Marijina družba pa-triotično prireditev. Prostovoljna vstopnina v znesku 30 K se je obrnila v prid goriškim beguncem. Pri pobiranju za Rdeči križ se je pa nabralo v naši fari 290 K.
—	Smrt za domovino. V bojih z dne 13. avgusta so padli za domovino in cesarja med drugimi sledeči junaki 27. domobranskega pešpolka: Praporščak Anton P u h a r je padel pri naskoku na neko višino. Z največjim zaničevanjem smrti je vodil dvakrat svoj voj nad sovražnika. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Bil jc absolvent gimnazije v Kranju, dobro-voljna, poštena gorenjska duša: moštvo ga: jc od srca ljubilo in žaluje ob njegovem preranem grobu. Priporočen je v odlikovanje za zlato hrabrostno svetinjo. — Kadet Alojzij I v a n e t i č, ki je dovršil ljubljansko učiteljsko pripravnico, je pravtako naskakeval sovražne postojanke in jih dosegel. Kar se pojavi pred njim truma sovražnikov. Puškino kopito ga je v boju na nož zadelo po glavi, da je obležal na me-
\ slu mrtev. Tudi njega čaka, žai šele po
smrti, zasluženo odlikovanje. — Narednika Franca Lipušček je ob naskoku ubila sovražna granata. 16 mesecev je bd neprestano na bojišču in je bil za hrabrost odlikovan z malo srebrno. Naredkuk Al. Ješelnik, doma iz Kočevja, je bil eden izmed onih redkih junakov pri polku, ki ga je dičila zlata hrabrostna svetinja, na katero je bil tako ponosen in mi nanj. Dolgo ga nismo videli na bojišču, kamor je prišel šele z zadnjim maršbataljonom naravnost v smrt. Kdo ne bi žaloval za nprn, ki je bil dika in čast polku! — Imenovane-ga dne je polk veliko pretrpel in se držal sijajno kakor vselej proti tri- do štirikratni premoči. Marsikaterega ni več v naših vrstah; njihova imena se bodo itak naznanila domačim po dopisnici in bodo pozneje objavljena tudi v »Slovencu«. Čast našim junakom! Bodi jim lahka zemlja, za katero so dali svojo kri in življenje.
_ Draginjska doklada za orozmske
upokojence. Državno društvo bivših državnih varnostnih organov na Dunaju, II., Nordbahnstrasse 20, se je 26. in 27. junija 1916 potom deputacije obrnilo na mero-dajno mesto s prošnjo, da bi se orožniškim vpokojencem, njih vdovam in sirotam priznala draginjska doklada. Danes more društvo sporočiti svojim članom veselo naznanilo, da je draginjska doklada že dovoljena. Za podrobnejše podatke se je obrniti na društveno vodstvo (naslov kakor gori).
_Dom za invalidne orožnike. Po komaj štiriletnemu društvenemu obstoju je »Državno društvo bivših državnih varnostnih organov, Dunaj II., Nordbahnstrasse 20, kupilo lastno hišo, da nudi vrnivšim se ali vsled bolezni in naporov oslabelim orožnikom pa njihovim vdovam in sirotam brezplačno stanovanje. Do današnjega dne v celi monarhiji ni podobne dobrodelne naprave; zato se obrača društveno vodstvo na vse člane z uljudno prošnjo, da podpirajo to gotovo plemenito svrho, da nam bo mogoče pokriti še manjkajoči znesek 25.000 K. — Mlcoch, predsednik. Pezigast, podpredsednik.
-f Padel je dedni princ Salm-Salm, zet maršala nadvojvode Friderika.
-f- Pravi dvorni svetnik je postal dosedanji naslovni dvorni svetnik deželni šolski nadzornik v Gradcu Peter Koncil i k.
—	Izpremembe v finančni službi.
kV območju c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko so bili prestavljeni: Finančni komisar dr. Robert Eržen iz Kranja k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano; finančni komisar okrajnega glavarstva v Ljubljani dr. Rudolf Marn k okrajnemu glavarstvu v Kranju kot davčni referent; finančni kon-cipist dr. Robert Tomšič od finančnega ravnateljstva k okrajnemu glavarstvu Ljubljana; finančni koncipist v Črnomlju dr. Ernest Močnik k okrajnemu glavarstvu v Logatec kot davčni referent; davčni upravitelj Franc Strmole iz Cerknice k davčnemu uradu v Kamniku; davčni upravitelj Rihard Boltav-zer iz Litije k davčnemu uradu ljubljanska okolica; davčni oficijal Viljem Ledenig iz Litije k davčnemu uradu v Krško; davčni oficijal Miroslav Pau-lin iz Vipave k davčnemu uradu v Trebnje; davčni asistent Anton Vardjan iz Rateč v Žužemberk; davčni oficijal Maks Ivane iz Senožeč kot uradni vodja k davčnemu uradu v Ccrknico; davčni asistent Rajmund Kamenšek iz Kamnika k davčnemu uradu v Senožeče. — Davčni upravitelj Ignacij Ma-horčič v Ljubljani je trajno upokojen.
—	Padel je ob Soči poročnik Gustav Jankovič iz Celja.
—	Poročil se je dne 16. t. m. nadporočnik sodni avskultant gosp. dr. Ivan Kavčič ? gdč. Olgo Verderber-j e v o z Bleda.
—	Ameriški Slovenec konstruiral nov aeroplan. Ferdinand Žele, sin pogrebnika Jos. Želeta, je konstruiral v Ameriki nov aeroplan, ki je bil od 20. do 25. junija v Clevelandu razstavljen. Mladi Žele jc star 18 let.
—	Slovenski ameriški prostovoljci.
K amerikanskim prostovoljcem je pristopilo večje število Slovencev, katerih bojno razpoloženje proti Meksiki raste.
Pogorela sta dne 17. t. m. posestnika Sedej in Bejc v Jeličenvrhu pri Idriji. Na hlevu Sedejevem je začelo popoldne goreti. Veter je obrnil plamen tudi na čez pot stoječe sosedovo poslopje. Obilo sena in drugih pridelkov je vpepeljenih; živino so rešili. Vojaki so prejšnji mesec pokosili razsežne travnike Sedejeve. Imel je mrve, da še nobeno leto toliko in sedaj je vse uničeno.
—	Velik požar je nastal dne 17. avgusta popoldne v vasi Zgornji Bitinj pri Kranju po otrocih. Vnela se je Žihernova bajta, kjer so bili otroci sami doma; pogoreli tte poleg te še dve drugi hiši do tal, potem pa je ogenj preskočil daleč proč in je vpe-pelil Češnjarjevo gospodarsko poslopje, Štrosovo hišo in Mamovčevo hišo ter gospodarsko poslopje. Živino jc bilo mogoče še pravočasno rešiti. Prihitela je požarna bramba iz Krania in Stražišča ter v obi-
lici nastanjeno vojaštvo, ki je zabranilo, da se ogenj ni naprej razširil. Ponesrečil se je nek vojak, ki je padel raz streho ter so ga morali nezavestnega odpeljati v bolnišnico.
Hrvatska trobojnica. »Naše Jedin-stvo« prinaša po »Hrv. K runi«: Dočim hrvatski vojak iz vseh hrvatskih dežel čimdalje tem krepkejše povdarja svoje hrvatsko, Se opaža, da hrvatski meščan, posebno v našem mestu (tudi v Splitu. Ur. N J.) svojega hrvatstva ne povdarja tako, kakor bi bilo potreba. V dobi pred vojno so je o priliki vseh državnih in hrvatskih narodnih slavnosti dober del mesta okrasil s hrvatskimi troboj-nicami. Nova obala je lakorekoč plavala v hrvatskih trobojnicah. Vsa hrvatska društva, avtonomni uradi in premnogo zasebnikov je krasilo svoja okna s hrvatsko trobojnico, a sedaj so jo ponajveč zamenile rdeče preproge. Nekateri izmed nas se radi napačno razumljenih obzirov boje povdariti svojo narodno pripadnost. Ako moramo imeti danes nasproti komu obzire, potem jih moramo imeti v prvi vrsti nasproti tistemu junaškemu vojaku, ki nam straži meje domovine.
—	Na Šmarjetni gori pri Kranju jc umrla posestnika žena Marija Tiringar, blaga krščanska žena. — V Stryju v bolnišnici je umrl vsled ran Vincenc Rakove iz Ra-kovce pod Sv. Joštom.
—	V Rusiji je umrl v ujetništvu Janez K a 1 a n iz Stražišča pri Kranju, delavec v Sitarski zadrugi.
Utopljenca so potegnili — kakor nam poročajo iz Judonburga— v sredo, dne 16. t. m. dopoldne tik jezu pri elektrarni v osebi Rudolfa Kristana, Ljubljančana in četovodja pri 17. pešpolku. Pokojnik je bil izučen knjigovez, je mnogo hodil po svetu in je bil zadnji čas, predno je odšel k vojakom, na ljubljanski pošti uslužben. Pri polku so ga pogrešali že osem dni. Njegovo uniformo so našli na obrežju.
—	Ujeti so bili: poročnik Viktor D u-rini, jurist, doma iz Novega mesta; poročnik Ivan Kun s t, učitelj, Ljubljančan; kadet-aspirant Rudolf Č e h o v i n, učitelj iz Gorice; kadet-aspirant Iv. M a t h i a n, dijak, sin ljubljanskega dunajskega založnika; nadporočnik Gvido Michel-s t a 11 e r, bančni uradnik iz Gorice; poročnik Franc Z a p 1 o t n i k, bančni uradnik, doma iz Luž pri Kranju, vsi od 27. domobr. polka.
O liško-dalmatinski železnici. Iz Knina se poroča: Kljub neugodnim razmeram se sedaj živahno dela, da se čim preje dogradi ta železnica. S hrvatske strani je že izdelane 70% proge od Ogulina do Pribudiča. Prvi del proge Ogulin-Plaški (35 km) je že zgrajen in izročen prometu .Tudi na dalmatinski strani grade železnico z vso vstraj-nostjo. Ako ne nastopijo kake izredne razmere, bo železnica gotova do 1. aprila 1917.
Ranjena sta bila 16. t. m. zvečer na italijanskem bojišču Jakob Kalan iz Dolenje vasi pri Škofji Loki in Pavel Dobre iz Krope.
—	Uslužbenci okraja c. kr. državno-železniškega ravnateljstva Trst v Istri in na Kranjskem so darovali v hvaležnem spoštovanju hrabrih braniteljev svoje ožje domovine ob priliki prve obletnice vojne napovedi od strani Italije po 4000 K kot izdatek zbirke, ki se je izvršila med njimi. Nj. ekscelenca g. armadni poveljnik generalni polkovnik pl. Boroevič je izrazil da-rovateljem zahvalo v jako naklonjenih besedah.
Promet z zasebnimi zavitki je pod naznanjenimi pogoji dovoljen tudi na vojno-poštne urade št. 9, 239, 250, 273, 282, 298 in 400; ustavljen pa je za vojno-poštne urade št. 28, 43, 46, 61, 83, 149, 216, 233, 300, 344, 349, 606 in 610.
V ruskem ujetništvu se nahajata Ivan Račič in Alojzij Šibav, Tambov-ska gubernija, gorod Spaska, poštan-sko odelenjc Monastirska Mihael Ivanov Fjodrof.
— Turške srečke. Poleg žc sporočenih glavnih dobitkov so zadele šc naslednje srečke: po 2500 frankov: 259.865. 449.611, 735.358, 1,202.018, 1,226.551 in 1,337.437.— Po 2000 frankov: 14.650, 180.831, 253.400, 320.606, 689.908, 781.468, 799.725, 809.8^8, 1,138.399, 1,525.055, 1,689.083 in 1,797 435. — Po 1000 frankov: 22.44.4, 57.540, 67.514, 372.831, 372.832, 415.068, 433.360, 466.506, 632.923, 702.183, 891.642, 934.697. 976.915, 1,016.308, 1,039.257, 1,121.357, 1.205.485, 1,231.000, 1,377.921, 1,427.477, 1,465.874, 1,473.417, 1,497.608, 1,521.744, 1,521.745, 1.685.164 in 1 789.893.
Vojni kurat Andrej Martinčič pozdravlja iz ruskega ujetništva vse najlepše in se zahvaljuje za pisma, katerih je v zadnjem času vsaj nekaj dobil. Z njim se nahaja v ujetništvu tudi dr. Trems, Naslov: Vojni kurat Andrej Martinčič, Lager Tro-ickoe, gubernija Samara, Rusija.
—	Umrl je v Mariboru trgovec Fr. Sorko. — V Št. Lenartu nad Laškim je umrl znani stavbinski podjetnik Andrej Senekovič, star 65 let.
—	Strelivo v lovske svrhe. Z ozirom na prošnje za nakaz lovske municije, ki prihajajo zadnji čas poljedelskemu ministrstvu, se znova opozarja, da se je strelivo, ki ga je dala v lovske svrhe na razpolago vojaška uprava, že odkazalo prodajalcem streliva in orožja v prodajo.
Darovi. Gospa Elza Galle v Bistri je darovala povodom rojstnega dne nje hčerke Lene znesek 50 kron za vojno skrbstvo. — Ranjenec Gumar Isak jc daroval iz hvaležnosti za skrbno postrežlji-vost na okrcpčevalni postaji v Ljubljani 4 krone za Rdeči križ.
Primorske novice.
Tržaški Slovenci ob cesarjevem rojstnem dnevu. Dne 18. avgusta sta se predstavila gospodu cesarskemu namestniku, ekscelenci baronu Fries-Skeneju, gg. dr. Josip Wilfan in dr. Edvard Slavik s prošnjo, da sporoči pred Najvišji prestol vda-nostna voščila tržaških Slovencev povodom cesarjevega rojstnega dne. Gospod namestnik se je zahvalil najprisrčnejc ter je izjavil, da s posebnim veseljem sporoči v Najvišje znanje ta izraz vdanosti tržaških Slovencev. Pri tem se je z besedami naj-tcplejega pripoznavanja spomnil izvrstnega vedenja, ki so je tržaški in primorski Slovenci vsikdar kazali v minulem vojnem letu, in je posebno naglašal nad vso hvalo vzvišeno vedenje slovenskega prebivalstva v občinah, neposredno sosednjih soški fronti in težko prizadetih po vojni, ki je (vedenje) dalo najlepše in najčastnejc izpričevalo njega patrijotičnemu mišljenju in avstriiskemu čustvovanju.
Med begunci na Češkem. Podgorski kurat Ciril M. V u g a , ki je celo leto prebil med slovenskimi begunci na Nižje-Avstrij-skem, v Manku (St. Polten), v taboriščih v Gmiindu in Brucku, biva sedaj na Češkem, kjer je prevzel dušno pastirstvo nad slovenskimi begunci v okrajih Kulna Hora, Kralup in Wysokc Myto.
O goriških kapucinih. Neki slovenski časopis vprašuje po onih treh kapucinih, ki so čuvali še do zadnjega goriški samostan ter bili ljudstvu v pomoč in tolažbo. Temu vprašanju se rade volje in s hvaležnim srcem do Boga odzove in objavi, da so vsi trije srečno in še ravno ob pravem času odšli iz Gorice. Med temi je tudi preč, g, P. Gabrijel Bajec, dobro znan po Koroškem, druga dva pa sta P. Jan. Reberc in fr. Sabbas. Ker bi bili sicer itak internirani in bi ne mogli koristili ljudstvu, so se umaknili, prepustivši samostan in cerkev božji Previdnosti. P, Janez Reberc in fr. Sabbas Rubbia se nahajata začasno v Škofji Loki, P. Gabrijel Bajcc pa jc še v samostanu v Križu na Vipavskem in se morda kmalu vrne v Celovec. Toliko v odgovor onim, ki se zanimajo za zaslužne sinove sv. Frančiška, ki so med drugo duhovščino do zadnjega vztrajali.
Valentin Pipan, župnik iz Renč, biva sedaj zdrav v vasi Vižmarje 20, p. Št. Vid nad Ljubljano. Prosi nujno svoje farane, da mu sporoče, kje da so.
Šolsko leto 1916/17 se prične v goriškem šolskem okraju dne 1. septembra t. 1. a le v onih krajih, ki niso še bili oblastveno evakuirani in tudi niso izpostavljeni nevarnosti sovražnikovega obstreljevanja.
Hrvatska gimnazija ostane v Pazinu, O kaki premestitvi gimnazije iz Pazina v Volosko, kakor se nam je z verodostojno strani zatrdilo, pač ne more biti govora; to je k večjemu le »pium desiderium« neka-ternikov.
Umrla je dne 20. t. m. v ljubljanski deželni bolnišnici goriška begunka Marija Nadaja iz Gorice, Via Duomo št. 11, pristojna v Podgoro, okr. Gorica, delavčeva hči, v nežni mladosti 14 let. Oče Ivan je begunec neznanokje, mati Rozalija je umrla, trije bratje so pri vojakih, ena sestra je tudi begunka z očetom.
Odgovor na vprašanje. Pred par dnevi je nekdo v »Slovencu« vprašal za sočasni naslov Marije Ceveč iz Lasena št. 4, občina Loke. Poroča se, da se imenovana oskrbuje od 16. t. m. v ljubljanski deželni bolnišnici.
Begunka g. Hermenegilda Šinek iz Št. Petra, soproga naddavkarja v pok. Raj-munda, ki se zdravi v ljubljanski deželni bolnišnici, oddelek št. 2, bi rada izvedela za naslov svojega soproga, ki je tudi begunec. Ker se počuti slabo, bi rada še enkrat govorila z njim, istotako njegova hči Ines, ki se zdravi na istem oddelku. Ako kdo ve kaj o soprogu, naj blagovoli javiti, odnosno mu naznaniti, kje bivata njegova soproga in hči.
Oglasil se je iz ruskega ujetništva
no 13 mesccih Jožef Oblak, škofie-
loški načelnik Orla, rojen v Cerknem na Primorskem. Služil je pri 97. polku.
— Ponesrečeni deček. Bomba je v Štanjelu raznesla 16 letnega Josipa Breščak, sina posestnika in organista Ivana Breščak, nečaka č. g. obloškega kurata Josipa Abram.
Ponos rodu. Barkovljanski rojak g. Avgust Škabar, ki je vse leto kot major poveljeval hrabrim Dalmatincem v Podgori in bil trikrat odlikovan, je bil te dni povišan v podpolkovnika. Slava našemu junaku!
Odlikovan Slovenec, Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik Franc T o -m a ž i č , 5. dom. pp., prideljen nekemu bosenskemu pešpolku.
Iz Crnič se nam piše: Vsi smo šc doma in dasi v tej negotovosti mnogo trpimo, nobenemu ne pade v glavo, da bi prostovoljno postal begune.c. Šele železni »muss« evakuacije bi nas zamo-gel premakniti. Izključeno ni, da ostanemo na svojem mestu. Naše matično knjige žc izkazujejo en krst begunskega otroka iz Št. Petra, in pogreba Marije Cotič iz Št. Petra ter Marije Kreševec iz Cerovega. Šempas, Osek in Vitovlje se seli, kakor se je poročalo. Bodite usmiljeni z begunci ,njih beg se vrši v •jvrho Vaše obrambe.
Dodatno k notici »Težko poškodovani begunec« se poroča, da je Jožef Bevčar, posestnik-begunec iz Ročinja 117 dne 19. t. m. v deželni bolnišnici podlegel udarcu, ki mu ga je prizadejal v spodnji život konj, ko ga je krmil. Žena umrlega in pet nedoraS' lih otrok so v laškem ujetništvu.
Cvetje odpada .., Družina Škrk v Tr-novu pri Šempolaju je dobila naslednje pismo od g. poročnika Fr. Burkert, sedaj v bolnišnici v Tešinu: »Naznanjam Vam prežalostno novico, da je Vaš sin Josip Škrk dne 28, junija opoldne padel junaške smrti za domovino. — Najboljši mož moje stotnije je po božjem sklepu oni usodepolni dan prvi padel. V ročnem metežu proti ruski premoči jc bodril, ne oziraje se na se, svoje tovariše in rojake k vstrajnosti, ko ga zadene sovražna krogla v sredino čela. Njegova smrt je bila lahka, brez trpljenja. — Prezgodnja smrt tega mladeniča me zlasti zalo boli, ker se je v prejšnjih bojih počet-kom junija zelo izkazal in bil predložen v najvišje odlikovanje. — Nikomur ne bi bil tako od srca privoščil kot njemu vrnitev v domovino, ki jo jc tako ljubil, k staršem, sestram in bratom, na katere je bilo njegovo srce tako navezano. Pa Bog je odločil drugače. Potruditi se hočem, da se dopoš-Ije njemu podeljeno odlikovanje njegovi družini. — Boji 28. junija so se vršili med Czortovviecom in Obertynom v vzhodni Galiciji. Pokopati ga nismo mogli takoj, ker se je boj zavlekel do noči in sem bil sam pod noč ranjen. Naš ubogi Škrk je skoro gotovo pokopan na pokopališču v Oberty-nu. — Bog Vas potolaži v Vaši tugi in žalosti in okrepčaj v trpljenju! Pokojni Škrk je bil zelo milega značaja, vrl m odločno krščanski mladenič in ud Kat. izobraževalnega društva« v Šempolaju. Ta je že četrti iz naše male in mlade organizacije. Cvetje . odpada ... Fr. Švara.
Naslednje Goričankc - begunke so do* šle dne 19. t. m. v ljubljansko deželno bolnišnico: Franceschini Lucija, 40 let stara žena zidarja, sedaj voj. delavca, na Dunaju, Avguština iz Vrtojbe št. 66. En sin je pri očetu, dva sina sta zbežala neznanokam. Kadinja Lucija, 40 let stara žena posestnika Filipa, sedaj vojaka, doma iz Št. Mavra št. 41, nazadnje kot begunka stanujoča v Solkanu št. 12. Mož je vojak v Sombat-hely na Ogrskem, dve hčeri in šest sinov so begunci neznanokje, ena hči menda služi v Ljubljani. — Budal Marija, 15 let stara hči posestnika Franca, doma iz Podgore št. 73, nazadnje kot begunka stanujoča v Gorici, Via Vogel št. 9. Oče in brat sta vojaka, mali in ena sestra sta prišle z nje v Ljubljano.
Potrjuje se vest, da je znana gospa Fonova, krčmarica na Solkanski cesti, res ostala v Gorici in ni. mogla več oditi. Nekaj se je zamudila, na kar jej je bil zabra-njen odhod. Ostal je tam tudi g. Fonzari, veleposestnik iz Šentmavra, ki je zadnje čase bival pri Fonovih.
Nekaj beguncev iz goriške okolice iz Vrtojbe in Renč se je ustavilo med Pre-strankom in Šempetrom.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivani Srebrnič, c. kr. gozdarski uradnik iz Sol-I kana. Z njim sta še v ujetništvu Komel (Ivan?) in Vižin, sin Lenassijevega vrtnarja, Prosi soprogo Mici, naj mu nakaže kolikor mogoče hitro 80 K. Nahaja se v gu-berniji Tavričeskoj, Stančije, Džanskoj. Tozadevna dopisnica se nahaja pri F. Bitež-nik, Ljubljana, Pražakova ulica З.Д1.
Odda se revuim beguncem brezplačno hiša oziroma par stanovanj, sicer nemeblo-vana, in bilo bi onim beguncem, ki še lahko prepeljejo svoje mobilije, dobrodošla, Potem se pa odda boljši uradniški družini meblovano stanovanje v vili na Dolenjskem proti znižani plači celo stanovanje z vrtom in eno njivico, kjer je tudi vodovod napeljan, Naslov v upravništvu »Slovenca«.
Za velikodušen dar 100 K učencem kamenske šole na Goriškem, naklonjen od našega častnega občana Feliks Kupoviča, c. kr. stotnika, ki je že prej z neminljivimi zaslugami koristil naši občini, bodi s tem izrečena najsrčnejša zahvala od šolskega vodstva v Kamnjah 6. avgusta 1916. — Janko Vodopivec, šol. voditelj.
Ministrski svel no Dunaju.
Dunaj, 20. avgusta. (Kor. ur.) Včeraj se je tekom dopoldneva in popoldneva vršil ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Sturgkha, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. Ministrski svet je trajal od 10. do na 2. in od 4. do ^12. ure ponoči.
Danes opoldne je sprejelo Nj. Veličanstvo ministrskega predsednika v daljši posebni avdijenci.
Sporazum med Grčijo in enlenle za volitve.
Atene, 19. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. Vprašanje oblegovalnega stanja v Macedo-niji začasa volilnega boja se je med vlado in ententinimi diplomati načelno uredilo. Zajamčijo se potovalna svoboda kandidatov, svoboda tiska in zborovalna pravica v zaprtih prostorih, toda časopisje se ne sme aktivno udeleževati volilnega boja in ne sme napadati zavezniških vlad.
Ogenj no versaiilslem 1ШШ.
Bern, 20. avgusta. (Kor. ur.) Glasom pariškega »Tempsa« je izbruhnil na letališču v Varsailles velik požar, ki je uničil 6 velikih lop s posebnim tehničnim materialom, orožjem, uniformami in opremo. Pripetilo se je mnogo eksplozij. Pariška, versaillska in st. cyrska požarna bramba so preprečile, da se ogenj ni razširil tudi na bližnje municijsko skladišče. Škoda je znatna.
Ljuiiilanske nov.ee.
lj K odkritju cesarjevega spomenika na ljubljanskem Gradu. Gospod major vitez pl. Kern je poslal 18. t. m. na vojaško pisarno Njeg. Veličanstva cesarja naslednjo brzojavko: »Na Gradu v Ljubljani, kjer se nahaja karantenska postaja za italijanske 'vojne ujetnike, se je danes povodom vzvišenega rojstnega dne Njegovega Veličanstva v znamenje prespoštljivega poklanja-nja našemu zvesto ljubljenemu cesarju in najvišjemu vojnemu gospodu in v spomin junaškim borilcem soških bitk na slovesen način odkril spomenik našega preslavnega vladarja, katerega je bil postavil preudano podpisani. Ob nepopisni radosti je padla zavesa. Stoteri »Bog ohrani našega cesarja« je oril proti nebu. Blagovoli Vaša ekscelenca izvršivše se globokoobčuteno poklonstvo vseh slavnostnih udeležencev kakor tudi poveljnika karantenske postaje predložiti Njegovemu Veličanstvu. Major Kari vitez pl. Kern.« — Nato je prejel gosp. major vitez pl. Kern naslednjo brzojavko: »Njegovo Veličanstvo je vzelo današnjo brzojavko Vašega preblagorodja najmilostljivejše na znanje in se najsrčnejše zahvaljuje gospodu majorju kakor tudi vsem udeležencem za posebno toplo občutene besede v proslavo Najvišjega rojstnega dne. Po Najvišjem nalogu: Generalni polkovnik grof Paar.«
lj Poroka v kapelici na ljubljanskem Gradu. Včeraj je č, g. župnik Barle v kapelici na ljubljanskem Gradu poročil c. kr. narednika, želez, skla-diščarja g. Ivana P o d 1 e s n i k a r j a iz Ljubljane z gdč. Marijo S v o 1 j š a k iz Kamnika. Bilo najsrečnejše!
lj Strela. Za časa včerajšnje nevihte je udarila strela v strelovod poslopja deželne vlade. Škode ni bilo nobene druge, kakor da se je bila nekaj pokvarila tele-ifonska napeljava. Strela je tudi včeraj udarila v strelovod tukajšnjega deželnega gledališča.
lj Na ljubljanski Grad je že nekaj dni zopet dovoljen dohod.
lj Več sto italijanskih ujetnikov so včeraj zopet peljali mimo Ljubljane.
lj Umrl je v Št. Hipolitu stotnik Adolf T a m b o r n i n o iz znane ljubljanske rodbine. Njegova soproga je rojena Miličeva.
Ij Za nadporočnika je bil imenovan deželni šolski nadzornik, poročnik v evidenci, Albin B e 1 a r ; povišanje velja od 1. novembra 1914.
lj Poročil se je v ponedeljek, 14. t. m., v stolni cerkvi ljubljanski finančni koncipi-jent rez. praporščak g. Avgust Pavle-t i č z gdčno, Hinko Č e r n u t a iz Loga pod Mangartom. Bilo srečno!
lj Centrala za kovine prosi vse Imetnike bakra, bakrenih legiranj, svinca cinka itd., da ji to v svrho izdelovanja municije ponudijo v nakup, tosebno predmete, ki se lahko nadome-Itijo. Sedanji naslov centrale je: VII., Mariahilforstrassc 70. Ecke Neubau-
gasse, Wien. Naslov za brzojave: »Tal-zent.« Telefosnka št, 37.181 do 37.185.
lj Našla se je ročna torbica, v kateri se nahaja tudi nekaj denarja in drugih reči. Dobi sc v zakristiji pri oo, frančiškanih v Ljubljani.
lj Najdene stvari v času od 1. do 31. julija 1916. 1 črnousnjata denarnica z 6 K 32 v., 1 črnousniata denarnica z 5 K 90 v. in legitimacija Marije Polutnik, 1 črnousnjata denarnica z 6 K 06 v., 1 črnousnjata denarnica z 10 K 14 v., 1 črnousnjata denarnica z 2 K 86 v,, 1 križec in 2 ključka, 1 črnousnjata denarnica z 8 v., 1 zelenous-njata denarnica z 19 K 01 v., 14 K v bankovcih, 4 K v bankovcih, 44 K v bankovcih, 8 K v bankovcih, 16 K v bankovcih, 1 po 10 K, 3 po 2 K, 4 K v bankovcih, 10 K bankovec, 10 K bankovec, 1 zlat prstan z bledomodrim kamnom, 1 zlata broša, v sredi orel in kamni, 1 srebrna ura z zapestnico, 1 srebrna tula-ura z isto zapestnico, 1 majhna kovinasta ura, 1 zavoj platna zaznamovano z »A. Z. S. 1499 — Kočevje« šmirek), 1 par čevljev s črnimi nogavicami, 1 zelena papiga, 1 palica z belim držajem, 1 majhen nožič s srebrnim držajem, 2 krtona »Dalli-Gliihstoff«, 1 sivosvilena čepica, 1 črn polsvi'en damski dežnik, 3 skoro nove vozne plahte, 1 suknjič, črnobelo pis^n, z zelenousnjato denarnico z malo vsebino, 1 lovski r-es, rjav s črnimi pikami, na glavi brazgotina, vratni trak brez znamke. Vse te stvari se dobe na policiji.

arujte za uboge gc-uiške bscjimce obiske in denarja. јХшпа potreba! 5)arove je pošiljati 3soscedovalmci 'za goriške begunce, £jubljana, 2)unajska cesta.
m
Bazne novice.
f Svetozar Hurban Vajansky. V
Turčanskem sv. Martinu je umrl 17. t. m. znameniti slovaški publicist in pisatelj Svetozar Hurban Vaja u-s k y. Rojen jo bil 1. 1847. v Hlbokih pri Senici na Ogrskem kot sin prvoborite-lja in soustanovitelja nove slovaške literature evang. župnika dr. Jos. H urbana. Dokončavši študije, je nekaj časa izvrševal odvetniški poklic, nato se pa popolnoma posvetil časnikarstvu in pisateljevanju. »Narodne Noviny« je urejeval do smrti in ustanovil lenoslov-ne »Slovenske Polilede«, krog katerih je zbral slovaške pisateljske . talente. Kot časnikar je moral veliko trpeti ter je bil večkrat v ječi. L. 1903. se je vde-ležil slovanskega časnikarskega shoda v Plznu. .
+ Praški nadškof. Menda bo imenovan brnski škof grof Huyn. Stolnemu kapitelju blizu stoječi »Čech« piše: Praška nadškofijska stolica, katere dostojanstvenik je primas kraljestva Češkega, je izpostavljeno mesto. K naškofu kot čuvaju absolutne pravičnosti v duhovnih zadevah gledajo enako verniki obeh narodnosti. Nadškof mora stati nad strankami in v slučaju notrebe neustrašeno in jasno povzdigniti svoj glas za brambo duhovnih pravic cerkve in pravic maternega jezika svojih škof-ljanov, brez vsake pristranosti. Noben škof nima političnega ali narodnostnega poslanstva. No sme biti orodje tega ali onega političnega tabora ali pristaš te ali one narodnosti. Poslan je, da bodi knez miru. Princeps pacis. Enako ljubeznjiv, pravičen in dobrohoten do vseh svojih vernikov, pa naj bodo te ali one narodnosti. Vsako delo bi bilo nemogoče, če tudi bi se samo začasno no držal tega načela. Da izpolni to nalogo, mora poznati ljudsko dušo in ne samo to, znati mora tudi njegov jezik, da moro z vsakomur govoriti in občevati v njegovem maternem jeziku. Cerkvene določbe zahtevajo ocl škofa znanje ljudskega jezika tako, da jezika neveščega smatrajo za nesposobnega za to službo. Če se od duhovnika zahteva, da razume jezik svojih župljanov, tedaj se mora danes še bolj zahtevati to od škofa. Gotovo bi bil nemogoč škof, ki bi popolnoma no znal nemškega jezika. Nemci bi enostavno preprečili njegovo imenovanje. Ravnolako ne bi mogel delati novi praški nadškof, če bi dobro ne znal češke,?a jezika.«
Ruski generali, Vladni »Pester L!oyd« je prinesel članek dr. Salkinda o ruskih generalih, ki so se pojavili v Ospredju sedanje ruske ofenzive. Z dopolnili dr. Fil,
Mcnozela pojasnjuje več strani ruskih vojnih načrtov in razmer. — Nedavno poročilo, — piše avtor — da se je veliki knez Nikolaj Nikolajcvič spet pojavil na evropski fronti pri Lucku, je zbudilo pozornost, sosebno s pristavkom, da jc prišel v pomoč generalu Brusilovu, proti katerega brutalnosti raste v Rusiji odpor bolj in bolj. O Brusilovu in njegovi vojaški karieri so poročali časniki stvari, ki so z resnico naravnost v nasprotju. Treba je pripomniti, da ni Brusilov do leta 1914. zbujal v vojaških krogih nobene posebne pozornosti in da je bila njegova udeležba v rusko-japonski vojski pravzaprav neopažena. Znan je bil samo ket odličen general konjenice in njen reorganizator. Ko se je unela sedanja vojska, si je Brusilov pridobil svo'e mesto prav avtomatično. Bil je namreč od leta 1911. poveljnik armadnega zbora v Podolju, in tako mu je takoj začetkom vojske pripadlo poveljevanje proti sosedni Galiciji in Bukovini. Med svojimi vojaki ni bil Brusilov nikdar popularen. On je resen, brezobziren, nedružaben, do svojih častnikov hladen in izven službe ne-pristopen človek. Pred vojsko se o njegovih vo'aških zmožnostih ni vedelo mnogo. Le toliko je bilo znano, da ga jalro čisla veliki knez N kolaj Nikolajevič, in vsled tega mu je bil tudi vrhovni poveljnik ki-jevskega okrožja general Ivanov vsepovsod naklonjen. Vojaška udeležba Brusilo-va nri vradu na avstrijska tla (bitka pri Maliču, boji v Karpatih, njegovo umikanje po gorliški bitki itd.) je še vsem dobro v soominu. Tudi njegove taktične in strate-gične zmožnosti, po katerih vodi Brusilov svojo ofenzivo, se kažejo dovolj iz njegove, lastne izjave in iz vojnih dogodkov. — Med novimi vojskovodji, kateri so pripravili sedanjo ofenzivo in imajo nanjo največji voliv je imenovati pred vsemi vojni minister Šuvajev, soizvršitelj sedanjega napad-nega načrta. To vam je možak »čistih rok«, ki je bil poklican in postavljen na visoko mesto, cla napravi naposled red. Šuvajev je znan kakor žilav in vstrajen delavec ves vnet za pravoslovje in je antisemit. O njem je znano, da je takoj po svojem imenovanju pozval k sebi zastopnike listov in jim naznanil jasno in odločno, da bo kaznoval vse vojne dopisnike, če se bo kateri izmed niih nredrznil pisati o bližajočem se miru; za Rusijo — je dejal — se vojska pravzaprav šele zdaj začenja (!), ker se doslej ni bojevalo s pravimi pripravami. To je vojska ki bo dolga in bo zahtevala mnogo žrtev. Šuvajev se smatra v Rusiji za onega Herakleja, ki bi rad očedil Avgijev hlev, ali šibe se mu noge pod težo te velike naloge. Videti je, da se Šuvajev zanaša na Brusilova kakor na energično iz-vrševalno silo skupno sestavljenega vojnega načrta. Govori se, da je bil Brusilov edini general, ki se je drznil povedati carju resnico, ko je ruski parni valjar obtičal in se je bližala lanska katastrofa. In odsihmal se je car vselej z njim posvetoval, dal si je razlagati njegove načrte, poslušal je njegove nasvete in upošteval njegove načrti. Naposled ga je imenoval soglasno z vojnim svetom za vrhovnega po-vel;nika cele ofenzive na jugozapadu in je odslovil one, kateri so zoper njega splet-karili. Slišati je tudi, da ga car drži kljub temu, da so se njegove simpatije jako shladile: Brusilov je pa — dasi se čuje to kakor presenečenje — vkljub nekaterim svojim sanjam velik skeptik in nerad dovoljuje, da se objavljajo zmagoslavna poročila. V tem se razlikuje tudi od vojnega ministra. — Manj znan javnosti je general Belajev, mož »novega duha«, ki ie postal vrhovni nadzornik nad načelniki generalnih štabov. Pod prejšnjim vojnim ministrom Polivanovom je b i Belajev v ministrstvu in je vodil korespondenco z generalnimi štabi. Poleg tega ima kontrolo vseh dobav in organizacijo vojnih odprav .orožja, streliva in zalog. — Generali Aleksijev, Ivanov, Evert in Kuropatkin, ki delajo po angleškem diktatu, so stari znanci. Od poveljnikov posameznih odsekov so po imenu znani še štire generali, in sicer: Lešicky, Ščerbatov, Saharov in Kaludin. Car je v svojem vojnem razglasu izrečno povedal, da vojna situacija ne dopušča, da bi sc imenovali poveljniki posameznih armad. Zdi se nam, da se na sološno ne ravna po tem ukazu. — Za Suhomlinovom so se zaprla vrata petro-pavlovske trdnjave. Čaka razsodbe, ki bo ostra. Pač nekaj posebnega je, kako dolgo ni vedel, da se zbirajo ogromni oblaki nad njegovo glavo. Ko ga je prišla vojaška komisija aretirat na njegovo stanovanje, jo ie vprašal — kakor sc glasi v enem protokolu — če so mu prinesli inifnovanic za vrhovnega poveljnika armad. Takoj jc moral izroč ti sabljo in iz višave diktatorja jc nadel v prepad ječe, v kateri čaka na smrt.
Najnovefša ?enska me?n in duhovščina. Turinski nadškof jo izdal pasi irski list, v katerem toži čez moderna nedostojna kri'«, v katerih hodijo ženske v cerkev. V pismu kanonika katedrale v C.uncu, ki ga je napisal vojakom svoje župnijo, stoji med drugim; Rimsko matrone so sc oblačile za časa
vojske v žalno obleko, žensko naše župnije pa se oblačijo kakor plesalko na vrvi: kratka krila, visoki čevlji, prozorno nogavice, vrat in prsa gola, obličje barvano in frizura tako čudna, kakršno si morejo izmisliti le — glupe gosi.
Fiian konj. Kakor poroča »Čcsky Dennik«, je kupil konjski trgovec Eich-lcr popolnoma nadušljivega konja. Napojil ga je pošteno z žganjem, da je bil konj živ kakor žrebo. Eichler je šel s svojim iskrim konjičem na sejni v Svi-tav, kjer ga je kupil tamošnji obrtnik Weyrauch. Pri prodaji je Eichler trdil, da je iskra žival brez napake in Wey-rauch mu je z veseljem odštel na roko bankovce. Naslednjega dne je pa »iskri« konj v hlevu klaverno stal ob polnih jaslih. Ko ga jc vpregel v voz, jc šel kos pota, potem pa začel kašljati in se ni genil z mesta. Eichler jc ovaden sodišču.
Škodljivost visokih peL Zdravniki obsojajo najostreje in po vsej pravici visoke pete. Trdijo, da so pete, visoke 7—10 cm, kakršne dandanes nosi ženski spol, kateri hoče biLi eleganten, pravi z'očin, storjen na svojem lastnem zdravju. Da se to spozna, ni treba biti zdravnik, niti ni treba listati po knjigah, ki govorijo o higieni. Treba je samo pogledati damo s takimi petami in opazovali, kako buta ob tla in da ne more pošteno stopiti in kako se ji vsak hio noga zvrne. Saj morajo ženske s takimi petami v istini samo po prstih hoditi; torej delaio ves božji dan to, kar baletka le nekaj trenutkov pri predstavi, kar pa je ja.ko naporno in utrudljivo. Neki francoski zdravnik svari v »Journalu« pred visokimi petami. Normalna lega stopala mora biti vodoravna, a ne skoraj navpična. Z visokimi petami je prenesena cela telesna teža na prste. Posledica je ta, da se moti ravnotežje mišic, katere so za hojo potrebne; njih delovanje se ne more normalno in prosto razvijati. Hoja izgubi na trpež-nosti in ljubkosti in postane prav čudno butanje in žokanje. Kakšni so pa prsti na; nogi, o tem se namenoma ne govori, ali da ne bi noben kioar nogo dam, katera je nosila dalj časa visoke pete, modeliral in noben slikar kar slikal, je več kakor gotovo. K temu je treba še pripomniti, da se s hojo na visokih petah skrivi, hrbtišče in je vse ovalstvo k zadnjemu delu lobanje abnormalno obrnjeno. Visoke pete so tako nezdrave, kakor tudi nelepe in dajo tudi dosti truda, ki se nikdar zadostno ne plača.
Kaj je ena miljarda? Spričo vesti, da stane Francijo vojna vsak teden eno milje ena miljarda? Zlat steber, ki bi imeJ njegova vsebina pa bi znašala skoraj 17 kubičnih metrov. Za njegov prevoz bi bilo treba 24 voz. Če bi ga hoteli na rokah vzdigniti, bi bilo treba 6000 ljudi. Če bi iz njega skovali novce po 20 frankov in jih položili drugega poleg drugega, ki dobili 1050 km dolg zlat trak, t. j. od Pariza do Cannesa. Če bi se pa novci položili drug vrh drugega, bi bil zlati »kupec« visok 33 km, torej osemkrat višji nego Mont-blank. — Da si moremo predstaviti eno miljardo v srebru, si mislimo ogromen steber, ki bi tehtal 5 miljonov kilogramov in imel 447 m'1 vsebine. Če bi sc iz tega srebra napravila 4 mm debela žica, bi obsegala zemljo na ravniku. Ako bi hoteli to srebro odnesti, bi bilo treba 225.000 ljudi ali na železnici 1000 pettonskih voz v dolžini 6 km. — Miljarda tudi v bankovcih ni malenkost. Knjiga s 1000 listi po 1000 frankov bi bila 11 cm debela in za celo miljardo bi bilo torej treba 1000 takih knjig. Zanje bi bilo treba 10 polic, vsaka 11 m dolga.
Zaplembo premoženja je odredilo tirolsko deželno sodišče proti nasled-
Е£л 'sa
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naš ljubljeni oče, stari oče, stric, svnk iu brat gospod

'i
c. kr. bramb. ev. nadof.
danes zjutraj po kratki mučni bolezni, pievidcn s sv. zakramenti v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega so vrši jutri 22. t. m. ob 4. uri pop. iz dežel, bolnico na pokopališče na Viču.
Sv. mašo so bodo bralo v župni cerkvi sv. Antonu Padov. na Viču.
Rožnn dolina pri Ljubljani,
'JI. avgusta 191(3.
Žalujoči otroci.
o
iCSS^^if^iiMIPVI^?1^ Ш. "T-
njim osebam: Baroni Luigi, voj. delavec, roj. 1. 1871. v Tridentu (ubeg); don Anton Pellegrin, roj 1. 1874. v Soragi, župnik v Canal S. Bovo (veleizdujn); Carlo Poli, roj. 1. 1891. v Rivi, desetnik, enol. prostovoljec v 64. pp. (zločin proti vojaški moči države).
Brez lekarn bi manj mrli ljudje. Danski zdravnik dr. Hindhede, znan kakor giasnik vegetarizma in preproste hrane, jc imel nedavno tega v Kodanju predava-nje, katero je v zdravniških krogih povzročilo veliko vznemirjenje. Med drugim je dokazoval ,da bi se na Danskem dokaj zmanjšali odstotki smrtnih slučajev, če bi se vse danske lekarne zaprle, zakaj uživanje zdravil je večkrat samo škodljivo. Dr. Hindhede je 18 let zdravnik v eni bolnici in se je skozi vsa leta svoje zdravniške delavnosti upiral predpisovati bolnikom zdravila. Zato mu je že bilo zagroženo, da bo odpuščen, ali on je ostal pri svojem prepričanju, pri čemer so ga podpirali njegovi ožji tovariši, ki so se strinjali z njegovimi nazori in so mu dali izpričevalo, da je izmed najbolj vrlih zdravnikov danske dežele.
Največja knjiga na svetu. Knjiga izredne velikosti se nahaja v angleškem muzeju. Visoka je 175 cm in skoraj tolika je tudi njena širjava. Kakor je nenavadna njena obsežnost tako je tudi njena vsebina posebnost svoje vrste, zakaj sestavljena je iz fino izdelanih nizozemskih zemljevidov iz časa kraljev stuartskega rodu. Rečena knjiga je vezana v rdeče usnje, platnice pa so okrašene s tremi močnimi, pozlačenimi zapenjačami. Na naslovnem listu so bogati okraski, izvedeni z ročno risbo. Zgodovina te čudne knjige je jako zanimiva. Bila je namreč podarjena angleškemu kralju Karlu II., ko je leta 1660. odhajal iz svojega prognanstva na Nizozemskem, da bi zopet zasedel svoj prestol na Angleškem. John Eve-lyn piše v svojem dnevniku dne 1. U-stopada 1660. 1.: »Z nekaterimi svojimi sorodniki sem posetil kraljevi grad, da bi jih povedel skoz kraljev kabinet in skoz kraljeve zasebne zbirke. Videl sem tam nenavadno veliko knjigo, visoko skoraj 4 lakti, vsebujočo zemljevide.«
Brezžična telefonska zveza med Ameriko in Evropo. Znani znameniti rusko-ameriški izumitelj M. I. Pupin je nedavno dosegel brezžično telefonsko zvezo na daljavo nad 9000 km, kar odgovarja približno razdalji med New-уогкот in Berlinom. Puipn sam je o svojem delu povedal to-le: Ivo se je bilo posrečilo napraviti generatorje, ki proizvajajo zelo brze električne tresaje po 20.000 do 200.000 na sekundo in sicer enakomerno in brez šuma, — je šlo za to, da se ti valovi na kak način tako izpremene, da bi te izpremembe odgovarjale menjavi zvočnih valov pri izgovorjeni besedi. Tudi to se je doseglo. Toda spričo neizmernih daljav, ki jih je veljalo premostiti, so dospeli valovi na sprejemno postajo tako oslabljeni, da bi noben instrument ne mogel ustanoviti njihove navzočnosti. Tedaj se je Pupinu pred nekaj leti posrečilo iznajti »ojačevalec«, ki je oddajal slabotni val v neizmerno povečani obliki, nc da bi bil izpremenil njegov značaj. Sedaj se je bilo mogoče sporazumeti že na 8000 km. Toda to ojačenje so pogosto motili mnogoštevilni električni valovi, ki stalno križarijo po zemeljskem ozračju in katere »ojačevalec« seveda istotako neizmerno povečava. Zadnja' važna Pupinova iznajdba je bila sedaj ta, da je sestavil poseben valni prevodnik, ki se vstavi med oddajno anteno in sprejemalec in kateri propušča samo valove gotove dolžine. Ker so atmosfe-rični električni valovi večinoma zelo kratki v primeri z onimi, ki se potom električnega generatorja pošiljajo v ozračje, je sedaj mogoče potom delnega valnega prevodnika, ki pa vstavimo na gotovo dolžino, doseči, da se propušča-jo samo taki valovi, ki prenašajo govorjeno besedo, dočim so moteči postranski šumi izključeni. S tem je po Pupinovem mnenju teoretično dana možnost za brezžično sporazumevanje med vsemi mogočimi točkami zemeljske površine, ako se le na oddajni postaji proizvajajo zadosti močni vali. —
Bližnji praktični uspeh teh Pupinovili iznajdb utegne biti brezžična telefonska zveza med Ameriko in Evropo.
NajH'ečji križ na svetu stoji nad pokopališčem v srednji Galiciji padlih junakov pri Przemyslu na levem bregu Sana. 12 m visoki železno-granitni križ stoji na osem metrov visokem podzid-ku. Kot znamenje žalosti in odrešenja obvladuje celo svojo okolico. Celokupna višina znaša 26 metrov ter je to največji križ na svetu in eden najmogočnejših gradbenih spomenikov v monarhiji. Vrhu križa je napis: »Mortuis pro patria«. V opornem zidu je marmorna plošča s posvetilom. Na tem pokopali-lišču počiva 10.000 ogrskih in avstrijskih vojakov.
Petdesetletnica podmorske tele-grafične zveze med Evropo in Ameriko. Dne 5. avgusta je poteklo ravno pol stoletja, odkar je Severna Amerika nepretrgoma v podmorski telegrafični zvezi z Evropo. Tojda misel pod morjem zvezali Stari in Novi svet je mnogo starejša. Že 1795 je predložil Španec Salva akademiji znanosti v Barceloni načrt za tak podmorski brzojav. 1811 so sc vršili prvi skromni poskusi. Newyorški veletržec Field je ustanovil prvo atlantsko telegrafsko družbo. Po mnogih tež-kočah je bil 5. avgusta 1858. prvi kabel med Evropo in Ameriko položen. Ker pa niso bili takrat še znani električni in mehanični pogoii tako dolgega kab-lja, je brzojav odpovedal žc 1. septembra istega leta. V štirih tednih, kar je brzojav deloval, se je oddalo okoli 800 brzojavk med Evropo in Ameriko. Naprava je stala 10 milijonov mark. — Dne 23. julija 1865. je družba »Anglo-American-Telegraph Co.« začela polagati nov kabel; po mnogih težkočah in nesrečah je bilo delo izvršeno 5. avgusta 1866. Od tega dne je brzojavna zveza med Evropo in Ameriko nepretrgana. V zečetku so bili ti brzojavi zelo dragi, Za 20 besed po pet črk je znašala pristojbina 400 mark, in šele, ko se je ustanovila neka francoska družba, se je pristojbina (10 besed) znižala na 40 mark. — Uspehi tega kabla so dovedli do tega, cla je bil kmalu ves svet pre-prežen s podmorskim kablom.
Vseh potrebnih tujih jez;kov sc naučimo najlažje, če preštudiramo kratke pa zelo porabne jezikovne vodnike iz svetov-noznane Langenscheidiove zaloge: Metou-la Sprachiiihrer, ki so na razpolago za najrazličnejše jezike. Vsaka teh praktičnih knjižic velja vezana samo 1 K 20 v, in se dobi v Katoliški Bukvami. Kdor se želi v enem ali drugem jeziku bolje izobraziti, si kupi za to knjižico kako temeljitejšo, delo iz iste zaloge in mu bo temeljiti študij kateregakoli jezika zelo lahek, ker so vsa dela tega založnika po načinu in besednem zakladu v tesni zvezi.
se sprejme, ki je slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi dobro zmožna ter razume dobro knjigovodstvo in računstvo. ..Ponudbe sprejme upravništvo „Slovenca" pod »100. F«.
Žena brez otrok Jšče mes a

•a
s sedem letno učiteljsko prakso v slov. In hrvaškem jeziku želi mesta kot vzgojiteljica ali druraimica pri kaki dami. Cenjene ponudbe na na upravo lista pod: »Vzgojiteljica 88«.
Išče se za takoj lepo, snažno
3—4 sobe z vsemi pritiklinami.
Ponudbe pod „MIRNA STRANKA" na upravništvo. 1064
eventuelno v vseh notarskih poslih izvežbanega
Mita sli uradnika, išče noter v LjulJfjanL
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod: 1962.
Ob роташкаши mleka!
Sladnf ča] znamka SLADIN
jo najbolj zdrava in najcenejša
um
s- brana za dofenčke.
S Siadinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe Ume pl. Trnkoczy, soproge lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prehranja Elzin malček s Siadinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleje priporočati.
Dobi so pri lekarju Trnkoczyju v Ljubljani poleg rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Тгпкосгу: Schonbrunnerstrasse 109, Jo-sefstadterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Gradcu: Sackstrasse 4.
Od 1. septembra 1916 se sprejme * •
za mizarstvo in tapetništvo v tovarni pohištva pri tvrdki IVAN MATHIAN, c. kr. dvorni založnik v Ljubljani.
196o
Hranilirca ln posojilnica r. z. z n. z. na Blokah naznanja žalostno vest, da je njen prezaslužni, marljivi in vestni načelnik, občinski in cestni odbornik etc., gospod
včeraj dne 17. t. m. ob 10. uri zvečer previden s svetotajstvi za umirajoče Gospodu izročil svojo blago dušo.
Pogreb sc vrši v soboto, dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti v Nemški vasi na tukajšnje pokopališče.
Blagega in občespoštovanega rajnika priporočamo v molitev in v blag spomin!
BLOKE, dne 18. avgusta 1916.
orehove m
Ш Ш
nove Moti
3
кпрпјеи bo najvišji $мт\ ceni. Ponudbe na naslov: Jj|e Krilil, ЦКМЈШШ Franca Josipa cesta St. 7.
■ Ponudbe ped „SanesSjšva"
Kava v kockah že zmleta s sladkorjem; 1 kocka se potrebuje za pol ltr kave Navodlo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol ltr. vode, in najboljša sladka kava jc gotova.
Samo en nosus; Na tisoče priporočila h pisem na razpolago — En poštni zavoj 5 kg •stane samo K 25. — Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik tovarne
Lpl
Mestni ii-g 13.

Potrtim srcem javljamo vsem častitim duhovnim sobra-tom, vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat in svak, častiti gospod
♦
rizman
bivši kaplan-ekspozit v Boljuncu, zadnji čas v pokoju v Borštu,
večkrat previden s tolažili sv. vere, po dolgem trpljenju danes izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v soboto 19. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoldne pokopališče k Sv. Ani v Trstu.
BORŠT - SV. IVAN pri Trstu, dne 17. avgusta 1916.
Anton Križman, oče.	Ivan Križman, brat.
Ivanka Križman, mati. Amalija Križman, svakinja. Veronika Zupančič, služkinja.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,
Kdo naj jemUje Sirolin ?
3. Vadušljivi .kaferfm Sirolin zna/no
1. V$a!<, ki trpi na frajnern kašlju
lažje je obvarovati se bolazni.nego jo zdraviti. X Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, (i s Sirolinom ozdrave.
olehča naduho K. SHrofuzni otroci,pri Uaferih učinkujeSirolin z. ugodnim vspehom nasplošni pocufek.
тшшрФШ