■ *	-	'; . Hj:. gag®-

j': -ijTWr'


;


Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

-K
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v oimeriki

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except § J Sundays and Holidays.
VSLBFON PISARNE: 1879 REOTOOL	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1279 RSOTOB,
NO. 95. — ŠTEV. 95.	NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 22, 1908. — V SREDO, 22. MAL. TRAVNA, 1908.	VOLUME XVL — LETNIK XVL
1 1 1		
Delavski zakon
je protiustaven.
NOVI ZAKON, KI DOLOČA, DA SO DELODAJALCI ODGOVORNI ZA VARNOST DELAVCEV. JE NEVELJAVEN.
Sedaj bodo predlog še enkrat preme-nili in sicer na željo pred-s e d n i k a.
PROTIUSTAVNOST.
Washington, 21. aprila. Ko je kongres potrdil zakon, ki določa, da so delodajalci odgovorni za varnost svojih delavcev pri delu, je storil veliko napako. Kongres je namreč sprejel predlog, ki je protiustaven, in to napako je treba sedaj popraviti, ker inače je novi zakon brez vs-ake vrednosti. Ko so predlog predložili predsedniku, so mu naznanili, da sodišča temu zakonu ne bodo mogla ugovarjati, nakar je predsednik predlog poslal generalnemu pravniku Bonapar-teju, da zakon pregleda in dožene, je li ustaven ali ne. Bonaparte je pa sedaj pronašel. da je novi zakon protiustaven, ker je naperjen le proti železnicam, ne pa proti ostalim družbam in delodajalcem.
Predsednik bode poslal ta predlog sedaj nazaj kongresu in zahteval, da se novi zakon spremeni tako, da bode v soglasju z zvezino ustavo. To se bode najbrže zgodilo, dasiravno želi mnogo članov kongresa, da bi ta predlog sploh zginol iz površja. Že tedaj, ko je bil predlog sprejet, je več zastopnikov dvomilo, bode li novi zakon ustaven ali ne.
V	slučaju, da bi kongres imenovaj " zakon ne hotel spremeniti, bode pre< sednik vložil proti temu svoj vet , kajti on je sklenil, da se ta zakon n*. vsak način sprejme in sicer v takem smislu, da sodišča proti zakonu ne bodo mogla nastopiti.
V	senatu se zatrjuje, da se zakon ne bode spremenil in da mora ostati tak, kakoršnega so predložili predsed niku v potrditev, kar pomenja, da bo do delavci ponovno po zvezinem se natu ogoljufani.
ITALIJANSKA "KULTURA".
Italijan ustrelil Italjiana; pri napadalcu so našli grozilna pisma.
Na vogalu Hiek.s in Sacket Street Brooklyn Borough v New Yorku je včeraj zvečer italijanski 23 let stari Cozza dvakrat streljal na svojega rojaka Salvatore de Matto, kteri je za dobil smrtne poškodbe. Ljudje, kteri so bili v bliži ji, trdijo, da so oba Italijana videli, kako sta dalj časa na označenem mestu govorila. Nek policaj, ki je bil v bližini, je takoj prišel na lice mesta in je napadalca Cozza, ki je skušal bežati, prijel, ter ga odvede! na postajo, dočim so ranjenca odpeljali v bolnico. Na postaji je Cozza trdil, da ni streljal in pri njem niso našli revolverja. Pač pa je bil oborožen s ^tiletom. Pri njem so našli tudi vež grozilnih pisem, s kterimi se je zahtevalo denar in pretilo s smrtjo. Cozza neče ničesar povedati o svojem prepiru z De Matto in o grozilnih pismih, koje je najbrže sam pisal.
Po pomoti ustreljena.
Columbus, Ohio, 2L aprila. Včeraj ' so policaji pomotoma ustrelili dva sina grocerja FrankaP John in William D. Franka, o kterih so mislili, da sta tatova. V Frankovo prodajalnico so prišli tatovi in o tem je dobila policija istočasno poročilo, kakor tudi trgovec. Na lice mesta sta prišla Frankova sina in takoj nato tudi dva policaja. Obe stranki sta mislili, da imata opraviti a tatovi in tako se je na obeh straneh pričelo streljanje. Pri tem sta oba brata obležala mrtva na lica
Mornarični proračun dovoljen in rešen.
SENATOR HALE JE PREHITEL PRI TEM PREDSEDNIKA ROOSEVELTA.
Senatov mornarični odsek je predlog rešil v svojem smislu tekom 85 minut.
NOVA POSLANICA.
Washington, 21. aprila. Ako namerava predsednik Roosevelt senat napasti z novo poslanico, da mu tako dovoli v gradnjo štirih novih oklopnic, mora zelo hiteti. Senator Hale in nje-■rov mornarični odsek so včeraj predsednika zelo iznenadili in sicer baš v tej zadevi. Jedva da se je v senatu zvedelo, da namerava predsednik poslati senatu novo poslanico, že je senator Hale sklical svoj odsek in ko so prišli vsi člani v odsekovo sobo, jim je predložil mornarični proračun in zahteval, da se o tem glasuje. Odsek je bil s posvetovanjem o predlogu tekom 85 minut gotov. V predlogu so pustili vse ono, kar je zbornica dovolila. vštevši dve oklopnici in osem podvodnih čolnov, dasiravno je Hale bil mnenja, da bode jediia oklopnica zadostovala. Predlogu so potem pripisali Še par malenkosti, ktere so proračun povečale za kakih osem milijonov dolarjev. Dovolili so namreč gradnjo treh novih premojjovih parnikov 7.a $1.800.000, povišanje plače častnikov za 20% in za mornarje za 10%, pomnožitev sedanjega moštva, razne poprave ladjedelnic itd. Vsako minuto je odsek dovolil toraj $88.000 in predlog bodo še tekom današnjega dne predložili senatu, da ga potrdi.
JBaako vreme v Conaeetient
New Haven, Conn-, 21. aprila. VJfe-rmj je tukaj »padlo mnogo snega in kafte la 36 stopinj nad mOo.
TAJNA POROKA.
Sedemnajstletni sestri sta se skrivaj poročili.
Manchester, Conn., 21. aprila. Sedemnajst let stari sestri Eva in Ethel Dillon, ki sta dvojčki, sta obhajali Veliko noč s tem, da sta ušli z 18 let starima mladeničema Edwardom Weiner in Emilom Hickiag, s kterima sta se potom poročili. Sestri sta na Veliki petek ostavili svoj dom in sta dejali svojim starišem, da gresta k teti v Springfield. Na poti sta se sestali s svojima ljubčekoma, nakar so skupno odšli v gledišče, kjer so sklenili, da se takoj po predstavi po-roče. V Springfieldu so si takoj iz poslovali na to potrebna uradna dovoljenja in potem so našli tudi neke ga duhovna, kteri jih je poročil. Je-den par je bil drugemu za priče.
Tudi sedaj še nista deklici odšli k teti, pač pa na malo ženino potovanje, ktero se končalo danes s tem, da sta se obe skesani grešnici vrnili k svojim starišem. Stariši so naravno mislili, da sta obe deklici pri teti v Sprigficldu in so se skoraj onesvestili, ko so danes zvedeli, kaj se je zgodilo. Stariši sicer trdijo, da se bode dalo poroke razveljaviti, ker sta deklici povedali oblastim napačno starost, vendar jima bodo pa najbrže odpustili in mladi zakon blagoslovili, kajti druzega jim itak ne preostane.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za 10.36 ............ 60 kron.
xa 20.46 .............100 kron.
za 40.90 ............ 200 kron.
za 102.00 ............ 600 kroa.
za 204.00 ............ 1000 kroa.
za 1017.00 ............ 6000 kron.
Po&tarina je všteta pri tab vsotak. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarna poifljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati J« najprfltt-neje do |26.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali refistriranam piamn, večje eske po Domestic Postal Money Order aH pa Xew York Bank Draft.
PRANK 8AKSER OO, m Greenwich St. Knr Toft. «1M flt Qlafar Am, V. &
Zborovanje Macedoncev v državi Illinois.
V GRANITE CITY, ILL., SO TA-MOŠNJI MACEDONCI PRIREDILI PRVO VELIKO ZBOROVANJE.
Pri tem so sprejeli rezolucijo, s kojo zahtevajo za Macedonijo samostojnost.
BRZOJAVKE V WASHINGTON IN DRUGAM.
St. Louis. Mo., 21. aprila. V Granite City, 111., ob reki Mississippi, se je včeraj vršilo veliko zborovanje Macedoncev in sicer v tamošnjem naravnem amfiteatru. Zborovalci so v imenu 10,000 v Zjedinjenih državah bivajo-čih Maeedoncev poslali predsedniku Rooseveltu brzojavko, s ktero ga prosijo, naj intervenira v prid samostojnosti Macedonije in s ktero se mu za-hvaljajo za gostoljubnost, ktero so našli v Zjed. državah. Zborovalci so poslali brzojavko tudi angleškemu ministru inostranih del, s ktero ga prosijo, da se Anglija ponovno zavzame za Macedonce pri turškemu sultanu in se mu zahvaljujejo, ker je Anglija predlagala, da se imenuje za Macedonijo krščanski governer.
Končno so brzojavili tudi maeedon-skemu osrednjemu odboru v Sofijo na Bolgarskem, in izjavili, da so v Zjed. državah živeči Makedonci pripravljeni storiti vse, kar je v njihovih močeh v prid neodvisnosti njihove domovine. Med zborovalci je bilo več Macedoncev, kteri so morali bežati iz Turčije, ker so jih tam zasledovali kot revolu-cijonarje, koji žele isposlovati Mace-doniji svobodo.
VOJNO BRODOVJE ODPLUJE V VENEZUELO.
Vlada je v skrbeh, ker že dolgo časa ni ničesar cula o našem tamošnjem poslaniku.
Washington, 21. aprila. Ker naš poslanik v Venezueli, Mr. Russell, že dolgo časa ni poslal vladi niti jednega pisma in brzojavke, namerava sedaj vlada poslati v Venezuelo jedno kri-žarko, da čuva tamkaj ameriške koristi.
Od našega poslanika v Venezueli sedaj že dva tedna ni bilo ničesar slišati. Sicer se v Venezueli razširja kuga, vendar pa to ne more na nikak način vplivati na pošto in brzojav.
Dasiravno tukajšnja vlada o Venezueli in tamošnjih odnošajih do-sedaj ni ničesar javno povedala, se tukaj vendarle zatrjuje, da je dopisovanje našega tamošiijega poslanika podvrženo strogi cenzuri, kar je tudi mogoče, to tem bolj, ako pomislimo, da so venezuelske oblasti pregledale celo poštne pošiljat ve, namenjene za vojno ladijo Taeomo, ktera se mudi v La Guairi.
Pomožni državni tajnik Bacon se je včeraj o venezuelskem položaju posvetoval z mornaričuim tajnikom Metcalfom, nakar sta skupno odšla k predsedniku v Belo hišo, kjer sta se z njim posvetovala več nego jedno uro.
Danes se je zvedelo, da je oddelek vojne mornarice sklenil poslati v Venezuelo križarko Des Moines, na ktero se bode ukrcal poslanik Russell s svojo rodbino, ako že ni Venezuele ostavil.
O ŽELEZNIŠKE J NESREČI V AV STRALIJI.
Mnogo ljudi je živih zgorelo, ko je pričel vlak goreti.
Melbourne, Avstralija, 22. aprila. Vlak, ki je dne 19. aprila med postajama Ballart in Bendigo ponesrečil, je, kakor se sedaj poroča, popolnoma zgorel. Pri tem je zgorelo 50 osob, dočim je bilo 90 osob nevarno ranjenih. Dosedaj so našli v razvalinah 44 trupel. Mnogo žrtev je jedva prišlo v vlak in so se jedva vsedli na svoje sedeže, ko se je pripetila nesreča. Sprevodnik je dal baš znamenje za nadaljno vožnjo, ko je opazil vlak, ki je prihajal iz Bendigo. Ker je bilo prepozno, da bi dal signal. se je rešil s tem, da je" skočil raz vlak, kar se mu je posrečilo, tako da ni bil niti malo ranjen. Prizori, ki so se vršili po katastrofi, so bili taki, da jih ni mogoče popisati. Mnogo ranjencev je umrlo, ko so jih oprostili iz razvalin. Med potniki je bil tudi mlad zakonski par, kteri se je prejšnji večer poročil. Mož je bil le nekoliko ranjen, ko je pa zvedel, da je njegova žena mrtva, se je v ne-posrednej bližini obesil
Ženijalen tat.
Concord, N. H., 21. aprila. V Ameriki in Evropi znani mednarodni tat Max Shinborn, o kterem se zatrjuje, da je zajedno s svojo tolpo tatov tekom desetih let naropal po raznih bankah najmanj $2.000,000, od ktere svote je njemu ostalo pol milijona dolarjev kot njegov delež, je včeraj postal zopet svoboden človek, kajti odsedel je ravnokar kazen v tukajšnjih zaporih. Najpreje je bil obsojen, ker je vlomil v neko banko v Walpole, N. H., toda iz prve ječe je ušel. Končno, ko je izvršil še vse polno dragih tatvin, se je posrečilo, da so ga zopet vjeli. Shinborn je star 74 let, vendar je pa kljub svojej starosti Se pri vseh močeh. Govori angleški, francoski in nemiki in v ječi je imel vedno mnogo opravka s prestavljanjem raznih spisov is jednega jezika v drogi Njegovo obnašanje je aristokratično, kajti v Belgiji je živel dalj časa kot grof. Ko je bil v ječi, je nekaj iznašel in sedaj upa, da bode za svoj patent dohU toliko denarja, da ara ne bode treba .ve! krasti in ropati banke. Ko je prišel is ječe, je iel najpreje ▼
Južne republike Napad v
Rusija v Perziji. i Razne novosti
Kurdi na begu. iz inozemstva.
NEZGODA NA MORJU. Parnik Peterson je zgubil svoj vijak.
Halifax, N. S., 21. aprila. Nemški petrolejski parnik Peterson, ki je bil na poti iz Shields v Philadelphijo, tlospel je danes semkaj privezan kan liležkemu parni k u Columbian, ki pluje iz Londona v Boston. Parnik je ostavil Shields due 24. marca in se je moral takoj spočetka boriti z velikim viharjem. Dne 9. aprila je zgubil svoj vijak in potem je bil na milost in nemilost izročen valovom, in sicer do 15. aprila, ko je dospel na lice mesta parnik Columbian, li kteremu so potem petrolejski parnik privezali. Kapitan Petersona naznanja, da je dne 14. aprila po noči srečal še nek parnik, kteremu je takoj signaliziral po pomoč, toda nepoznani parnik se za signale in za prošnje ni zmenil.
Možko okostnico našli.
Fred Snyder in John Collins sta včeraj na Flushing Road v Brooklyn Borough v New Yorku kopala pod zemljo in < am našla. okostnico odra-ščenega moža, ktera je ležala dva čevlja pod morskim površjem. Sedaj se ljudje spominjajo, da je tam pred kakimi 12. leti zginol nek far-merski delavee imenom Johnson, kteri je ostavil pisma, iz kojih je bilo razvidno, da so mu nepoznani ljudje pretili s smrtjo. Ko je zginol, ga ni nihče več našel, dasiravno so njegovi premožni sorodniki izdali za iskanje mnogo denarja.
Zopet dragi pa trdijo, da je okost-niea najbrže od kakega zamorca, ki je bil snženj trgovca s sužnji, kapitana Lawrence, kteri je koncem 18. stoletja tam prebival in razpošiljal od svoje sužnje na vse strani.
Strajk v Pensacoli.
Pensacola, Fla., 22. aprila. Uslužbenci tukajšnje ulične železnice še vedno štrajkajo in položaj je nespremenjen. Nekoliko štrajkarjev se je včeraj pretepalo s skabmi in pri tem je prišlo tudi do običajnega streljanja. Nek skab je bil pri tem trikrat ranjen in bode najbrže umrl.
NEK DIJAK JE SKUŠAL UMORITI PREDSEDNIKA ESTRADA CABRERA, KAR SE MU PA NI POSREČILO.
Ko se je predsednik peljal v nacijo-nalno palačo, so pričeli dijaki nanj streljati.
KARANTENA PROTI LA GUAIRI.
Tatvina v samostanih njegova šped-J >HteH
St Paul, Minn., 22. aprila. Robert Kehle, ki je tekom zadnjih dveh tednov oplenil tri samostane in slične zavode, je končno prišel vendarle pravici v roke. Kehle je poznan polieiji po Tseih velikih mestih in povaodi je znano, da je vedno kradel po eamoeta-nlh. in	retigijoznih zavodih.
Jetnik je rodom is Nemčije, kjer je bil taffi večkrat ▼ je« radi tatvin.
Guatemala Ciudad, Guatemala, 22. aprila. Včeraj so nameravali zarotniki umoriti predsedniki Estrada Cabrera, vendar se jim pa ni posrečilo izvesti njihov načrt. Predsednik se je peljal iz svojega zasebnega stanovanja v nacijonalno palačo, da bi tamkaj sprejel v avdijenco ravnokar imenovanega poslanika Zjed. držav, ko so pričeli dijaki, ki so se-na ulici zbrali, nanj streljati. Vojaštvo je dijake takoj obkolilo in jih prijelo. Položaj je sicer nevaren, toda vojaštvo ima vso kontrolo v mestu.
Tudi newyorski generalni konzul imenovane republike je dobil brzojavko iste vsebine, toda s pristavkom, da je predsednik Cabrera na jednej roki nekoliko ranjen.
Caracas, Venezuela, 22. aprila. Predsednik Castro je izdal naslednji dekret: "Luka La Guaira ostane za štirinajst dni zaprta, da se tako pro-najde vzrok smrti treh meščanov in trinajstih bolnikov, kteri so zboleli za neko nepoznano mrzlico. Uvoz in iz voz se dovoljuje le preko mesta Puerto Cabello. Devet bolnikov so prepe ljali z njihovimi rodbinami v bolnico Cabo Blanco. Governer je odredil vse potrebne zdravstvene Odredbe za ime novano mesto.
Klobuk "Merry Widow" kot rešitelj.
Cleveland, O., 22. aprila. Miss Sel ma Davisova, ki je stara jedva dvajset let, se je naveličala živeti in je radi tega sklenila, da konča svoje mlado življenje v vodi jezera "Wade Park. Vendar je pa pri tem delala račun brez velikega klobuka, ki je bil na pravljen po najnovejšej modi, imeno-vanej "Merry Widow", ki je bil ta ko širok, da jej na nikak način ni bilo mogoče priti pod vodo. Kandidatinja za Nirvano je na vse mogoče načine poskušala potegniti tudi svojo glavo pod vodo, toda klobuk z izredno širokimi kraji, jej tega ni pustil.
Končno je v vodi skušala odstraniti velike igle in se rešiti nadležnega klobuka, toda v tem trenutku je k njej priveslal William Davidson, ki jo je videl, kako je skočila v vodo. Davidson je deklico držal nad vodo in jo končno rešil.' Povedala mu je, da se je nameravala usmrtiti, her jej ni bilo mogoče dobiti dela.
Sneg in mraz v severnem New Yorku.
Interlaken, N. Y., 21. aprila. Včeraj je tukaj snežilo in padlo je tri palce snega. Pri tem je divjal jak vihar in temperatura je padla na 30 stopinj nad ničlo. Na velikonočno nedeljo je tukaj ves dan deževalo.
Rochester, N. Y., 21. aprila. Včeraj zjutraj je tukaj pričelo snežiti in sedaj neprestano sneži, tako da ni pričakovati, da bi tako hitro zavladalo lepše in milejše vreme.
Schenectady, N. Y., 21. aprila. Tukaj je zavladal nepopisen mraz, kteremu je sledil potom še pravi zimski vihar. Mesto in okolica je pod snegom.
Middletown, N. Y., 21. aprila. Toplomer kaže tukaj pod ničlo in včeraj je ves dan snežilo, tako da ne gre nihče izpod strehe.
Za $24.00
v Trst ali na Reko
bode peljal novi parnik na dva vi Jaka
MARTHA WASHINGTON. Kdor rojakov šeli potovati a tem par-nikom, naj se takoj oglasi pri: FRANK Higggf} CO., 109 Greenwich St, Hew York, aH
8104 SL Olalr Avenne, H. Cleveland, Ohio.
RUSKO VOJAŠTVO JE NAPREDOVALO DALJE V NOTRANJE KRAJE PERZIJE.
Čete pričakujejo nadaljne pomnožitve in potem se šele prične prava kazenska ekspedicija.
PERZIJSKA EKSPEDICUA.
Petrograd, 22. aprila. Semkaj se poroča, da so ruske čete, ktere so prekoračile perzijsko mejo, zopet naskočile Kurde, ktere so ponovno razgnale. Kurdi so imeli velikanske zgube in so bežali v gorovje.
Ruske čete iz Belezuvarja so zopet napredovale v notranje kraje Perzije in čakajo sedaj na pomnožitev.
O perzijskej ekspediciji, ktero je Perzija obljubila, da bode z Rusi zajedno operirala proti Kurdom, dosedaj še ni bilo ničesar slišati. Perzijsko vojaštvo, ki je v Tabrisu, je jedva dovolj veliko, da zamore tam vzdrževati mir in red. Poleg tega je disciplina tega vojaštva taka, da se governer v Tabrisu boji take vojake poslati proti prebivalcem gorovja.
Tiflis, 22. aprila. Ker je položaj ob perzijskej meji postal dokaj nevaren, poslala je Rusija 2000 nadaljnih vojakov na mejo, oziroma v nemirne pokrajine. Predno pridejo pomožne čete na svoj cilj, bode minolo več dni, ker v one pokrajine je težavno priti, kajti najbližja železniška postaja je oddaljena 60 milj.
Petrograd, 21. aprila. General Li-njevič, ki je bil vrhovni poveljnik ruske vojske v Mandžuru, povodom vojne z Japonsko, je zbolel za pljučnico in zdravniki so mnenja, da ne bode okreval. Stari general kljubuje še vedno smrti, ker je zelo krepak za svojo starost. LinjeviČa zdravi cesarjev zdravnik prof. Bertenson.
Kakor znano, je general Linjevic v Mandžuru prevzel vrhovno povelje nad tamošnjo rusko vojsko, potem ko je bil general Kuropatkin poražen. Kljub njegovim vrlinam pa tudi njemu ni bilo mogoče prejšnje napake popraviti. On je bil med vsemi častniki na bojišču najbolj priljubljen in za njega so šle vse čete drage volje v boj ter so se borile še nadalje za itak že zgubljeno stvar. — Linjevič je bil rojen 24. decembra 1838 v eernigov-skej guberniji. Leta 1855 je vstopil kot prostovoljec v Sjevskij polk in štiri leta kasneje je postal častnik, nakar so ga poslali na vojno na Kavkaz, kjer se je boril s Cerkesi. Tudi v vojni s Turčijo je bil večkrat ranjen in tedaj je dobil Ted sv. Jurija in zlat meč v priznanje njegove hrabrosti. Tedaj je postal tudi polkovnik. Od leta 1903 nadalje je bil poveljnik čet v Primorskaji v Sibiru.
DUNAJSKI PROPESOR FEILBO-GEN, E3 JE RAZŽALHj PAPEŽA, POSTANE ZA POKORO KATO-LIČ AN.
V Petrogradu pričakujejo kolero in so že izdali zdravstvene odredbe.
SNEG V ITALIJI.
Načrti canadskih železnic.
Winnipeg, Manitoba, 21. aprila.— Canadske železnice še vedno nečejo naznaniti, čemu so razveljavile pogodbe, ktere so imele s svojimi delavci, ki so nastavljeni po raznih delavnicah in v kterih je tudi plača delavcev določena. Vsled tega so postali železnični delavci zlasti v zapad-nih pokrajinah nemirni. Ako bodo sedaj železnice plačo delavcev tudi znižale in ^ko se ne bode več oziralo na unije, potem je pričakovati, da pride do takega štrajka, kakoršnjega pri canadskih železnicah dosedaj še ni bilo. Ker postaja položaj vedno slabejši, se delavci hitro organizuje-jo. Železnice nameravajo dne 1. maja pomanjšati svojim vslužbencem plačo. Železnice so že pričele po ca nadskem časopisju iskati delavce, da se tako na vsak slučaj pripravijo in da bodo zamogle vz drževati promet.
Umor v prepiru.
Middletown, N. Y., 21. aprila. Far-merski delavec John Haster je včeraj umoril svojega tovariša Alfred Miller j a, kteri je z njim zajedno delal na nekej farmi blizo mesta Florida v Orange county. Oba delavca sta se udeležila neke zabave in pri tem sta se sprla. Haster je nato odšel iz hi-Se, načel velik kamenj in ga vrgel ■koli ono na glave Millerja, kteremu je takoj razbil lobanjo. Morilca so zaprli.
Rim, 22. aprila. Dunajski profesor dr. Feilbogen, kteri je s svojo ženo ia svakinjo na velikonočno nedeljo prejel od papeža obhajilo, dasiravno ni katoličan, izjavlja, da s tem ni nameraval žaliti katoliško vero in da to popravi, namerava sedaj prestopiti v katoliško vero.
Petrograd, 22. aprila. Policijski šef je izdal svarilo, s kterim svari ljudstvo, naj se ravna strogo po zdravstvenih predpisih, ker je spomladi zopet pričakovati, da se kje pojavi kolera, kakor se je to zgodilo lansko spomlad.
Rim, 22. aprila. Po vsej Italiji je zavladala zopet prava zima; po mestih je zapadlo mnogo snega in mraz vlada celo v onih krajih, kjer vlada inače vedno mila klima.
Kodanj, Danska, 22. aprila. Semkaj sta prišla kralj Edward in njegova, žena iz Londona. Gosta so sprejeli vsi dostojanstveniki z danskim kraljem in kraljico na čelu.
Kickapoo Indijanci se vrnejo v Okla-homo.
Mexico Ciudad, Mexico, 21. aprila. Posebni agent vlade Zjedinjenih držav, Mark Goods, kterega so nedavne poslali v Mexico, da pridobi Kickapoo Indijance, kteri žive sedaj v Haciamento, Mexico, za to, da se vrnejo v njihovo staro domovino Okla-liomo, je pri njih dosegel nekoliko uspehov. V Haciamento živi 700 Indijancev imenovanega rodu in sedaj jih je 400 sklenilo vrniti se v Okl;i-liomo ter sprejeti vladino ponudbo. Kakor hitro bodo v Oklahomi priredili vse. kar je za sprejem Indijancev potrebno, se bodo slednji vrnili na svoja stara lovišča.
Odprta delavnica.
Winnipeg, Manitoba, 22. aprila. Canadian Pacific železnica je danes naznanila svojim delavcem, da v nadalje ne bode delala več razlike med unijskimi in neunijskimi delavci in sicer v vseh svojih delavnicah. Istodobno je železnica tudi razveljavila vse svoje z delavci sklenjene pogodbe.
Bančni ropar Shinborn zopet v ječL
Boston, Mass., 22. aprila. Maks Shinborn, znani mednarodni bančni ropar, kterega so šele minolo nedeljo izpustili iz večletne ječe v Concordu, je moral zopet v ječo, ker je obdolžen, da je v nekem prenočišču ukradel $200. Ko so ga izpustili iz ječe, je obljubil, da bode sedaj pošteno živel in njegova prva pot iz ječe je bila v cerkev, kjer je pa najbrže molil, da <mn Bog podeli priliko hitro kaj ukrasti, ker on zamore le na ta način pošteno živeti.
V tovarnah jekla so pričeli z delom.
Newcastle, Pa., 21. aprila. Danes so tukaj z lepaki naznanili, da se prične v Shenango Steel Plant, ktera je last Carnegie Steel Co., jutri z delom. V tovarni dobi 1200 delavcev delo.
Zapretili s štrajkom.
Altoona, Pa., 20. aprila. Vslužbenei tukajšnje poulične železnice nameravajo pričeti s štrajkom, kajti družba jim je naznanila, da jim bode s 1. majem znižala plačo za 10 odstotkov. Kakor hitro se to zgodi, prično delavci štrajkati.
Banka, v stiskah.
V Toledo, Ohio, je Doer Street Savings Banka, ktere vlagatelji so večinoma delavci in manjSi trgovci, prenehala poslovati. V banki je bilo $125,000 vlog. Zatrjuje se, da bodo vlagatelji dobili vse svoje vloge.
'-r i : asa*; i . • _:_ __ ' ■

"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by the SLOVENJC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddresHes of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York
Za leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
„ pol leta.........l.oO
,, leto sa mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00
„ Evropo za vse leto.....4.50
.. „ „ pol leta.....2.50
j, ,, „ četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-" nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People") every day, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly (3.00.
^Advertisement onfagreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Older.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejšnje blvailA^e naznani, da hitreje naj-demo naslovnika.
Dopisom in pašiljatvam naredite naslov:
MQLAS MAWODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Re* tor.
Asfaltni trust in Venezuela.
New York & Bermudez Co., kakor se glasi oticijelno ime trusta za asfalt, pričela je v novejšem času po vseh krajih Zjedinjenih držav z živahno agitacijo proti republiki Venezueli, ktere namen je pridobiti našo vlado za to, da bi poslala v imeno-vauo deželo tuornarično ekspedicijo in tako pomagala trustu do njegovih dozdevnih in zelo dvomljivih pravic. Trust je v svrbo atritaeije ustanovil v New Yorku poseben literaričen u-rad, kteri pripoveduje vsej deželi o neprilikah, ktere je imel trust v ime-novaiifj republiki. V Wuahiugtouu je imela ta agitacija dokaj uspeha, kajti sedaj se je že pričelo z vso gotovostjo trditi, da bode naša vlada v resnici poslala v Venezuelo imenovano kazensko ekspedicijo. Odposla-nju eks[>ed!cije pri nas najbrže ne bode nihee kljubovat, vendar se pa sedaj tudi govori, da se bode pričela agitacija proti takej ekspediciji, kar je pa naravno treba storiti, preduo je ekspedicija določena. Baš to hoče asfaltni trust preprečiti in radi tega *je njegova agilacija postala v novejšem času tako živahna.
Tako agitacijo je pa iz vsakega j stališča kar najstrožje obsojati, kajti ako bi bile v resnici koristi Zjedinjenih držav v nevarnosti, potem bi gotovo ne bilo treba uprizoriti posebno agitacijo, kajti ljudstvo bi samo zahtevalo vladin'ega posredovanja v inozemstvu. Ako pa sedaj kljub agitaciji javno mnenje za dogodke v Venezueli ničesar ne da, je to smatrati dokazom, da je naše ljudstvo prepričano, da je stvar imenovanega trusta; povsem neopravičena in da vlada nima nikake pravice s silo nastopiti I proti Venezueli, da pomaga trustn do njegovih dozdevnih pravic, t
Venezuela je v primeri z Zjedinje-nimi državami zelo slabotna in premoč naše republike je tolika, da vsakdo ve, kako bi se končal kak konflikt med obema repubblikama. Toda v spornih vprašanjih je treba vedno in proti vsakej deželi, tudi ako je najbolj slaba, postopati tako, da ima pravica prednost pred silo. Dosedaj je naša republika bila vedno zvesta izreku, vsled kterega ima slabotni ravno iste pravice, kakor oni, ki je močan, in uverjeni smo, da bodo v Washingtonu tudi napram Venezueli ravnali po tem izreku, to tem bolj, ker sta predsednik Roosevelt in njegov državni tajnik že neštetokrat izjavila, da se Zjedinjenih držav ni treba bati niti najmanjši ameriški republiki.
Tripoli je že jedina pokrajina ob afriškem obrežju, kjer evropske vla-sti dosedaj še niso imele kaj opraviti in Italija nikakor ne more trpeti in ' mirno gledati, da bi se ta dežela raz-
Ivijala brez njene miroljubne pomoči ter tako ovirala napredek italijanske i obrti in trgovine. Radi tega je pri čela Italija gojiti svojo "mirovno politiko" proti Turčiji. Da Turčija te italijanske želje ne podpira, je samoumevno, kajti v Carigradu dobro ve do. kaj pomenja taka "mirovna" politika.
Vsled tega je bila Italija sedaj prisiljena uprizoriti demonstracijo proti Turčiji, in ker je Turčija hotela preprečiti, da do demonstracije ne pride, je hitro privolila v vse italijanske zahteve, tako da zamore Italija sedaj v nekterih turških mestih ustanoviti svoje poštne urade. S tem pa nevarnost, ki preti Turčiji, še ni kakor ni odstranjena, kajti baš sedaj izgleda vse tako, kakor da se pričenja proti Turčiji na vsej črti "mirovna politika", in sicer radi tega, da se pred vsem Avstriji in Nemčiji dokaže, da sta se s svojo železnico, ki naj bi vodila iz sandžaka Novi Pazar v Solun, pred vsem svetom blamirali. Anglija se je radi tega pričela zanimati za one jugoslovanske narodnosti, ktere so še pod turškim gospodstvom, in tudi Rusija je pričela z mobilizacijo, ktere namen je končno uresničiti njene načrte glede osvojitve Carigrada in Dardanel, ktere načrte na ravno podpirajo tako Anglija, Francija in Italija. Vse izgleda tako, kakor da je prišel čas, v kterem se bode zapuščina balkanskega bolnika razdelila, in siccr ne da bi se pri tem vpo-števalo Avstrijo in njeno vladarico Nemčijo, kteri sta sedaj z ozirom na balkansko vprašanje popolnoma osamljeni, in sicer po krivdi avstrijskega ministra inostranih del Ahrenthala in njegovih gospodarjev v Nemčiji.
DOPISI.
Proti Turčiji.
Kakor smo včeraj poročali, je Italija sklenila poslati proti Turčiji devetnajst vojnih ladij, da slednja ko-■eČBo privoli v ustanovitev italijanskih poštnih uradov na turškem ozemlju. Vendar pa izgleda vsa stvar tako, kakor da pravi vzrok te demonstracije ni iskati pri teh poštnih uradih, V k ter i h ustanovitev je Turčija sedaj ie privolila, in nam ae dozdeva, da so pošte le nekak dobrodošel predmet, sa k te rim se skriva vsa druga politika Italije in njenih zaveznic. Pri tem se gre pred vsem za stare italijanske ambicije, ktere so za Italijo kot bodočo velesilo velikanske važnosti. Te ambicije so osvojitev toiike pokrajine Tripoli t severnej Afriki, kajti iz Italije se poroča, da m Turčija proti vi italijanske] "mi-rovaej" politiki ▼ Tripofijn.
Lehigh, Okla.
Cenjeni gospod urednik:—
l'rosim, priobčite ta dopis v "Glas Naroda", ker menim, da je prvi iz naše nove slovenske naselbine. Večkrat nam rojaki pišejo, naj jim razložimo, kako se nam godi.
Tukaj v Lehigh nas. je šest Slovencev, ki smo vsi pečlarji; kuhamo sami, ker so nam ženske pobegnile, drugih pa ni v tukajšnjem kraju. Pre-mogove jame so suhe in brez plinov; [K) njih se ni treba voziti s čolni, kot sem zadnjič či t a 1 v dopisu iz Imperial v Pennsylvaniji.
Delo imamo še precej dobro; premog je visok do pet čevljev. Dne 1. aprila pa smo odšli zajedno z drugimi unisti na štrajk, vendar menim, da v kratkem zopet pričnemo z delom.
Pozdrav vsem rojakom!
Adolf Lulen.
Ivan Perko.
Kock Springs, Wyo.
Cenjeno uredništvo:—
Ni še dolgo časa, kar sem poročal v "Glasu Naroda" o nesreči, ki se je pripetila tukaj, ali žalibog danes imam poročati o drugi. Dne 13. mal. travna so pripeljali v tukajšnjo deželno bolnišnico rojaka Antona Kavčiča, kteri ima popolnoma zmečkano nogo. Ali že zopet moram reči, da ni bil član nobenega podpornega društva.
Rojaki, pristopajte k podpornim društvom, saj imamo tukaj več, med njimi društvo sv. Alojzija, spadajoče k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, in društvo sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa. Vidite, rojaki, kako lepa prilika se vam nudi!
Kar se pa delavskih razmer tiče, so se nekoliko zboljšale; vendar na pravem Še ni in delo se bolj težko dobi.
Društvo sv. Barbare priredi dne 25. t. m. plesno veselico. Slovenci, udeležite se v obilnem številu!
Pozdrav vsem čitateljem in čita-teljicam "Glasa Naroda".
Tomaž Čadež.
Black Diamond, Wash.
Cenjeni g. urednik:—
Poročati imam žalostno novico o nesrečni smrti našega rojaka Ivana Hrena. Bolehal je na umu. Dne 28. marca se je odpravil kakor za daljšo pot. Odšel je res, a se ni več vrnil. Čez nekaj dni so ga šli iskat domačini, a ga niso dobili. Dne 11. aprila pa je šel neki Italijan, ki je nadzornik na lumberyardu, ogledovat pot, kjer bodo vlačili les. Pri tem je našel ranjkega Hrena mrtvega na potu, brez vsake obleke ter vsega blatnega. Policija je dala prepeljati njegovo trnplo tja, kjer je bil na stanovanju in 12. aprila smo imeli mrtvaški sprevod, ker je bil član tukajšnjega pod p. društva.
Pokojni je bil doma is Kokarjev nad Mozirjem na Spodnjem Štajer-
skem. Star je bil 41 let. V stari do-
movini ima enegp, brata in dve sestri. Bodi mn žemljica lahka 1
Delavske razmere so se tukaj nekoliko zboljšale, vendar ne svetujem rojakom sedaj hodit iskat sem dela, ker nas je še starih delavcev veliko brezposelnih. V enem mesecu menim, da bodemo delali že starem tiru.
Pozdravljam vse naročnike in čita-telje Glasa Naroda.
Matija Kramer.
Queenstown, Irska.
Dragi g. urednik:—
Dne 6. aprila sem prišel v Queens-town v "Irishland". Imeli smo na morju izvrstno vožnjo. Kljub precejšnjim valovom je naša barka Mau-retania dobro rezala po valovih. Na ladiji vlada velik red in snaga in tudi postrežba je izvrstna. Kakor znano, je Mauretania sedaj največji preko-oceanski parnik. Škoda, da se naši rojaki ne poslužujejo mnogo angleške proge; vzroka je iskati v večnem presedanju; v Liverpoolu na Angleškem iz ladije na vlak, iz vlaka zopet na malo ladijo do Hamburga, ali kam drugam. Torej ta proga je ugodna za one, ki si mislijo ogledati po svetu; za rojake, ki pa hrepene, da čim-preje pridejo domov, pa je najboljša francoska. Omeniti moram še, da sem imel za sopotnike mnogo či-futov.
To sem spisal takoj ob svojem prihodu iz ladije, ne kot agent kake družbe, temveč iz lastnega nagiba.
Pzdrav vsem rojakom po Ameriki in v par mesecih do svidenja!
Matija Pogorele.
Pesnica iz Fiddletowna.
Spisal Bret Harte.
(Nadaljevanje.)
»imtlalje bolj je postajala megla bolj gosta po ulicah, in cestne svetilke so bile videti kot vešče. Še vedno je sedela gospa Tretherick, pogreznjena v težke misli, ob oknu. Niti ni opazila, da se je Karry odstranila in šele, ko se je otrok vrnil, se prebudi iz svojih težkih sanj. — Karry je prinesla časopis; gospa Tre-threrick je namreč vsak dan kupovala časopis v slabi nadi, da morebiti dobi med oglasi kako pripravno službo za sebe, najsi bi zaslužila le toliko. da preživi sebe in Karry.
Mehanično zapre okna v sobi, potegne zastore navzdol ter prične brati. Nehote pade njen pogled na sledečo brzojavko:
" Fiddletown, 7. Pretečeno noč je v tem mestu umrl za delirium tremens gospod James Tretherick. Nekaj časa sem je živel precej neredno, kakor se trdi, radi družinskih razmer. ''
Gospa Tretherick ni poskočila s svojega sedeža. Mirno obrne časopis in pogleda, kje je Karry. Otrok se je zatopil v knjigo. Cel večer je dekletce nenavadno molčalo. Ko pa gospa Tretherick nese Karry v postelj0? jo sleče in položi k počitku, pade naenkrat na kolena poleg postelje o-troka, stisne njene ročice in reče:
"Karrv, ljubeek moj, ali bi rada imela novega papa?"
"Ne!" odvrne odločno deklica.
"Toda papa, lri bi pomagal mami, skrbel za tebe in te ljubil, kupoval nove obleke in naredil iz tebe veliko gospo t''
Počasi upre malička svoj pogled na vprašajočo.
"Ali bi ga ti rada imelaf"
Gospa Tretherick zarudi do ušes.
"Zaspi!" reče in se Sbrne vstran.
Toda okoli polnoči začuti otrok, da ga ovije dvoje rok ter ga pritisne k plapolajočim prsam, in zajedno za-čuje zamolklo stokanje.
"Ne jokaj, mama", šepeta Karry, in spomni se vprašanj, ki jih je mama stavila njej pred nekoliko urami.
Ne jokaj. Mislim, da bi novega papa zelo rada imela, Če bi on tebe imel rad — toda zelo radi"
Štiri tedne pozneje se je gospa Tretherick na začudenje vseh zopet poročila. Izvoljenec je bil neki gotov polkovnik Starbottle, ki je bil pred kratkim zvoljen v svojem okraju za državnega poslanca pri postavodaji. Ker dogodka samega ne morem lepše opisati kot je to storil nek poročevalec lista "The Barometer of Sacramento", naj sledi tukaj dobesedno poročilo omenjenega lista:
"Nagajivi Kupid je zadnje čase obrnil svojo posebno pozornost na naše elegantne salone. Najnovejša Kupidova žrtev je polkovnik Starbottle, ki je zajedno reprezentant o-kraja Calaveras v postavodaji. Ča-rovnica pa, ki ga je zmotila, je lepa vdova, ki je bila še pred kratkim svečenica muze Tespije in nedavno za visoko plačo nastopala v neki modni cerkvi v San Francisco kot tekmovalka svete Cecilije."
Tndi list "Pioneer" iz Dutch Fiat ni mogel mirovati. Pisal je prav v istem predrznem humorju kot pred leti:
WERSi
"Novi demokratični bojevnik iz o-kraja Calaveras je pravkar pričel svoj življenski tek kot postavodaja-lec, in sicer je vložil predlog, glasom kterega se ime Tretherick spremeni v Starbottle. V navadnem življenju imenujemo to: oženiti se. Pravkar so pretekli štirje tedni, kar je umrl gospod Tretherick, — upajmo, da se hrabri polkovnik ne boji pošastij in duhov.''
Medeni tedni novega para so kmald minili ter se končali s katastrofo.
Za časa ženitovanjskega potovanja je polkovnik izročil Karry svojej sestri v oskrbovanje. Takoj, ko sta se poročenca vrnila s potovanja, je izrazila gospa Starbottle mnenje, da bi rada imela otroka nazaj. Polkov-* nik, ki je že dalj časa postajal nemiren, si pri tej novici trdneje zapne vrhnjo suknjo, stopi nekolikokrat po sobi gori in doli, ter se konečno zelo ponosno postavi pred svojo ženo.
"Odlašal sem", začne polkovnik z negotovim glasom in s samozavestjo, ki se je večala jednako strahu v njegovem srcu, "odlašal sem dosedaj povedati ti dejstvo, ki je bilo neovrglji-vo. Vendar je moja dolžnost, da ti vse povem. Veselja najine zakonske
sreče nisem hotel kaliti___ nikakor
nisem mogel pripustiti, da ovene cvet na še prihodnjosti... Naj ne potemni nebo zakonskega veselja. Zgoditi se je moralo — otroka ne bode več nazaj!"
"Ne več!" ponavlja gospa Starbottle.
Nekaj je tičalo v njenem glasu, nosnice se ji razširijo, da se hrabri polkovnik skoro prestraši njenega nastopa.
"V eni sekundi", nadaljuje polkovnik z resnim glasom, "v eni sekundi ti vse razložim. Za-žalostni dogodek, ki je pospešil najino zvezo, i? kri vnostna osoda, ki te je oprostila
vezij, je oprostila tudi otroka!____
Razumeš t — je oprostila tudi otroka! V trenotku, ko je Tretherick umrl, je zginila vsaka dolžnost napram o-troku. Tako hoče postava. Čegav je otrok? Tretherickov. Tretherick je mrtev! Otrok torej ne more biti last mrtvega. Prokleta neumnost misliti na kaj takega! Ali je otrok tvoj? Ne! Torej čegav je ? Last svoje matere ! Razumeš? — last svoje matere !J'
"Kje je otrok?" vpraša gospa Starbottle, v lice bleda kot kreda in s trepetajočim glasom.
"Takoj ti povem. Otrok je last svoje matere. Tako hoče postava. Jurist sem, poslavodajalec in ameriški državljan. In kot jurist, postavo-dajalec in ameriški državljan imam dolžnost, izročiti otroka za vsako ceno njegovi žalostni materi — za vsako ceno!"
"Kje je?" ponovi gospa Starbottle, ki je s svojimi očmi še vedno strmela v polkovnika.
"Pri svoji materi! Včeraj je odpotoval s parnikom proti vzhodu. Ugodni vetrovi ga nesejo na ladiji v naročje njegove prave matere."
Gospa Starbottle se ne zgane. Polkovniku čimdalje bolj upada pogum. Toda ko se nasloni na stol, zadobi zopet ponnosni stas ter skuša z dostojanstvom postavodajalca, zajedno z viteško galaneo ljubeznjivega soproga pogledati svoji ženi v oči.
"Tvoji občutki, Klara, delajo tvojemu spolu vso čast; toda računati moraš tudi s položajem, s čutili zapuščene matere in — mojimi čutili!"
Polkovnik naredi pavzo, potegne bel robec iz žeka ter ga zopet spravi, se postavi na konec svojih prstov na nogi ter ljubeznjivo nadaljuje:
"Zakaj bi teman oblak otemneval najina srca, — srca, ki bijejo eno za druzega! Bil je čudovit, krasen o-trok. toda last drugih! Otrok je šel, Klara, toda z njim ni šlo vse! Pomisli. draga moja, da imaš še mene!"
Gospa Starbottle se zgane.
"Tebe!" zakriči tako presunljivo, da so na oknih zažvenketale šipe... *1 Tebe, kterega sem vzela, da pre-skrbim svoji ljubljenki hrano in obleko! Tebe, ki sem te vodila za seboj kot psička, da sem se otresla druzih mož!... Tebe!"
Glas ji odpove. Plane v sobo, kjer je spala Karry, od tn v svojo spalnico, nakar se zopet vrne k polkovniku vznesena, grozeča, z zarečimi lici. stisnjenimi usti, glavo sklonjeno naprej kot kača.
"Čuj!" reče skoro s hripavim glasom, "čuj!... Če me hočeš še kdaj videti, pripelji otroka nazaj! Hočeš še kdaj govoriti z menoj, z menoj živeti — najprej mi daj otroka 1 Kjer je Karry, pomni, tja grem tudi jaz; kjer je ona, tam me iščil"
Nato zbeži iz sobe v svojo spalnico, zapre za seboj vrata in jih zaklene.
Polkovnik Starbottle ni bil plašlji-vec, toda jeznih žensk se je vražje bal, in ko plane njegova soproga mimo njega, se prestrašeno umakne nekaj korakov nazaj, zgubi ravnotežje in pade s vso svojo težo na naslonjač. Ko po nekoliko poskušnjah zaman sknža vstati, sklene obležati; sado-
! volji se z nerazumljivimi protesti ter. kozjimi molitvicami, dokler ga ne zaziba spanec v blagodejen počitek. * ♦ *
Medtem je gospa Starbottle pričela nositi skupaj svoje vrednosti ter jih spravljati v kovček na isti naein, kot smo že enkrat omenili. Morebiti se je spomnila onega dne, ko se je poslavljala od Tretherickove hiše ter pobegnila z otrokom, ker zaporedoma se je naslanjala na stol ter si podpirala razgreto lice — kot bi videla na pragu svoje sobe otroško postavo, ki je venomer povpraševala: "Ali si ti, mama ?''
Neizrekljivo jo presune to namišljeno vprašanje; skuša se ga otresti. Pri pregledovanju perila zapazi slučajno otroški čevelj. Glasno zakriči, ga pritisne k svojim prsom ter ga neprestano poljubuje. Nato teče k oknu, da ga pri dnevni svetlobi tem natančneje opazuje. Naenkrat jo pa napade hud kašelj, kterega je zaman skušala ustaviti z robcem. Nato jo pa napade velika slabost; zdi se ji, kot bi se umikala tla pod njo, kot bi se okno oddaljevalo, dokler napol omotična ne pade na poleg stoječo posteljo, še vedno stiskajoča k prsom čevelj. Lica so ji bila bleda kot kreda, oči izbuljene, in kmalo se prikaže na njenih ustnicah madež, drugi na robcu in tretji na beli posteljni preprogi.
Zunaj je nastal veter, ki je tolkel ob okna in skrivnostno pihljal v zastore ob oknu. Pozneje se pa veter umakne megli, ki skrivnostno zavije vso okolico v svoj sivi plašč.
Še vedno je ležala tam — kljub svoji boli še vedno lepa žena. Poleg pa je smrčal v sladkem počitku galantni njen soprog.
(Dalje prihodnjič.)
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Matija Štefančič iz Export, Pa., v Kočevje; Martin Korene iz Export, Pa., v Logac; Matija in Fran Bekš iz Export, Pa., v Žiri; Karol Možina iz liopkinton, Pa., v Verhniko; Ivan Jakše iz Cannonsburg, Pa., v Ravne; Ivan Kvas, Ivan Skufca, Josip Kugelj. Ivan Kline, Agata Zakrajšek, Josip Miklič, Florjan Oberstar. Jakob Sknbic in Ivana Toporiš iz Cleveland. < >.. v Ljubljano; Alojzij Rupar, Ivan Glavan, Ivan Hren, Fran Ule, Anton Skufca, Josip Podržaj, Ivan Rugelj, Fran Košar, Josip Henigman, Josip Morel, Anton Vardin, Matija Debevc, Anton Švigelj, Josip Jakie, Fran Novak, družina Marn, družina Pirnat, družina Rode,, družina Glavan, družina Murn, Uršula Legan z otrokom, družina Kvas, Bazil in Marija Pineza, družina Krašovec in Karol Topolinc iz Cleveland, O., v "Ljubljano; Anton Stiglic iz Seattle, Wash, v Gornji grad; Fran Rihtar iz Black Diamond, Wash., v Gornji grad; Fr. Krivee iz Black Diamond, Wash., v Celovec; Josip Matko iz Pittsburg. Kansas, v Skocjan; Ignac Gnidica iz Pittsburg, Pa., v Boštjan; Josip Radovan iz Sheboygan, Wis., v Trebnje; Marko Blaževič, Jurij Blaževič in Josip Grebljo iz Portland, Oregon, v Mugeljno; Peter Korijan, Josip Korijan in Jakob Forca iz Portland, Ore., v Roč; Josip Lane iz Hibbing, Minn., v Škofeljco; Ivan Spenko iz Hibbing, Minn., v Dol; Simon Rogelj iz Hibbing, Minn., v Cerklje; Pavel Mihelič in Fran Levstek iz Hibbing, Minn., v Sodražico; Vincenc Jordan iz Hibbing, Minn., v Reko; Josip Močnik iz Clinton, Ind., v Kander-šče; John Kosinc iz Huntington, Ark. v Kolin; Josip Vodovnik in Ivan Berlisk iz St., Louis, Mo., v Kolin; Marko Golobic iz Joliet, HL, v Krasni vrh; Fran Lautar, Matija Košir, Anton Selak, Feliks Venčina in Matija Ahlin iz Broughton, Pa., v Škof-jo Loko; Marija Bergant z otroci iz New Alexandria, Pa., v Repnje; Jakob Košmerlj in Ivan Mohar iz Memphis, Tenn., v Prezid; Ivan Bombač iz Kaylor, Pa., na Rakek; Fran Palčič iz Buxton, Iowa, v Stari trg; Jakob Lapa j na in Jernej Rupnik iz Claridge, Pa., v Logatec; Vincenc Hofbauer . iz St. Louis, Mo., v Črni potok; Ivan Čeme iz Pueblo, Colo., v Logatec; družina Žnidaršič iz Chis-bolm, Minn., v Dobropolje; Martin Zabkar iz Greensburg, Pa., v Rako; Štefan Preširn iz Wardner, Idaho, v Novo mesto; Martin Samida iz Springfield, HI., v Zagorje; Fran Ke-nigman iz Hughes, Okla., v Zagorje; Valentin Kovač iz Hughes, Okla., v Litijo; Maks Lenček iz Cleveland, Ohio, v Gradec; Mihael Laznik iz Hughes, Okla., v Zagorje; Martin Malovšek iz Port Washington, Wis., v Šmartno: Ivan Bevk iz Salma, Ala., v Osilnico; Anton Bastel iz Port Wis., v Šmartno; Josip Jeglič iz Hughes, Okla., v Antwerp.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York.
Kje je FRAN KREFELJf Slišal sem, da me išče, zato mu naznanjam, da sem za najti pod tem na-* slovom: John Prodish, Alix, Ark.
\
Slovensko katoliško
CL
podp. društvo
cr
svete Barbare

a;« Zjedlnjene državo Severne Amerike.
Sedež; Forest City, Pa.
Inkorporiranodne31. januarja 190i v državi Pennsylvaniji.
O—O-	-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland,'Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P«, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, p*.
FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bral-
dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: TV AN TELBAN, P O Box fltf. Forest City, Pa.	1
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Žeblje in šivanke je jedla.
Neko lTletno dekle v Kirschbergu v Pruski Šleziji se je hotelo usmrtiti m je jedlo v ta namen žeblje in šivanke. Smrt pa le ni hotela nastopiti in dekle se je dalo operirati. Našli so v njej 1413 Zfebljev in vijaekov! ter 180 šivank, med temi dve veliki, j ki so ju odstranili iz otekline, ki sej je napravila na dekličinem telesu. > Vse te najdene reči so tehtale dva1 kilograma.	I
Kje je ANTON JUSTIN? Doma jo iz Ihana pri Domžalah in sedaj star 27 let. Pred enim letom in pol je prišel v Ameriko in ne vem, kje se je nastanil. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu . bodern zelo hvaležna. — Maria Zevnik, 182 Devisedero St., San Francisco. Cal.	(21-24—4)
ANGLEŠČINA j	v 3 do 6 mesecih.
Koliko je vseh Slovanov. j Lepopisje, slovenščina, računstvo. Po najnovejših popisih je Rusov Pouk se vrši potom dopisovanja. Po-05,054,000, Malorusov 30,925,000, Be- jasnila se dajejo zastonj, lorusov 6,863,000, Poljakov 19,000,000 \ Slovenska korespondenčna šola, Hrvatov^ in Srbov 9,133,000, Slova- P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. kov 2.611,000, Slovencev 1,475,000,;	(10-4—10-5
Kašubov 366,000, lužiških Srbov --.-_-_______-.-.. -_.. __-,--,-,-,r
116,000. Potemtakem je vseh Slova-!	Drwrvr- p • v,- .
nov okoli 148 in pol milijona. V av- 1	MrOZOT JtvOlciKl 1
stro-ogrski monarhiji jih živi od teh 1 Novoiznajdeno garantirano mazilo za
okoli 23 milijonov.	P1?^? in.gol?br£d«,.od katerega v 6
J	tednih lepi lasje, brki in brada popol-
noma zrastejo, cena $'2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.t da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pofiiljati.
Jakob Wahcic,
F*. O. Box 69
Prošnja rojakom.
Newyorski cerkveni odbor je razposlal slov. katoL podpornim dra-štvam in drugim rodoljubom znamke v prodajo in to na korist slovenske
cerkve v New Yorku. .Cerkveni od-	vsebino tujih oglasov al odfo-
bor je v nadi, da slavna društva in rorno ne upravniitrvo ne uredništvo.
njih radodarni požrtvovalni člani ne ........................................----—
bodo odrekli malih prispevkov na korist slov. cerkve v New Yorku.	J Slovenska kolonija v New Yorku in Brooklynu ter okolici se je zadnja leta zelo pomnožila in je na času, da si postavimo svojo cerkev, a to za-moremo storiti le s pomočjo druzih rojakov. .Na čelu cerkvenega odbora je naš čislani rojak Rev. ALOJZIJ BLAZNIK, kteri bode, kakor hitro dozidamo zaželjeno in potrebno cerkev, tudi naš dušni pastir kaker je bil dosedaj, dasi žalibog redno oskrbuje službo božjo med Slovaki v mestu Haverstraw, N. Y., a radi bi ga vedno imeli med nami. To bodemo
dosegH, kakor hitro imamo svojo kakorfnakoli ,h°če 7 najkrajšem .	J času popolnoma odstranite, brez da bi
VSEM BOLNIM SL0VENGEM
v
Zjedinjenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugI manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče
cerkev. Zato se obračamo do vas, dragi rojaki, s prošnjo, da nam po-magate, da dobimo svojo božjo hišo M^Co! Z veleštovanjezn
zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZA-
VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE = BOLEZNI =
zdravimo na poseben način in hitro, . » . pri katerih smo dosegli najpovoljnej-. še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si
Newyorški cerkveni odbor.
Vi RODU
Novo trivrstno harmoniko prodam za $60. Pišite na:	j bodi do kakega zdravnika ali zdrav-
John Mertek. nilnega zavoda obrnete, pišite na naa juerw*, j ter ne kodete obžalovali dne, ki sto P. O. Box 94, Lloydell, Pa. se na nas obrnili. Vaša bolezen je ■ --------------------nrni^wwn ' pri nas od
THEH NAHJGENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" is katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo io Konec Je Vaše
JOHN VEN213L, 1017 e. 62nd Street, N. E„ Cleveland. Oblo
izdelovalec 'kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSCeiz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstni m ie od $46 do $80.	1
w *	'HWWUUWJ-. TixtrfWi I-L
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. 0. SHULTZ, 7 Iron St., Oanonsbnrg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda'' in pošilja po našem posredovanja denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo.
Spoštovanjem
Prank Sakser Company.
ROJAKE, NAROČAJTE BE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IV NAJCENEJŠI DNEVNIKI
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadoblte. Pišite na nas v svojem matemem jezika in pošiljajte pisma na:
AKADEMJČNO ZDBAVNMO DRUŠTVO
DR. ROOF Specijalist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specijalist za notranje bolezni, DR. SP1LL1NGER Specijalist za diagnostiko.
1> AMERIKA EUROPE CO.
2I20 Broadway, New York
.i <i' •., •••
_ • J _ .. -
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
■ ..... o—o ■
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu f Evropi-)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
N ADZORNTKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-doe^, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, Senth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, 1L porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, ILL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street,
Jahet, Dt	j-.^a^-
Krajevna druiiva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj poiiljajo krajevna drnitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-aem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo oa predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki reake pritožbe.
Društveno plašilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 6. aprila se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 19 Hrvatov.
Vlak povozil je pomožnega čuvaja Jakoba Ileršiča med Postojno in Rakekom. Ko sta se dva vlaka srečala, je atal na progi in bil na me.-tu mrtev. Zapušča štiri nedorasle otroke, najstarejši je star pet let. — Vzrok je to, ker je odpravilo žvižganje, ako se dva vlaka srečata. Enega je gledal, drugega ni videl, in ta ga je povozil.
V	Ratečah na Gorenjskem, v ti Sibiriji, še ne poznajo letos pomladi. Nedavno je medlo, kakor o Božiču.
Elektrarno zgradi v Kandiji posestnik žage Josip Košiček iz Novega mesta. Gonila mu bo elektrika žago.
Mrtvega so našli 481etnega kočarja France Hočevarja iz Breške vasi pri dt Jerneju. Zadela ga je kap.
Umri je v starosti 80 let hišni posestnik Andrej Vrhovec p. d. G rum, oče rajnkega zgodovinarja prof. Vr-hovea.
Žrtev alkohola je postala M. Cefe-rin iz Bukovce, telške župnije. Na pila ae je preveč žganja in drugi dan so jo našli mrtvo v Stražišču.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Tatvina. France Križmanc, 19 let stari slikarski pomočnik v Ljubljani, in 20 let stari Jožef Mlakar, delavee v Spoduji Šiški, sta po noči na 3. marca Adolfu Sehnablu v Ljubljani vzela cinkasto pločevino in jo prodala. Obsojena sta bila vsak na šest mesecev ječe.
Zaradi hudodelstva n e-nravnosti je bil obsojen mizarski pomočnik France Kane od D. M. v Polju po tajni razpravi na sest mesecev težke ječe.
Očeta sovraži. France Dobni-kar, posestnik na Rakovniku, mrzi svojega oč^ta in jo imel zaradi tega £e enkrat sitnosti pri sodišču. Dne 24. januarja zvečer je prišel obdolženfec nekoliko pijan pred stanovanje svojega že 74 let starega očeta, ter je s kolom udaril po oknu, da sta se dve šipi ruzsuli. Ko se je nato oče oglasil pri drugem še zaprtem oknu, je zagnal sin kol v šipe ter zadel očeta nekoliko na čelo. Dobnikar pravi, da ni nameraval vreči kol v šipe, marveč v rid, kar se mu pa ni verjelo. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe.
Boj z dežnikom. Anton Kre-■nenšek, posestnika sin iz Gaberja. in Jožef Miklavčič sta pila na sv. Štefana dan v neki gostilni v Veliki Rač-ni. Oz nekaj časa ata se sprla in je Miklavčič s prosto roko udaril svojega tovariša, nakar je nastal mir. Ko je kasneje zapuščal Miklavčič krčmo, ga je na vežnsm pragu KremenSek z dežnikom oplazil dvakrat po glavi, nato ga pa še pod desno oko sunil. Obsojen je bil na tri tedne ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Po ielezniškem tiru dršavne železnice pri Gorici je hotel hoditi 24Ietni Peter Klanjšček iz Bat. Železniški
uvaj mu je to zabranil, še toliko bolj,
kt-r je bil Klanjšček vinjen in je imel priti kmalu neki vlak. Klanjšček se je 7operstavljal in vnela se je borba med njim in čuvajem. Slednjič je prijel na pomoč druai čuvaj, nakar so Klanjščka aretirali. Sedaj premišljuje v goriških zaporih, kako je bil nespameten. <la se je ravnal z železniškim čuvajem.
Krvavi pust v Cresu. Občinski re-
• lar. ki je na pustni torek sekal s sabljo Hrvate in Hrvatice, ker so prepevali nedolžne narodne pesmi, je odpuščen iz službe. "Bridko" sabljo si je baje obesil v svarilen spomin na častno mesto svoje sobe.
Zadušil se je v Trstu 781etni starec Anton Derossi, ki si je vsled slaboumnosti zažgal posteljo.
Avtomobil je povozil blizu Skodo-vake v Furlaniji nekega Škarpina. V avtomobilu sta sedela brata Fried mann, ki sta se pripeljala iz Benetk. Blizu Škodovake jima pride nasproti koleselj. v kterem sta sedela brata Škarpina. Eden teh je skočil z voza da pridrži konja, kteri se je plašil pred avtomobilom. Ko se je bližal av tomobil, je konj skočil ter vrgel Škar pina pod avtomobil, ki mu je šel čez nogo ter ga poškodoval tudi na obra zu. Poklicali so hitro zdravnika iz Terza in Červinjana, potern pa sta brata Friedmann odpeljala v avtomobilu ranjenca v tržaško bolnico.
V morje je padel in utonil pri Barko vi j ali SGletni delavec Anton Rav bar iz Repentabra.
Pod vlak se je vrgel pri Trstu mladenič, kovač Ivan Lipot.
ŠTAJERSKE NOVICE
Nesreče pri splavih v Celju. Dne
5. aprila je zadel splav ob kapucinski most. En splavar je pri tem padel v Savinjo, ki je zdaj narasla, se boril z valovi do železniškega mostu, potem pa izginil v valovih. Drug splav je zadel ob kobilo pri pečovniškem mostu; en splavar je pri tem splezal na kobilo, drugega so rešili. Zopet nekemu drugemu splavarju je strlo nogo med splavi, ranjenca so prenesli v bolnišnico.
Umrl je zidar. Majer iz Trbovelj, kteri se je ponesrečil pri stavbi nove davkarije v Celju. Zapušča ženo s šestimi otroci.
HRVATSKE NOVICE.
Nesreča na železnici Na lokalni železnici Osjek-Nova Kapela-Batrina se je zgodila med postajama Leskovi-ca in Čaglin grozna nesreča. Pripeljala se je s strme ceste čez progo delavka Sofija Ozonjak-Petkovšek. Vlak jo je zgrabil in z vozom vred raztrgal na kose. To se je zgodilo pri belem dnevu. Krivo ni samo ozemlje, vsled kterega prihajajo poti, ki križajo progo, s strmine, marveč tudi slaba ureditev železnice. Stare lokomotive nimajo zavor, da bi se lahko vlak ustavilo. Tudi ni nobenih pregraj. Na tej progi se nesreče vrstijo druga za drugo. —
Poskusen samomor. V Zagrebu je streljal nase G j uro Kumičič, sin po-
kojnega pisatelja Kumičiča, a se je le lahko ranih
Obesil se je v cerkvi. Nedavno prišel je v Zemun obrtnik Peter Krunba iz Novega Sada, se'ukradel v cerkev in se tam obesil. Razlog samomora ni
BALKANSKE NOVICE.
Francoski parlament o MacedonijL
Pariz, 7. aprila. Posl. Cochin je vprašal v zbornici ministra zunanjih del o položaju v Macedoniji in o tem, kako stališče zavzame francoska vlada glede novih železničnih projektov. Minister Pichon je odgovarjal, da se Francija ne more zoperstavljati tozadevnim zahtevam. Francija se je pridružila ruski in italijanski vladi pri uplivauju na turško vlado, naj dovoli Srbiji zgradbo železnice Donava-Adrija. Potem je minister razlagal reforme, ki so se dosedaj izvedle v Macedoniji. Francija se tudi v bodoče ne bo plašila nobenega truda, da se zagotovi maeedonskemu prebivalstvu pravica.
Premeten kmet. Žena nekega veljaka v bližini Carigrada je imela poroditi in pri tem veliko trpela. Da bi ji pomagal, je šel mož po zdravnika. Ko je ta prišel, je izjavil, da ne more preje pomagati ženski, dokler ne dobi honorarja v znesku 40 K. Toliko denarja pa ni imel kmet pri roki. Prosil je zdravnika, naj pomaga ženi, plačilo pa dobi pozneje, a zdravnik se ni dal pregovoriti. Slekel je suknjo v predsobi, sedel k postelji bolnice in mirno gledal, kako se je mučila. Kmet je nekaj časa še prosil, ko je pa videl, da na noben način nič ne opravi, je šel iz hiše in se čez par minut ves srečen vrnil s 40 K ter jih izročil zdravniku. Zdaj je pomagal ženski, ki je kmalu bila rešena bolečin in porodila krepkeira fantiča. Ko se je pa zdravnik odpravljal, je zastonj iskal svojo suknjo. Začel je razgrajati in vpil o tatovih. Kmet je pa mirno stopil predenj in mu povedal, da je on vzei -uknjo in jo prodal, da je mogel spraviti skupaj 40 K za honorar.
Razprava proti črnogorskim zarotnikom zaradi nameravanega bombnega atentata na kneza Nikolaja in na knežjo rodbino je določena na 25. mojnika. Obtq^enih je 50 oseb, med njimi tudi nekdanji črnogorski mini-sterski predsednik Radovič.
Bolgarska kraljevina? Knez Ferdinand se poda v Petrograd. Govori se, da namerava knez Ferdinand o tej priliki zopet sprožiti vprašanje, da se proglasi Bolgarsko za kraljevino. Vsled poroke s princezinjo Reuss je postal knez Ferdinand sorodnik ruskega dvora ter je možno, da bi se
dalo sedaj carja pridobiti za -misel, da bi postala Bolgarska kraljevina.
Grozen umor. Blizu Mostara so našli na cesti umorjenega 751etnega Ahmeda Kresa iz Gnojnice. Vrat mu je bil prerezan do kosti. Sum leti na 251etno Ahmedovo soprogo, ki se je večkrat prepirala z možem.
Knez Nikolaj o železni ' "Donava-Adrija. Črnogorski knez ji javil nekemu uredniku lista "Frankfurter Zeitung", da z veseljem pozdravlja načrt železnice, ki bi spajala Donavo z "Jadranskim morjem, da bi pa bilo pravičnejše, če bi se ista iztekala v Bar, namesto v Sv. Ivan v Moduji. Proga v Bar bi bila krajša in bi manj stala. V Baru je že pristanišče, v Medu j i bi ga morali šele zgradi ti.
Turški poslanik v Budimpešti Zagrebške "Novosti" poročajo, dai je verojetno, da avstro-ogrska vlada privoli v imenovanje turškega poslanika v Budimpešti. Poslanik bi postal Ali Aurat paša. Dosedaj je avstro-ogrska vlada že trikrat odbila predlog turške vlade, da bi se v Budimpešti ustanovilo turško poslaništvo.
RAZNOTEROSTI
Novi glagolski rokopisi na Dunaju.
Varaždinski profesor dr. Ivan Mil-četič je našel v dunajski dvorni knjižnici več istrskih glagolskih rokopisov iz 15. stoletja. Te spomenike izda jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Kossuthova stranka na krmilu. Budimpešta, 6. aprila. Minister Kossuth je izročil vladarju spomenico o pogojih, pod kterimi bi hotela neodvisna stranka prevzeti vlado. Te zahteve so: odprava delegacij, ustanovitev samostojne ogrske banke leta 1911 in ustanovitev samostojnega carinstva leta 1917.
Cene za Stradivari j eve gosli. Sloveči italijanski izdelovalec gosli Antonio Stradivarius (rojen v Cremoni leta 1650. umrl istotam leta 1737) je prodajal svoje krasne gosli po 90 frankov. Od takrat je cena njegovim instrumentom zelo poskočila. Koncem 18. stoletja so se plačevale po 300 do 400 frankov. Polagoma so se cene zvišale na 2400 do 5000 frankov. Leta 1875 je kupil de Lawrie od Francoza Allarda Stradivari je ve gosli za 15,000 frankov, par tednov pozneje jih je prodal za 20.000 frankov. Od takrat je postajala špekulacija čimdalje buj-nejša. Neke druge Stradivarijeve gosli je kupil Allard za 25,000 frankov, a leta 1890 jih je prodal Angležu Crawfordu za 50,000 frankov. Tudi vse ostale Stradivarijeve gosli, kolikor jih je še na svetu, so bile prodane po 20,000 do 40,000 frankov. Pariški

Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordoos
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena= rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zjedinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. •	w
Of	\ • \T II Ze dalj časa se opazuje, da je
OlOVenSKl INarOa! potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi aH bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
* TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moc pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koza, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE H OZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prgmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval.	f
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
30 West 29th Street .	New York City
Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od
10 do 12 dopoldne, ter od 8 do 5 in od 7 do 8 svetar, v	od 10 do 1.
konservatorij ima par Stradimrijevih gosli, ki jih ceni skupno na 100,000 frankov.
Vseelovanski shod. Praga, 6. aprila. Češki narodn| svfet se je posvetoval v navzočnosti generala Volodinurova. o sklicanju vseslovanskega shoda. Parlamentarna komisija na Dunaju, ki ji pripada večina, sklicuje konferenco zaupnikov v Prago, ki sestavi spored vseslovanskega kongresa.
Javna varnost na Dunajt£ Takozva-m 11 pla tenbruderji'' so naskočili veliko kavarno na Zimmermannovem trgu ter jo popolnoma razdejali, preden je prišla policija. Kavarnarja so z noži smrtno ranili.
Knjigarna
Fr. Sakser Co,
109 Greenwich St.,	NEW YORK,
ima y zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
—
• • -
mmm
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z
zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bone......—.60
Vohun (Spion)........—.80
|Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori broš.........—.70
Rodbina Polanedkih
cela izdaja broš......$2.50
Ruska Japonska? vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bnoek v strahu šalo-igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven«
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v go tovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
FRANK SAKSER C0.
Elegantna ura za $3.75.
Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico, na poskušnjo; če vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je va|a, ki je sicer vredna $15. IDvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in premika kazalce, z rubini v kolesju in na. tančnim časom; nudalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo za 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite:
M. O. Farber, 318, 335 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
Rojakoi
I ki so namenjeni po tovati v staro ao-• movino, dajemo ' natančna pojasnila glede cene vožn jih listkov, nadalje kako Be imajo ravnati na potovanju, da ne bodejo prestreženi v New Yorku od raznih sleparjev, kteri vedno prežijo na potnike da Dijib za njih novce osl^parili. Originalni listki za vse proge se dobe pri FRANK flAKSER CO., 10y Greenwich St, N. Y.
iaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih,
50.000
iztfsov.7
se zastou j razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero Je izda! prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
; The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža £n ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INS1TUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoli* ko znamk za poštnina.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni ® zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. *
Zatoi-aJ rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:

THE

COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. * NEW YORK, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
«$»«&» LE1S V F* I V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih,.
L-eisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N.Id. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O*
Em vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne upravniitvo mm nrednifttrr*.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullch.)
NajpripravnejSa in najcenejša parobrndna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vbi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav.
ALIGB, JLiAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA
V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pri-liružila le dva druga nova potniška parnika.
Gene voznih listkov iz NEW Y0RKA za lil. razred so do:

TRSTA..............................................*24.—
LJUBLJANE........................................$24.60
REKE...............................................$24._
ZAGREBA.........................................#25.20
KARLOVCA........................................$20.26
IL RAZRED do TRSTA ali REKE____....................$52.50 do $65*—
Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje 29. aprila 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street,
A-.rVfcW.:.;.
.. . 1 ... ! .

V padisahovej -senci-
-o-
Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P-
-o-
PRVA KINJIOA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
"Toda tvoja glava mora mnogo misliti in mož ima služabnika, ki vedno poje."
"Če mi bo presedalo, tedaj mu prepovem."
Skrbni kremar odide in bil sem zopet sam, vendar miru ni bilo, ker kmalu začujem korake dveh oseb, kterih prva je najbrž prihajala z dvorišča, druga pa po hodniku.
"Kaj iščeš tu t Kdo si ti?" vpraša prvi. Po glasu spoznam Hialefa,
Ezojega služabnika.
"Kdo si ti, in kaj iščeš v tej hiši t" vpraša drugi. "Jazt Jaz stanujem v tej hiši! reče Halef jezno. "Jaz tudi!" "Kdo si tit"
"Ja2 sem Hamsad al Džerbaja." "In jaz sem hadži Halef Omar aga." "Agat"
"Da; spremljevalec in varuh svojega gospoda." "Kdo je tvoj gospod T" "Velik zdravnik, ki v tej sobi stanuje." "Velik zdravnik 1 Kaj pa zdravit"
"Vse."
"Vset Ne norčuj se! Samo eden je, ki zna vse zdraviti."
"Kdo je tot"
"Jaz."
"Torej si ti tudi zdravnik t"
"Ne. Jaz sem varuh svojega gospoda."
"Kdo je tvoj gospod t"
"Ne vem. Mi smo šele prišli v to hišo."
"Lahko bi zunaj ostali."
"Zakajt"
"Ker ste neuljudni možje in ne odgovorite, če se vas vpraša. Ali mi hočeš povedati, kdo je tvoj gospodt" "Da." "Not"
"On je, on je--moj gospod, ne tvoj."
"Potepin!"
Nato slišim, da Halef skrajno užaljen odide. Drugi pa obstoji pred uhodom in žvižga; nato začne polahno mrmrati in sikati; kmalu zopet utihne, nakar zapoje z močnim gladom. Samega presenečenja bi skoro poskočil, ker besede pesni, ki jo je pel se glase v arabskem:
1
"Fid-dagle ma tera jekunt ITamin hu Nabuliun. Ma balu-hu, jedub hena? Kusu-hu, ja fitjanena!
Oema'a honor el elbise Vast el-liala muntasibe Ma bal hadolik vakifint Haluna nenzor musri'in!"
čini:
In ti arab-iii verzi, ki so se kaj lepo ujemali, se glase v naši slovenš-
Kilo tam v grmovju se potikat Menda Napoleon spet stika. Kaj išče tukaj važnega t Na noge, fantje, spodite ga!
Kdo je na širokem polja Obesil rdeče hlače v kol ju t Zakaj le visijo tam t Na noge, fantje, vrzite jih v stran!"
Tudi melodija je bila ista, nota za noto, glas za glasom. Ko neznanec spoje drugo vrstico, skočim k vratam, da si človeka pogledam. Nosil je široke, modre hlače, ravno tako suknjo, usnjate čevlje in na glavi fes, torej popolnoma priprosta prikazen.
Ko me zagleda, si dene roke ob bok in se postavi pred mene in vpraša: "Ali se ti dopade, efendi f" "Zelo! Kje si slišal to pesem t "Samouk."
"Povej komu druzemu ne meni! In melodije t"
"Vse sama skoval!"
"Lažnjivec!"
"Efendi, jaz sem Hamsad el Džerbaja in se ne pustim peorati!'' "Ti si Hamsad el Džerbaja in vendar si velik potepin. Ta melodija mi je znana."
"In kje si jo ti slišal t
"Tedaj si jo slišal od nekoga, ki se je naučil od mene." "Nikjer."
"Kakor vidim, si nepoboljšljiv. Ta melodija je nemška," "0, efendi, kaj veš ti od Nemčije!" *' Pesem se glasi:
"Kdo tam v grmovju se potikat Menda-----"
"Hura. kaj pa je to!" me prekine z veselim glasom, ker sem slednje besede spregovoril v nemškem jeziku. " Ali ste morda Nemec t" "Seveda!"
"Res? Nemški efendi t Odkod pa, ee smem vprašati, gospod hekim-bašit"
"Iz Saškega."
"Saksonee! No, samega veselja bi v ogenj skočil! In sedaj ste gotovo Turek postali, kaj?"
"Ne. Toda vi ste Prus?" "Seveda! Prus iz Kozlovega sela-" "Kako ste prišli sem?"
"Po železnici, po ladiji, na konju in kameli in tudi z nogami." "Kaj je bil vaš prejšnji poklic t"
"Brivec. Toda v starem kraju sem se spuntal, nakar sem se podal v svet, zdaj tja, zdaj sem, dokler nisem prišel v Egipt."
"O tem mi boste pripovedovali. Komu služite sedaj t" "Nekemu sinu earigradskega trgovca, z imenom Isla ben Maflej, ki ima grozno denarja." "Kaj dela tut"
"Da bi jaz znal! Mislim, da nekaj išče." "Koga?"
"Najbrž kako žensko." "Ženskot To bi bilo čudno 1" "Pa je resnično." "Kaka žena je tot"
"Neka Črnogorka, Seniea ali Zenica, vrag znaj, kako se ime izgovarja.'
"Ka-a-a-aj? Zenica se imenuje t"
"Da."
"Ali veš gotovo t"
"Seveda! Prvič ima njeno podobo, drugič vedno--stoj, kliče me,
efendi; navzgor moram!"
Moj počitek je bil končan; gnalo me je po sobi gori in doli. Sicer me je zelo zanimal ta brivec iz Kozlovega sela, ki se je nazival poetično Hamsad el Džerbaja; pravo sočutje pa se mi je zbudilo za njegovega gospoda, ki tu ob Nilu išče Crnogorko, ktere ime je Zenica. K nesreči pa je prišlo nekaj felahov z glavoboli in bolnimi želodci, kteritn naj pomagam. Po ori-jentalski razvadi so sedeli celo uro pri meni, predno sem zvedel, kje jih boli, in ko sem bil z njimi gotov, so ostali še v sobi ,dokler niso svojevoljno odšli. —
MARKO KOFALT,
249|So. FrontSt.,
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem In Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse b< 1 jše parnike in parobrodne proge ter pešiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.

Mr. Marico Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga io- M |akom toplo priporočamo.	tt
FRANK SAKSER CO. (
^ft flflfojffifr jjflfti i jffifr jiftfti tfflj^^Kl^fe^iPMh jlltjll Jttži* tftjtj' Clljitfl^'tfl&ttJEtetfflii'	%
Telefon 246.
Frank * Petkovšek
f 720 Market Street,	Waukegan,|lU.
priporoča rojakom svoj)
^ SALOON,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina injwhiskey, ter ima na razpolago fine smodke.	i
Pošilja denarje v staro domovino zelo| hitro in ceno; ▼
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.	j
B0JAKX. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Df FAJCENEJŠI DNEVNIKI
Compap Generale tatiantip
(Francoska parobrodna družba.)
■SUM ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni parailri so:!
**La Provence" na dva vijaka.
'La Savoie" „ *La Lorraine" „ „
.12,000
_ „ ,12,000
Touraine" „ „ ..................10,000
"LaBretagnc"................................ 8,000
•LaGasgognc"................................8,000
... 14,200 ton, 30,000 konjskih moč*
25,000 25,000 12,000 9,000 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paniki Ml pi ■ jejo od sodaj naprej ?edno ob četrtkih ob 10. mH depoUdne iz prlatanifeča kU 42 North River, ob Morton St., H. T,
83. spr. 19ft »LA SAVOtE 30. spr. 191» »LA PROVENCE 7. maja 190« »LA LORRAINE 14. maja 1008 *LA 8AV0IE 21. maja 190« »LA PROVENCE
HJk TOURAINE •LA 8AVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE >U TOTTRATNE
88. msjs 1906. 4. jun. 1908. 1L jun. 1906. 18. jnn. 1908. 25. jnn. 1908.
Telefon 1279 Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkor-porirana v državi New York.)
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje in nsjceneje
denarje v staro domovino.
Ylog-e izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaj n; c. kr. priviL avstrijski kredit m zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti.

Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako naznanijo dol od in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen. naj fe izvestno obrne le na	'
FRANK SAKSER CO.
199 GREENWICH STREET,
Kdo jet"
Tako se je zveeerilo. Kapitan pride in stopi 'navzgor; čez pol nre se pa vrne in se oglasi pri meni. Halef prinese tobak in kavo ter odide. Cez kratek čas ga slišim se prepirati s Turkom iz Kozlovega sela.
"Si ladijo že popravil T*' vprašam Hasana.
"Še ne. Danes sem le luknjo zamašil in vodo spravil iz ladije. Jutri da Alah še en dan.1'
"In kdaj odpelješ?"
"Pojutrajšnem zjutraj." '
"Ali me vzameš s seboj 1
"Moja duša bo vesela, če te vidi pri sebi."
"In ee privedem še kterega s seboj?"
"Moja dahabija ima* še mnogo prostora.
"Ne mož, temveč žena."
"Žena. Kaj si kupil sužnjico, efendi t"
"Ne. Ona je žena drugega."
"Ki se pelje tudi z nami?"
"Ne."
"Torej si jo kupil od njega?"
"Ne." '
"Ali ti jo je podaril?"
"Ne. Jaz mu jo bom vzel."
"Alah kerim. Bog: je milosten! Vzel mu jo boš, ne da bo vedel?"
"Mogoče."
''Človek, ali veš kaj je to?"
"No?"
"Čikarma, ugrabitev!"
"Seveda."
"Čikarma, ki se s smrtjo kaznuje. Ali je tvoj duh in tvoja duša po-temnela, da počneš tako hudobijo?"
"Ne. Cela zadeva visi še na niti. Vem, da si moj prijatelj in boš molčal. Povem ti vse."
"Odpri vrata svojega srca, sin moj. Poslušam.''
Povem mu. kar sem danes doživel in on pazljivo posluša. Ko sem gotov, vstane.
"Dvigni se, moj sin, vzemi svojo pipo in idi z menoj!"
"Kam?"
"Takoj boš videl."
Slutil sem kaj namerava, zato mu sledim. Pelje me navzgor v stanovanje trgovca. Njegovega služabnika ni bilo blizu, zato takoj vstopiva.
Mož, ki se dvigne, je bil še mlad; imeti je moral svojih 26 let. Dragoceni čibuk, iz kterega je kadil, mi je bil v dokaz, da ima mož res 'grozno denarja', kot mi je pravil njegov sluga. Bil je zanimive, simpatične postave in čutil sem; da mu takoj lahko zaupam. Stari Abu el Reisan prične govoriti:
"To je veliki trgovec Isla ben Maflej iz Stambula, in to je efendi Kara ben Nemsi, moj prijatelj, kterega ljubim."
"Bodita pozdravljena in vsedita se!" odvrne mladi mož.
Isla ben Maflej naredi zelo začuden obraz, ker slutil je, da mora imeti kapitan zelo važen vzrok, ker me je brez daljšega uvoda predstavil.
"Ali mi skažeš neko prijaznost, Isla ben Maflej?" vpraša starec.
"Rad. Povej mi, kaj naj storim."
"Povej temu možu ono zgodbo, ki si jo pravil meni."
Na obrazu trgovca se pokaže izraz strmenja in začudenja.
"Hasa! el Reisan," reče, "obljubil si, da boš molčal in vendar si me že izdal!"
"Vprašaj mojega prijatelja, če sem mu le z besedico kaj omenil!"
"Zakaj si ga "torej pripeljal k meni in zahtevaš, da govorim z njim?"
"Rekel si mi. naj teknm moje vožnje, in ko bom zvečer pristal v lukah, držim odprte oči in naj pozvedujem po onem, kar si zgubil. Odprl sem oči in ušesa ter ti privedem nio/.a. ki ti lahko marsikaj pove.''
Isla zažene pipo iz ust in skoči po koncu.
"Ali je res? Kaj mi moreš povedati?"	'
"Moj prijatelj Hasan mi ni ničesar omenil, torej ne vem, o čem bi ti govpril. Govori ti prej!"
"Efendi. ee mi moreš povedati, kar bi rad slišal, te poplačam bolje kot bi zamogel kak paša!"
"Ne zahtevam nobenega plačila. Govori!"
"Jaz iščem neko deklico, ki se imenuje Zenica."
"In jaz poznam neko ženo, ki se ravnotako imenuje.
"Kje. kje, efendi? Govori hitro."
"Opiši mi preje deklico!"
"Ah, lepa je kot cvetlica in krasna kot jutranja zarja; diši kot cvet resede in njen glas je kot glas hurisk. Njeni lasje so kot lasje konja gilja in njena noga je kot ona Dalile, ki je zapeljala Samsona. Njena usta so polna dobrotnih besed in njene oči---."
Tu ga prekinem z migljajem z roko.
"Isla ben Maflej, to ni popis kot ga želim. Ne govori z jezikom zaljubljenca', temveč z besedami pameti in razuma! Od kdaj je že nisi videl?'
"Dva meseca."
"Ali je imela kaj pri sebi, po čemur bi jo spoznal?"
"Ah, efendi, kaj bi bilo to?"
"Kako lepotičje, prstan, verižica---."
"Prstan, prstan, da! Dal sem ji prstan, kterega zlato je bilo tenko kot papir, v sredi pa je bil lep biser."
"Videl sem ga."
"Kje, efendi? Povej mi hitro. In kdaj?"
1 'Danes, pred par urami." "Kje?"
"Tu blizo. ne dalje kot eno uro."
Mladi mož poklekne pred mene in mi položi obe roki na rame.
"Ali je res? Ali govoriš resnico? Ali se ne motiš?"
"Res je; ne motim se."
"Tedaj pojdi, vstani; mi moramo k njej."
"To ne gre."
(Dalje prih.)
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge sklepom novembra čez
3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 1906. čez
80 tisoč kron« Letni denarni promet 20 milijonov kron«
_ NAZNANILO.
Glavna posojilnica
[reglstr. zadruga z neom. zavezo
t LJUBLJANI,	Kongresni trg it 15,
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
Zastoji \
Zastonj!
~ Vsak Slovenec v Ameriki za-v more dobiti popolnoma brezplačno 4 jedno krasno uro za spomin. 1 Pošljite nam Vaš naslov in jedno | znamko za pošto, ter prijeli bodete | vzorce najboljega *t*rokrajskeg» g tobaka za pipo in za cigarete. = Da se prepričate, da imamo i res najbolii in najcenejši importi-1 rani tobak v celi Ameriki, tedaj f pišite takoj danes na:
ADRIA TOBACCO C0.f
1265-67 Broadway, New York.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni H o te I, "na 709 Broad St., e«len največjih hotelov v mestu.
Ma čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob-za prenočitev. — Vzamem tndi rojake na stanovanje. — Evropejaka kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Johnstovn, p«.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Drustvenikom se naznanja, da bi so istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega is-med izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 8. dee-1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908:
Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Borštnar, 58 Spring Garden Ave-, Allegheny.
I.	tajnik Josip MuŠka, 57 Villa St., Allegheny.
II.	tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arb, 79 High St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Odbor:
Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy Hill Boad, Allegheny.
Fran Ilrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Jakob Laurie, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny.
Ivan Mastnak, 49 Perry St.. AJleg-henv.
4
!°l
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-tnega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. Čistih K. 4*75. Po 4# % naložen denar ee za celo leto preje podvoji nego po % in za S leta preje nego naložen po 4%.
Ko j a ki! Kdor hoče svoj denar ngodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
Počiljatve za. Zjed. države •posreduje trrdka FB. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
0
1
a
I
f T	•
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom,, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizo kolodvora. Vsak rojak jo pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju; zastopa nas v vseh posilil. Torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER GO.
Ako hečeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, da faftm T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, iunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
T> —*■ - ^»fjt; tW aa M mi DW . —