Glasnik SED 21 (1981) 1	10
slavnostni govor red. prof. dr. ¿anka pleterskega, dekana filozofske fakultete univerze edvarda
Kardelja v ljubljani
Dovolite mi, da spregovorim v imenu Filozofske fakultete nekaj besed ob 40-letnici vstopa etnologije kot samostojne znanstvene discipline v delo naše univerze, dejstvo, da neka disciplina ni takoj v začetku zastopana na neki novo ustanovljeni univerzi, ni nenavadno. V tem Primeru, ko gre pri ustanovitvi univerze za bistveno dejanje v oblikovanju slovenskega naroda, je res upravičeno vprašanje, zakaj takšna izrazito narodnooblikovalna Veda kot je etnologija vanjo vstopa šele po dveh desetletjih.
Po drugi strani pa vemo, da segajo začetki te vede na Slovenskem prav zaradi njene narodnospoznavne narave skoraj tristo let nazaj, tja k znamenitemu Valvasorjevemu delu. V razvoju vsake znanstvene discipline prihaja do vedno novih začetkov, novih misli in raziskovalnih Usmeritev. V razvoju etnologije je nedvomno najpomembnejši novi začetek v dobi razsvetljenstva, ko stopi v uakcijo zavestno oblikujočega se naroda kot nove ružbene kategorije, določujoče ves prihajajoči čas, do anes in jutri. Medtem ko Valvasor ponosno zbira, °pisuje in razkazuje žive in nežive posebnosti in znamenitosti svoje domače dežele, vidi A. T. Linhart v etnograf-em raziskovanju pot k spoznanju naroda, njegove Zgodovine in na zgodovini temelječe prihodnosti slovenskega ljudstva. Tu je začetek razsvetljenske smeri, še anes tvorne v slovenski etnologiji. Romantična smer, ki I' sledi, se naslanja na spoznanja razsvetljenstva, ko potrdi °dločilni pomen zanimanja za temeljne najbolj slovenske ljudstva in njihovo kulturo. Tudi ta smer opravlja SUt>jo Zgodovinsko nalogo, saj je zbiranje narodnega blaga svojem družbenem pomenu eno samo dokazovanje novredne ustvarjalne sposobnosti naroda in s tem fioieljevanje zahteve po njegovi politični enakopravno' in oblasti. Z vrsto velikih slavistov, od Miklošiča ^aprej, vstopa etnologija, četudi še ne samostojno, a po oji tematiki in metodi, v univerzitetno delo. Od tistih • do samostojnega nastopa na slovenski univerzi, naša etnologija mnoge znanstvene uspehe, ugotav-riove probleme in naloge, se odloča na novih razpotjih. Karlom Štrekljem in Matijo Murkom da Slovencem opsko priznane strokovnjake v raziskovanju ljudskega M a* 'z^ela že načrt znanstvenega raziskovanja vs t ^ultUre' usmerjen v stvarno preučevanje celotnega a danjega ljudskega življenja. Že 1904 dobi svoje prvo sr^ Ovno giasito (Časopis za zgodovino in narodopisje), 1 dvajsetih let, v novi državi, pa tudi samostojno dob'° ,lEtri0'09 "* N'en ustanovite!j Niko Županič posta-~ prekipevajoča, zmagoslavna ugotovitev: ,,lz roda hlapcev smo postali narod junakov!" Tu je o®0™"1 začetek nove dobe življenja naroda, ki se v njem n0P?Vl,a P°dv°jenost z življenjem ljudstva, tu je vir W"h nalog, novih zamisli in novih usmeritev etnologije, našif'em ponosom moremo reči, da so etnologi na svo' ko,Teti P3 tudi zunaj nje, dokazali, da so sposobni bist° S,r0,<o or9ansko razvijati in pospeševati v tako z njVer10 sPrernenjeni in spreminjajoči se družbi, skladno raz i k""' izhodiiei in Potrebami. Ne da bi se odpovedali S	Struktur slovenske ljudske kulture, njih zvez
nov ',mi 'i^dstvi, so se spoprijeli z raziskavami kulture °nastalih mestnih naselij in preoblikovanja življenja
ne po mnogih strokovnih dosežkih končno prvi učitelj etnologije na ljubljanski univerzi. Od tistega dne je poteklo 40 let. Prebogat je obračun teh desetletij, da bi ga zdaj pregledali. Vojna in sovražna zasedba sta res pretrgali novo začeto delo že kar na prvih korakih. Narodnoosvobodilni in revolucionarni boj pa je ustvaril — podobno kot narodni prerod v razsvetljenskem času — novo družbeno podlago in nove naloge etnološki vedi, enako kot družboslovju v celoti. Naravnost vsiljuje se primerjava dveh najbolj izrazitih izjav etnološkega značaja iz obeh dob. Iz prve, Linhartova o značaju kranjskih Slovanov: „Ugnali so jih in ponižati. A zavest njihove lastne cene, ljubezen do prostosti bedi Še v njih; še se kaže v njihovi ljubezni do zatirane domovine." Iz druge po novih socialnih plasteh. Raziskovalno zanimanje etnologov se zavestno obrača k sodobnemu dogajanju, k načinu življenja sestavnih delov sodobnega slovenskega naroda, toda vselej z vidika zgodovinskosti. Širši družbeni pomen tega dela je prav v tem, da po njem postaja očitno, da je družbena funkcija naroda aktualna tudi v našem industrijskem času in z njim zvezanimi'razvojnimi problemi. Etnologija se tako končno uveljavlja kot osamostaljena družboslovna disciplina, ki je sposobna zagotoviti bistvene posebne spoznavne možnosti tako glede vprašanja o človeku v slejkoprej učinkujočem ethnosu, kot glede vprašanja o človeku, ki oblikuje delo danes in jutri. Uveljavlja se kot družboslovna disciplina, ki hoče in more prispevati k tisti sintezi znanstvenega spoznanja, ki je dandanes pač skupna naloga in možnost celotnega družboslovja.
O delu oddelka ali pedagoško znanstvene enote za etnologijo na Filozofski fakulteti, njenih učiteljev, sodelavcev in študentov, pove po svojih možnostih razstava v avli fakultete. Vabljeni ste, da si jo ogledate. O perečih vprašanjih strokovnega dela etnologov bo tekla beseda na pogovoru o stroki, ki ga danes prirejata PZE za etnologijo in Marksistični center Filozofske fakultete. Sicer pa je ves teden posvečen predavanjem in prikazom dejavnosti etnologov. Veseli nas njihova radoživa vnema, veselijo nas doseženi uspehi. Želimo, da bi tako bilo tudi v prihodnje.
Po tem kratkem uvodu razglašam, da je spominska plošča ob 40-letnici etnologije na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani odkrita. Filozofska fakulteta jo prevzema v svoje varstvo.