.^i Mtj PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE PN U rvdnlikt ta «pr»nUikt pnMtorti SNT 8. U«Ddai« Av«, OfftM ot Publtaatton; M67 South Lawndalt Af. T*l«phon«, Ročk««11 4804 -TKAB XXVIII. IA STAVKA IERRE HAOTO IPPOKLICANA _it pristal na poganja z delavskimi reprezentanti isedno stanje se v veljavi flrrt Haute, Ind., 24. jul. — penlna stavka unijskih de-Kfv, ki je začasno ustavila I bizniške aktivnosti v tem gtu in rezultirala v proglasu pfcga stanja v okraju Vi-k je bila sinoči preklicana. Nunanilo, da je stavka konto, je podal Thomas N. Tay-r, generalni organizator A-liike delavske federacije in pii voditelj stavkarjev, v mJu zaključka, ki je bil malo jj »prejet na seji centralnega brokega sveta. IbjMnjeno je bilo, da ta svet tikdar avtoriziral generalne irke. Okrog 600 delavcev, ki pred več tedni zastavkali pro-Columbian Enameling & toping Co., je odlok central-p gveta, v katerem jim je itkel nadaljnjo podporo unij Uihovem boju, razkačil in ittili »o z demonstracijami, večjih prask je prišlo pred nrno omenjene kompanije, ' jf bila tja poslana milica, razkropi pikete. Miličniki so ■i več solzavic med pikete in Itako prisilili na umik. Okrog ujbolj pogumnih stavkar-» miličniki aretirali in ne-minut pozneje je bil mir vljen. Vaditelji 48 unij, ki so pri-' ifile na pomoč stavkarjem Columbian Co., so izjavili, ataalujejo nasilstva, ker bo-»dvomno ovirala poravnavo t Taylor je dejal, da or-irano delavstvo zaupa fe-lalnima posredovalcema C. lichardsonu in H. Schecku, n je poslal v Terre Haute »i delavski department. On d* bodo pogajanja med upravo kompanije in za-»iki delavcev uspešna in iz rarlojfa je v interesu jav-da se člani unij, ki so za-Mi iz simpatije, vrnejo ta-u delo. polovice trgovin, ki so Zapreti vrata, ko je bila fcaa »plošna stavka, jih je ^J Popoldne ponovno odprli protekcijo državne mili-_}Prau cestne železnice in J™1* k(,mpanije so nazna- l™ l*>do danes obnovile it. B. Gorby, predsed-^umbian Knameling & J>,ntr Co- J«' izjavil, da se Fjravljcn pogajati s pred-federalne vlade in *Mti atavkarjev v svrho ** "Porazuma. Stavka v tovarni je izbruhnila k4J m,'SH'it ko jo odklo-^»nje uniji Knameling ^p.nir VVorkers. Od ti-J* tovarna zaprta. oklica sploš-- povedal, ko je |r ojaeiU svojo oboro-' naznanila, d« bo r»t h nuvkokazi. ■ 7 ' dUMHtra- " ' « Preklic« sploš-<"ki razpršili k* a vr*'v, ki so se lC tovarne Colum-^ .r' v ^ugih krajih. V Ito J,pr*"k J* W1 miličnik n • n, ko je v priletela opeka, "dno patrulj i rajo L&nje še ni bilo UataMM J«DMirr M. 1»M, M tka ___ ml Omgtm mt Mtrah 1*1%. CHICAGO. II.U, ČETRTEK. 25. JUUJA »< --------------— —----*-------T » Acetptanee 1m aailtng at *>—l*l r%U ot p<*Uy for ta »»etion 1103, Act of Od. t, 1917, authorti.d on Jur.o 14. !>!§. -■-' ' ■ ---:——--— i ■■ -■»--- ' ' ~ wm i —i ■ i n ■ ■ 11 ■———mri Preiskava policijskega terorizma Kanadske avtoritete ae uklonile pritisku Ottawa, Kanada. — (FP) — Protesti, ki so deževali iz vseh krajev Kanade, so prisilile vlado province Saskatchewan, da je odredila preiskavo nedavnega policijskega napada Ina rehfne stavkarje, ki so organizirali pohod v kapitol. V navalu na stav-karje v Regini sta bila dva delavca ubita in veliko število drugih težko ranjenih. Medtem pa se delavci v relif-nih taboriščih kanadskih provinc pripravljajo na pohod v Ot-tawo. Stavke so izbruhnile v več taboriščih, kjer morajo relifni delavci opravljati težka dela za par centov na dan. V taborišču v bližini Rockcliffa je bilo te dni aretiranih deset voditeljev stavkarjev, ki so pozvali delavce v drugih taboriščih, naj se jim pridružijo. V Torontu se je protestnega shoda, katerega so sklicali relifni delavci, udeležilo nad šest tisoč ljudi. Govorniki so na tem shodu poudarjali, da je prrmirr Rennett silno povečal armado policijske konjenice z namenom, da uduši vsako kritiko proti svojemu režimu. t. rt ob totlt 0rKani- vojni »vet ** N\ Y. - Dele-'"J -• ^'kr«»ff 10.000 •" '"tr.,nh r»dia in Padec it e vil a btez p o Bel ni h New York. — Armade brezposelnih so se znižale v šestih zunanjih državah, dočim se je v Združenih državah povečala v juniju t I., govori poročilo, ki ga je prav>ar objavil Natl. In-dustrial Confrrence Board. ftt* vilo brezposelnih je bilo ob koncu junija dev«*tinko odstotka višje v Združenih državah v primeri s prejšnjim mesecem. Padec brezposelnosti v drugih državah: Danska 22, Norveška l«*, Nemčija 9.7',* , Italija Francija 6.7% in Velika Brita nija 2.6%. ■Matih, so na svojem sestanku v tem mestu formirali vojni svet, ki bo vodil stavke proti delodajalcem, če bodo skušali reducirati mezd«. _ ___ NOVA MASA PO- Fariey pristal na NAREJENIH TELEGRAMOV ODKRITA Senatni odsek obnovil preiakavo PROPAGANDA TRU-STA ELEKTRIKE Waahington, D. C., 24. jul. — Posebni senatni odsek je včeraj obnovil preiskavo zakulisnih aktivnosti trusta elektrike proti WheelertRayburnovem zakonskem načrtu, ki določa vladno kontrolo javnih naprav. Na včerajšnjem zasliševanju so nastopili dva uradnika telegrafske kompanije, uradnik neke elektrarske družbe in neki reporter. Evidenca, ki je bila predložena, sliči oni, ki je bila odkrita v zvezi s kampanjo Associated Gas & Electric Co., ki je pritisnila na svoje uslužbence, da so poslali tisoče ponarejenih telegramov in pisem kon-gresnikom in senatorjem, v katerih so jih urgirali, naj porazijo načrt glede vladne kontrole javnih naprav. Quay C. Haller, uradnik York Railway Co., ki je pod kontro- krajši delovnik Izrekel ae je za Meadov zakonaki načrt VVashington, D. C. — (FP) — Po dolgem obotavljanju je generalni poštar Farle.v končno priznal, da se včasi izplača, ako Človek izvaja tisto, kar pridiguje. To je pametna politika in vsled tega je Far!ey odnehal v ojmzi-ciji proti uveljavljanju delovnega tedna 40 ur v poštni službi. Generalni poštar je dolgo vodil boj proti skrajšanju delovnega tedna od 44 na 40 ur, toda ko je odsek nižje zbornice odobril Meadov zakonski načrt In bo nedvomno sprejet tudi v senatu, se je tudi Farley izrekel zanj. Čeprav je Fark»y i drugimi pristaši Rooseveltove administracije naglašal, da je krajS! delovnik cilj "new deala", je zanikal to ugodnost poAtnim uslužbencem. Namesto da bi skrajšali delovnik in zvišali mezdo, so Mnewdealerji" reducirali mezde ne samo poštnim uslužbencem, temveč tudi drugim vladnim nameščencem. Farley je vodil opozicijo, ko je bil Meadov načrt pred zborničnim odsekom. Odsek je informiral, da predlagana zakonodaja lo trusta elektrike, je izpovedal, da ga je predsednik te družbe ni v interesu poštne službe. S< daj, ko je bil načrt odobren v J. J. Byrnes poslal v York, da tu organizira kampanjo proti sprejetju Wheeler^Rayburnove-ga načrta. Dejal je, da je poslal okrog dva tisoč ponarejenih telegramov in več tisoč pisem kongresnikom iz Pennsylvanije, v katerih jih je urgiral, naj u-bijejo omenjeni načrt. "Forme" teh protestnih telegramov so mu bile izročene in on jih je potem diktiral dvema stenograf-kama. Na sličen način so bila spisana pisma, ki so nosila imena oseb, katera je našel v telefonskih knjigah. Družba je potrošila za telegrame $1.300 in za poštne znamke nadaljnjih $400. Haller je odločno zanikal, da je skušal potlačiti vesti o svojih aktivnosti v lokalnem časopisju, ko je senat pričel preiskovati propagando trusta elektrike, priznal pa je, da je na ukaz svojih predpostavljenih uničil vse rekorde, ko se je preiskava pričela. nižji zbornici, jo pa pisal senatorju McKeParju, načelniku senatnega poštnega odseka, da o-snutek odobrava.' ITALIJANSKI TISK Naciji zatrli kato SPET NAPADA VE- UKO BRITANIJO Jezi le, ker namerava preklicati embargo za izvoz orožja NOVA RAZ2ALITEV ABESINIJE liško vojaško ligo vm 'SEARS - ROE- BUCKOVE' DRAŽBE Konvencija antifaii- stične organizacije New York. — Harry F. Ward, načelnik Ameriške lige proti fašizmu in Vojntr naznanil, da se bo tretja konvencija te organizacije otvorila v Clevelandu 3. januarja prihodnjega leta. VVard je dejal, da ima Liga in njej pridružene organizacije 2,-500,000 članov. Rim, 24. jul. — Novi masni napadi na Anglijo so se obnovili v italijanskih listih. Časopisje poudarja, "da si ho Italija dobro zapomnila Anglijo, če so poročila, da je vlada Hklenila preklicati embargo glede izvoza o-rožja Abesiniji, resnična." Virginio Gayda, urednik Mus-solinijevega lista "Giornale d' Italia", je objavil uvodnik, v katerem pravi: "Ako so poročila o nameravanem preklicu embarga resnična, bo Italija smatrala to akcijo za sovražni čin in gledala Im>, da obračuna z Anglijo v bodoče." Addis A baba, 24. jul. — Grof Vinci, italijanski ptmlauik v A-besiniji, je ponovno razžalil a-friško državo, ker se ni hotel udeležiti ceremonij v zvezi s proslavo rojstnega dne cesarja Selassieja, ki je bil včeraj star 44 let. Neki abesinski uradnik je dejal, da ta razžalitev pomeni, da je vojna ob meji italijanske Somalije in Abesinije neizbežna. Pričela se bo prihodnji mesec, v septembru, ko preneha deiev je, pa se bo raztegnila na sever. Tu se domneva, da je ta incident poostril konflikt med Italijo in Abesinijo in da je vsako upanje, da bi svet Lige narodov, ki se v kratkem snide v ženevi, poravnal spor in preprečil vojno, šlo po vodi. Grof V i nci je |H>jasnil, da *e ni udeležil proslave iz razloga, L. A. Coleman, upravitelj telegrafskega urada v Yorku, Pa., je dejal, da ni poznal večine o-seb, katerih imena so bila podpisana na telegramih. O eni o- sebi, ki je bila podpisana na te-., , , , , , . , , legramu, je vedel, da je mrtva k< r ceHBr Insultlral že štiri leta. neka druga pa *e,,U,|J° v HV°Jem *ovoru- kl je bila preselila v Baltimore ^ ,md v D*rlamenti| zadnji pred več leti. (četrtek. , |MT£*e*T ( OA/3£CUA/r/€S rmr SHOtM.6 Nivt* H AS/A ŠČtN tSSUMO ) mm^:^ - - ^; i* vV • ••• Bh li | i.ikli li | '"iiiimi >1 Mlinu I I IIMHII ifl i ' mm ,, 'srn* /tecč/firs Of mr 4*4 o ur r", 4 f " ~tT ' r WA0€§ 043*fSS*L WA€£ MčfifPLOVMO AS A A£SOlT Ot /HOOSTAV SHOOLO Mio oor at TMU WIKOOW*l Gonja proti cerkvenim organizacijam te nadaljuje llerlin, 24. jul. ^ Medtem, ko je- pajx«žev nuncij monaignor Drsenigo čakal proU*stne note iz Vatikana zaradi kršenja kon-kordata po nacijih, se nacijska kampanja proti katoliškim organizacijam nadaljuje. VVilhelm G(H»ring, minister letalstva in premier Prusije, je včeraj razpustil Ligo katoliških vojnih veteranov. Zaeno je zatrl tudi mladinsko organizacijo, ki je bila včlanjena v tej Ligi. Goering je dejal, da je bilo to P9trebno, ker bi nadaljnji obstoj verske organizacije vojnih veteranov lahko izzval spore med vojnimi veterani. V smislu ustave je bil glavni cilj te Lige ojačanje Katoliške fronte. Ustanovljena je bila pred tremi leti in Je bila silno aktivna v zadnjih mesecih. Drugi napad na verske organizacije je prišel iz županskega urada v Rochumu, ki je odredil, da morajo vsi mestni uslužbenci izstopiti iz unij verskega značaja in da morajo potegniti tudi svoje otroke iz cerkvenih mladinskih klubov. Tajna nacijska policija Je vču raj zasegla 94000 v uradu katoliškega škofa v Berlinu pod pre t vezo, da je bil denar zbran v kolektah, katere so avtoritete prepovedale, ftkof je protestiral proti konfiskaciji, toda na-cijske avtoritete so protest Ignorirala. FARMARJI OBNO Izlicitirali to farmo za $11.60 in jo vrnili farmarju BANKIRJA UJELI V PAST >auk, kl ga *eleM/nU ,ne upošteva. (.Narl*al Jerger.) . Rooseveltu groze s kongresno obtožbo Burbonci jezni, ker ne morejo domov WaMhington. 1). C. — Razkačeni burlM>nci v kongresu, ko jim je izpodletalo, da hi kongres zaključil zasedanje še ta mesec, zdaj uprizarjajo nesmiselne debate in zahtevajo, da kongres obtoži predsednika Koo-sevelta zaradi kršenja ustave. Zadnji torek je bila takšna debata. Republikanski kongresnik Rich iz l'ennsylvanije je zahteval, da zlsirnica obtoži Koose-velta, češ, da Je prelomil svojo prisego na ustavo ob nastopu predsedniške službe. V debato je posegel znani burlmnec Fish, ki je rekel, da Koosevelt ni več demokrat, temveč socialist, ali on ga ne bi obtožil, kajti demokratska večina v kongresu je prav toliko kriva kršenja ustave kakor predsednik. Mehiški predsednik odstavil governerja Mežico <*ity. 24 jul.- Predsednik Cardeiias je včeraj naU* fcil kongresni komisiji, da Je odstavila M a nui'I a Lastro, governerja države Tabasco. Aurard, katere predsednik <*ardenas organizira, zahtevajo »nistavitev tudi governerja države Tamau-lipMs, Rafaela Vlllareala, toda tu je K*- v službi. Obe prizadeta governerja sta pristaša bivšega predsednika Callesa, Argentinahi senator uatreljen v zbornici Kueno« Air«s, Arif , 24. Jul.— V teku včerajšnje ostre debate v nr|/entinski senatni zttornici no začeli iskati strel) z galerije in senator Knzo Worda»irhere Je obležal mrtev, neki drugi poala-nee je btl pa ranjen. <'arlo« Val-des (Utru, bivši |>olu;ijsk) uradnik, ki' je itrrljal, j«* bil takoj aretiran in obtožen umora. Uwler. Minn. — (FP) — V bližini tega mttsteca je bila oni dan javna dražba posestva Ar-vida Hastija. Prodajo je forsira-la Howard State banka, kateri načeluje bankir Mahoney. Ta banka je prevzela prvo vknjift* bo od neke falirane banke, ki j« bila Hastijev upnik. Na dan šeritske prodaje j« prišlo na Hastijevo farmo nad 400 farmarjev. Prišel Je tudi bankir Mahoney, da izlicitlra farmo. To Je bilo znano tudi farmarjem, ki so si Izmislili imenitno potezo: bankirja Maho-neyja so farmarice povabile pred dražbo na "nekoliko okrepčila". Nič hudega sluteč je bil bankir vesel tega povabila in — gostoljubnosti. Kar dobro ae Je I-mel med farmarlcami, kl so ga gostile in "plavšale". RolJ ko aa jo bližala napovedana ura za dražbo Hastijeve farme, o kar teri Je bil siguren, da bo njegova, bolj so mu dvorile in se ga oklepale. Končno je le spoznal, da je v kletki in da ne bo a farmo nič, če n* pobegne. &koti vrata nI mogel, ker so bila ta-klenjena — pa tudi prevač žensk . Jih Je stražilo. Svojo srečo je poskusil skozi okno, ampak smolo je Imel v tem, da so mu beg onemogočile hlače. Farmarice so ga namreč potegnile iz okna za hlače ter ga št« nadalje "gostile" ter """plavšale", dokler ni bila končana draž!>a. Med tem so pa sosedje, ki niso pustili nikomur dražiti, lili-citirali farmo za $11.00 ter jo |K>tem vrnili na cesto postavljenemu farmarju Hastlju. fterif jih je mrko gledal, a si nI mogel pomagati. On Je bil vsekakor bolj previden kakor pa šerif okraja Darrona v VVisconsinu, kl je nekaj dni prej prišel v kremplje ondotnim farmarjem, ko je mislil farmarju Andrew Ho mleku prodati devet glav živine, da zadosti Polk County Professlonal biroju (kolektarska agencija), ki je za upnika skušala skolek- tati $m Med člani Farmers lloMda/ * asociacije in šerifom ter njegovimi pomočniki Je prišlo do pravcate vojna, v kateri Je bila "postava" razorožsna, ob šerlf-ski znak in pognana v beg. Nova dražba Je na|>ovedaiia za 7. avgusta, /a ta dan se zopet pripravljajo ols' strani, "inaitava" in rebelnl farmarji. Z namenom, da preprečijo podoben incident, so oblasti izdale tiralico proti trem voditeljem farmar-ske organizacije, Ruski uradnih pogrešan na poletu v Alasho Se«11 le, VVash, — Tukajšnja federalna obrežna mornarlčna postaja je bila t. m. obveščena. naj pripravi na Iskanje letala, v katerem sta pred nekaj dnevi poletela proti Alaski N. A Sokolov, podpredsednik AmtorK, Inc., ameriško-ruske trgovske družbe v New Vorku, in nji g«»v pilot jerry Smith, letalo je imelo dos|Mfti v Ketchi-kan, Alaska, 21. Julija, a Je ž« 2i ur nekje zaostalo in bati se jr n« *r*če Sokolov Je |M>letel V Alasko, da tamkaj pripravi ob-čevalne postaje za tri sovjetske letale«. ki nameravajo poleteti iz Moskve v Man Franeisco preko severnega tečaja brez pristanka. FMOSTK.TI PROSVETA Tli K KNUGHTENMENT • lafilo vn lastnina blovknfm naaodnb jbbnotb Or(M »I mm4 puhlih kr Um N.tt—J MN NiMt«tMi M Unln. Cbtaftol I« M •«/ •• M-. |l M Kru .11 14 •• t• CU*r« 17Kt H Nb bto, 11» M »d Mli M 9* M M .kMri|;l>uii raUal for t h« U"■'•J »UU» !»««►< CkUsf9) •»4 Can*4a M M tmr jr•>. Cl>^*«o .»d Ci*ro »7.M p« »• fo"4«b M (wr M*' p« 4«««*«ru U«.»"puJ 4u»i»«» Ib •»••ivAMifc tiaak«* M M ti"hm>i- I VMfctu« (frti«. po- i«U, 4nuM. .U > m i*4il>«UljM i« » •Jm^J«. ja »riMil poitaihi*. ^ Ai«Wtu>M r*l« «/■ iim-finrnt IU«uMh|»U «f €«»i»u»i-mImm* »>•«! uMMtJkiU'! Mtt*u* mil) imM k« r<*urn«4. Olk«r nuaurripU. »g«-h m «u,rM» pl«jr*, H« . »Ul r«luru»4 M, «»4.1 Mklv • !»•«• •'» »»If-Md/——«1 «BA lUaM Nwlv< m jai tr» • kur i HA I utrd u < l»ri vr i M u t< <.l Glasovi iz nd*elbii£ at&ZM' 138 l««U-m v u, »o t»»»>. M^« IfTM >.* OM Matov« »MMftl. d4>lske * naravno individualistično prtNlukrijo, toda ta aurarni ( iMi-n, čeprav ni "bil fevdalen, *e je najbolje \ monarhiji svojca časa, ko je imel vladar /adnio h« t lo. AnilriAki agrarni-sistem . j,- razvil ptxl goverfierji, ki so bili »Mile autfleAk« mu kralju, v kolonijah *o /adnjo Im M*do gtrde zakonov. torej reU'lni koloi Važne vesti iz Hridg^porta liridgeport. O. — Ker je po- vodenj na 4. julija tukaj podrla velik betonski most, ao ljudje hodili čez potok po i> 4. avgustu obiskal a. Charles Pogorelec, ko se bo mudil par dni na organizatorični | tudi za JSZ. Na 4. avgusta ' bo govoril na slavju 30 letnice Proletarca, ki ga prireja soc. klub v Salem u, O. Potem bo j obiskal Barberton, Akron, Ken-i more in Sharon, nato pa tudi I Povver Point. , V, vseh omenjenih krajih bosta .šla s. Pogoref-cu na roko kluba v Salemu in Povver Pointu. (ki tam bo prišel v naAo okolico. Obiskal bo Powhatan Point, Piney Fork, Maynard, Bridgeport in — če bo dopu&al čas — tudi naselbine Glencoe, Neffs in Klm Grove ter Wind- FederarijtJtS seja ieoples f ve,lka J* tick^t" je imel tako kratko živ- Jeležba. V Burgettsto.wnu imajo iienie da ira ie ookonala usOda fin0 Urejen Proator; Pnd te ,n K€ ljenje,dagajeiK>Kopala "^ prepriiiijte. Poverili) ice za za- V kratki dobi dveh let pa g* Je ^pnlke sem poslal vsem dru-noč vzela, skoro gotovo za vedno. žtyom; ^ j# katero . aobilo> (I hope so.) naj upoSteva to vabilo. PoSljite Omenjena skrita oseba pravi,'zastopnike in mnogo članov, da da ljudstvo mora upoštevati vr- bosta seja in piknik uspešna! line Aolskega odbora, ki "je toli- Jaceb Ambrozleh, tajnik. ko dobrega storil" tekom svoje- - ga termina. Priznavam, da je Vabilo na sejo njemu prinesel dobro namazano Barberton, O. — Seja držav-pogačo. Ali pa dotična oseba Ijanskega kluba se bo vriila 27. misli, da je za vse okej, če ima1 julija ob 8. zvečer v dvorani dru-ona zadosti, drugi pa naj gredo Atva Domovina. Volilci se napro- k vragu? * V svojem "poročilu" tudi omenja, ko je bila stara stranka na krmilu, da je dtlalo sama 7 Jugoslovanov v šoli. Dobro. Koliko pa jih dela sedaj? Ali je ta oseba gotova, ko gre zjutraj na delo za šolo, da bo skončala svoj Aiht? Ne! Zato ustavil tudi j Kramariča ne bi naš okraj mo- na Blainu. Tam imajo svoj dom, nimajo pa še svoje postojanke soc. stranke. Potem, če bodo postali aktivni, kar upa- gel dobiti ničesar od državne in zvezne vlade? Dalje trdi, ko je bila stara stranka na krmilu, da so vedno mo, da bodo, bodo res lahko enj jn jgti delali pri šoli in vlekli rekli, da gredo naprej po poti|maHtne plače. Kje pa je bil on? zavednega delavstva. Ako se( Morda He je tudi takrat Hk,rival hočemo rešiti mizerije, v kateri! kakor sedaj, ko se boji podpisati ae nahajamo, je to mogoče, ako] HVoje ime. Zakaj ni prišel na stopimo v armado zavednega p|an( morda bi hi\ tudi on dele- ti sprejeli sirttem m' ni o /n\e«la|j, da lm njihov im ifo»|H»darHkim mng ne Roosevelt. I To se vidi, kajti mesto da bi Alo na boljše, gre na slabje. Po-| sebno se to opaža v naši dolini, I kjer rovi že drugo loto skoro nič ne obratujejo, zadnji mesec po-IKilnoma nič. Ljudstvo strada, pa Ae nisNe izpregledati, kako je zapeljano. Ne dajte se več slepiti! Pridite na shode in stopi-Ui v sik*, stranko, ki se bori za vas in vaAe otroke! Spoznajte resnico v obrza, kajti v to nas kliče delavska zavest. Odzovi-mo se pred no bo prepozno! .. Zadnje dni so bili ustanovljeni angleški soc. klubi v Neffsu ! in Barnsvillu, reorganiziral pa se je klub v M a rti lis Kerryju. Kot poročajo, se jih bo v kratkem Ae več ustanovilo. V ta namen IhnIo dobili enega najboljših agitatorjev in govornikov, kar jih ima stranka, namreč s. Royja Burtona, ki bo prišel v te kraje na agitacijo. Torej so se delavci vendarle začeli drnmltijn sprt na vati, da so jih stare stranke varale Vprašanje: Zukaf t če pivo in Iganje ob volitvah in kil • plača zanj? Vi, ki ste voNH r.n svoje sovražnike! JoKoph Snov. (1't). skrivala ta izmišljenim imenom oiti ne Imi |MM|pifkula »viijifi d<»-pi»a < "C'lan KSKJ," kot ira je doti« na t V bi ta o»el»n pUala ' niča pri vsem tem je to, da smo petimi meseci zastavkali zato, srečni, ker imamo v državi Min-| ker ni hotela kompanija priznati delavske unije. S tem je bilo prizadetih 550 delavcev, ki so stoodstotno organizirani. Kot taki se trdno držijo v borbi za svoje pravice. Zadnji štirje meseci so potekli jako mirno. Ko pa je kompanija videla, da stavkarjev ne more izstradati, ker jih stalno vse organizirano delavstvo v mestu podpira — vseh 48 unij — z ži vili in tudi v piketnih linijah, se je končno pred tremi Uidnl odločila, da odpre svojo tovarno s stavkokazi, ki jih je v ta namen importirala iz drugih krajev. Toda skebi so ostali v tovarni sa* mo 6 ur! Tukajšnje delavstvo je takoj navalilo na tovarno in jo deloma poškodovalo; škoda se ceni na $10,000. Prišla je policija, ki je skebe pravočasno spra vila iz tovarne in iz mesta na žen mastnih plač. Omenja, da je K. dosti dobrega naredil za naš narod. Da, za one, ki so šli v njegovo brivnico in plačali za postrežbo 50 do 75c. Vse to se je pokazalo na 13. julija. Čudno se mi vidi, da dotični blati svojega rojaka J. Drešarja in njegovega tovariša E. Oberga, varno. ki sta prodrla pri volitvah. Prepričan sem, da bosta vodila svoj posel, za katerega smo ju postavili, vestno in pošteno vsa bodo- Potem se je kompanija še bolj pripravila. Prošli petek je namreč utihotapila v tovarno nekaj pobojnikov in skebov. Cim se je ča tri leta. Omenjena dva sta' o tem manevru raznesla po delavca, ki si služita svoj kruh z delom. John Drešar je tu ro~ jeni Slovenec in je po poklicu mesar, njegov partner, ki je finske narodnosti, pa je zidar. Želim jima obilo uspeha! • * (Cenjenim članom SNPJ naznanjam, da sem prejel nekaj plakatov za piknik minnesotske federacije društev SNPJ, ki se lxi vršil v nedeljo 28. julija v prijazni naselbini Balkan-Chis-holm. Udeležite se v velikem številu! IV)kažimo, da nam je delo naše f<«deracije in jednote pri srcu! Anton Zganjar, 182. mestu, so delavci vseh 48 unij navalili na omenjeno tovarno ter jo oblegali vso noč in dan z več tisoč delavci. Vsa mestna policijska sila je bila pripravljena, da stopi v akcijo, ako potrebno. Ko so delavci videli, kakšen položaj vlada, da bi bilo nespametno pre'ivati kri, so se izrekli za splošno ali generalno stavko — vseh 48 unij — ako mestni župan takoj ne poseže vmes in ne izčistl stavkoknzov iz tovarne in mesta. Ker pa župan, o tem ni hotel ničesar slišati, se je na SSftrjuHja pričela generalna stavka, ki je postala efektivna ob 1. zjutraj, tako da je bil namah ves promet ustavljen. Nove knjige —FadcrftUn) Pioturaa. John D. Rockefeller, ki je pred kratkim obhajal svoj 96. rojstni dan. Vse trgovine, gostilne, gazolin ske postaje in sploh vsi lokali so zaprti. Tako je mesto Terre Hau te postalo popolnoma mrtvo. Ker je šerif sprevidel, da je delavstvo odločno, je zahteval vojaštva Takoj je governer Mc-Nutt poslal iz Indianapolisa 1, 000 miličnikov. Danes, dne 23. julija, smo pod obsednim stanjem. Terre Haute se je spremenilo v vojaško ta borišče. Ker je naše mesto 90% organizirano, je seveda vse mrtvo, vse počiva, in upati je, da ostane mrtvo toliko časa, dokler ne izčistijo iz mesta te skebske golazni. Steve Skrt, 221. Iz življenja za iivljenje. Pe-rri 7, Zupan, urednik Glasila KSKi i> H Cleveland, O. (Cena ni orn^tia ) '' H Tehnična oprema (papir, tuk je dobra. V^buje 1 M Jie to prvi ^"UlH nI, da bodo sledili ie drugi ^ ?led ameriškimi Slovenci J« bilo i. , preeej pesnikov miroma onih ki ' " j in Se poskušajo bi»i pesniki, W «e. da Ivan Zupap k- ki4. Z , k° * n prvem mestu. Napisati^' Ob vsiki, tudi malenkost* Mik T" 1 kHdar je kdo umrl, & j« bU , ? H ali rojstni dan, ob tej al on „l.| J 'Jtv « je že priilo v normah^ izzvalo Zupanove ver*. Teh ve^"'". ~j . [etfh precej nabralo in zdsj na ?tl™ H bo zbral v zvezkih. tur* ^ il ® Jobli.k» teh pesmi bom bavili pokarati LISTNICA UREDNIŠTVA Rillton, Pa., A. P. — Stvar u redimo in objavimo čim prej mogoče. Nenavadni sodni proces v Peoriji Težava z dobavo porote proti seksualnemu blaznežu t. « "prilji u in n fego bi oglašal v |r |rm Kra eni tovarišu,** javnosti. Ket na;i»rnn ka>e ih^Mirr kapHaH«1ične Nlavke Peoria, lil. — Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se vrši obravnava, za katero se silno zanima vse prebivalstvo tega o-kraja. Sodna dvorana je dnevno natlačena in zunaj poseda na stotine oseb, ki ne morejo blizu. Pred sodiščem je 26-letni fant Gerald Thompson, ki je priznal, da je 16. junija t. 1. posilil in potem ubil 19-letno Mildred Hallmark. Pozno zvečer je zvabil dekle v avto in jo potem odpeljal na pokopališče. Drugi dan so našli deklico mrtvo in napol nago v obcestnem jarku v bližini dotičnega pokopališča. Fant je nadalje priznal, da je prej po-Hilil 16 drugih deklet in skušal posiliti k' 67 drugih. Glede Hall-markove je povedal, da je ni u-bll namenoma, temveč sunil jo je iz avta in pri padcu na cement si je razbila glavo. Fant je abnormalen, o tem ni dvoma. Njegov zagovornik, katerega mu je postavilo sodišče, je izjavil ob začetku obravnave, da (Jerald Thompson mono-manijak, ki se je narodil s svojo napako in ne more se kontrolirati. Tak človek bi moral biti ie od mladega kje v zavodu. Njegov oče je bil blaznež. Nje-gova mati se je omoiila, ko ji je bilo 11 let in njegov brat Viktor je tudi sjiolno abnormalen. Trije člani njegove rodbine so bili slaboumni. Netipičnega fanta so imeli zaprtega nekje daleč od Peorije.l l*er «o S4* bali linčanja. V sod-niji ifa straži močna policijska' *trii*a. Velika učinka je, kako I lo dobili nepristransko poroto. Itrvi malrga vsak porotni it-1 in Nanec pravi, da /e ima svojo •odi»o o <»bt zastopani v njegovi tZ ponižno kleče in molijo zu delo Lk .rT1 Bog kakšen delodajalec! ' * Zupan opeva vero, duhovščino, usmiljen sestre in cerkev v prvi vrsti, nato pa ljube do slovenske govorice, ljubezen do prirode bežen do matere — sama, že tisoč in tisoč pogreta in pregreta sentimentalnost! ren, kralj slovenske ljubezenske njegov vzor. "Najslajši (dekletov) poljul edini, ki ga je Zupan rekordiral v svoji zbi: mu je dala njegova — hčerka Ana. Konfi so bogato zastopani — grobovi, pokopali« smrt . . . Življenje! Ali ni patetično? Stvar, katero so »love katoliški pesniki že izrabili "over and over over" do mozga v zadnjih 75 letih, pecedo je sestavil profesor Ucert«-Ta al>eceda Ateje 45 črk. ki .-te laW" !"» svetu enako izgovarjajo. To a'**« 1 lahko U|>orabfli za vse jezike. l.etos I m »do v l^ningradu pesUvi'» slavnemu ru.ken u ovanskih uni Mendelejevu, enemu izmed največjih (I»alj* i« prv k mij ima kongres zadnjo be«r nja zakonov naj ima prt* državen. Bodoča dr |M»polnoma dragega trW>ah. mr I Iriik » ^ 'f VI , "I )Ut m i,rf rjef* mtA 25. JULIJA^. jjf00*0*trc-ccrrrcccrrrcerrr€g-fttit0»»00 0 »i ,, • • avije wJJ ,,M»«'frff r rrrerrr rrrrrrrffffrrrrr r 111**§ t (livirn* porušila is Jugoslavije.) . nri \VSKA M> teri^v , KU. MANI- 10.000 udekienceviz v^ i- iz flugreha m * Mimohod sprevoda E^jfeoo uro in četrt. — pevskih Velik praznik ne- 'i pbeflf i vskik zborov in god _ Velik praznik ne "delavske revolucio- k." ■ Ljubljana. - je bil včeraj; 7. julija, "Livskemu pohodu v Ce-k moral spoznati, da je fcj revolucionarnost m de- L volja, sodelovati aktivno turnem in političnem življe-ostala kljub mnogim letom udarcev in zatiranja vse-,UvskeKa gibanja nezlom-Xe le to. delavska revolu-bi zavest se je v letih preji celo utrdPa in zajela se pnožice. Takega vsedelav-rleta Slovenije Ae ne pom-Nikdar še niso v Sloveniji le skupaj take množice za-% marksističnega delav-takor so korakale včeraj skih ulicah, nikdar še ni ndfnje slovenskega delav-ii vseh krajev Slovenije ta-leseio, kakor včeraj. Kajti jofih letih so se vendarle nemu spet zgrnile skupaj borbenih delavcev, so-Br in sodružic iz vse Slove-b tudi iz južnih krajev, io k v takem številu, da te velike manifestacije čr-iinovih sil za nadaljnji boj «o ae celo oni, ki jih je mor-HtUk vseh zadnjih let na-fmoglede, spet opogumili, »delavskega ljudstva so u tiho prisegle, da bodo doslej vztrajale v svoji tudi poslej kljub vsemu, se čaka. Kajti dejstvo, je ta zlet sploh vršil, ni znamenje, da so napočili &i tudi za delavstvo, bilo -ajda bolj slučaj, kakor je tudi gotovo, da zlepa ne Klo spet do tako velike ma-:ije. Velika udeležba je tila prav za prav celo itelje tega zleta, tem bolj gotovo presenetila druge K... »kaj tednov je Delavska m zveza Svoboda z vsemi i podružnicami začela or-hti zlet vs«*h Svobodaftev »bodasic za 7. julij v Celju, vrifli prireditelji med ho-^Io: 7. julija naj bo naš v*ki praznik, so naleteli nro odziva iz vseh dolav-lirjev, p« tudi e kmetov, fctni pisarni — v Celju in j«; — sta delali z vso paro, lj»li oklice, pisma, orga-j pwv««. prehrano, širili itd. Kmalu je postalo očit-to treba organizirati in od železniške direkcije ve* lh vlakov, kakor so raču-rednim vlakom pa bo Izključiti še posebne va-** 'Prejmejo na vseh ■ postajah izletnike. Mnih vlakov je *,ilo ^iti. Posebni vlaki so • i Jesenic, iz J1 Maribora in iz Pre-!| vMi ho na imeno-?raj,h HI,r«'jeli vase vsak letnikov najmanj! Zju-11 v'aki vozili drug za kljuki kolodvor, kjer zJ"traj vse živo. daljne okolice bo se pripeljali kmetje na velikih okrašenih vozovih, iz Maribora in od drugod so dospeli v Celje na svojih kolesih delavski kolesarji, oni iz Maribora s svojo kolesarsko godbo — preden je bila ura devet dopoldne, je bilo očitno, da število izletnikov precej presega število, ki so se ga prireditelji sami nadejali. Mestna občina, ki je izvedela iz priprav za zlet, da pride v Celje več tisoč izletnikov, je povabila meščane, naj izobesijo državne zastave v pozdrav gostom, ki so si zbrali ravno lepo Celje za svoj zlet. Tako je bilo mesto videti še bolj slavnostno. Rdeče zastave raz hiš seveda še niso smele viseti. v A videti je bilo mnogo delavskih otrok, ki so nosili male rdeče, zastavice , . . Ce bi bilo drugače kakor je, Celje bi tonilo v rdečih zastavah- Tako pa so le otroci obdržali v rokami rdeče zastavice ter oživljali simbol delavske borbe . . . Vreme je bilo zletu prav za prav naklonjeno, brez dežja in brez solnca. Le v noči na 7. julij je deževalo in gotovo je ta nočni dež marsikoga preplašil, da ni zjutraj odpotoval v Celje. Ce bi tega ne bilo, bi bilo izletnikov še nekaj sto več, najmanj nekaj sto. Že dva dni pred zletom je bilo 8000 zletnih; znakov prodanih! Računati je bilo torej z množico nad 10,000! Mimohod sprevoda je trajal e-no uro in četrt. Dopoldne so razne godbe igrale po mestu koncertne komade. Glavna točka sporeda je bil popoldanski pohod na športno igrišče na Glaziji, kjer se je vršila potem akademija z nastopi pevcev, godbenikov, govornikov in recitatorjev. Veliki pohod izletnikov je o-tvorila skupina na konjih, ki so jim sledili kolesarji, ki jih je bilo okrog 400. Na čelu kolesarjev je stopala njih godba na fanfare in igrala koračnice. Sledili so sodrugi in sodružice in med njimi delavske godbe na pihala. Teh godb na pihala je bilo šestnajst! Korakali so steklarji iz Rogaške Slatine in Hrastnika, korakali so rudarji iz prevaljske-ga kota, kovinarji iz Guštanja in iz jeseniškega kota, korakali so delavci in delavke iz premogovnih revirjev, korakali so delavci iz Maribora, Ljubljane, delavci iz Kranja, korakala je tudi kmečka godba na pihala iz Šenčurja (ta je dopoldne igrala na razvalinah gradu celjskih grofov), in nazadnje so se peljali kmetje na okrašenih vozovih. Množica je vzklikala proti fašizmu, proti vojni, vzklikala "Svobodi" in •vobodi, korakajoča množica in množica, ki je tvorila špalir, je Odzdravljala z mahanjem rok, vzklfkanjem. Bili so to radostni Iriki delavstva, ki je po dolgih letih imelo spet svoj praznik! Veselih lic so korakali sodrugi m sodružice, vodili so za roke ali nosili na ramah svoje otroke, ki so gledali to manifestacijo ko čudo. (Bilo pa je tudi nekaj sodružic, pač celjskih, ki so v sprevodu vozile tudi svoje dojenčke v vozičkih. Sprevoda niso hotele zamuditi, hotele so korakati z ramo ob rami s tisoči sodruži-cami, pa so prihitele kar z otroškimi Vozički in se uvrstile v a <,« Hr Ve sprevod.) To ni bil pohod lepo '"< et svoj ve-l,riMjali tisoN*'liki praznik, njih obrazi so zaža-'z Zagorja, I rell, penti so spet začutile moč. 1 , pa tudi iz' Kakor veletok je koraka'a ta rj^ " » 'a itd, V*i mmtfica in zdelo hc je, da je ni-i, ' ' meri .o ve* koli ne bo konca. .., . v' ni notice i Eno uro in četrt — korakanje r r, , hJ,'r bil j in vzklikanje, eno uro in «*n če-'■> > rn poslop- trt — godba za godbo, eno uro • je tudi (in en ^etrt — radost v očeh . . . • ah. 7, it-J DeUvei n&cijo velike nipto« svojih ge-el na rdečih zastavah, pri|*-tih na dva droga, in napije krajev, odkoder prišli. In med njimi je korakala ijf*( »ku-piria kakih fcO mladih intelektualcev in intelektualk, pr«-d njimi ' «lje tabla z napisom "Skupine ne**l-'■a »I \i*nih akademikov", fchahno so "" je jih [Hrzdravljale množice na lil« i med|cahv živahno ao vzklikali akad'. "vojo, miki. Hilo je menda prvič, da ao " pa.v taki manifestaciji korakali v znaki j priftehni skupini tudi marksistič-Ije tn ni akademiki slovenski. Sodrug emigrant z Dunaja stoji na ulici in šteje manife-stante. Vajen je velikih nastopov in mimohodov z Dunaja, vajen je štetja takih množic. Šteje in šteje ... Ko Čez eno uro in četrt odkoraka sprevod mimo, ga pobarajo: Koliko jih je? In je dejal: "Najmanj 11,000, a najbrže 12,000 r Ob ulicah pa je tvorila špalir množica najmanj šestih tisočev gostov in Celjanov. Najbolj je množica pozdravljala rdeče zastave raznih delavskih društev. Bilo je v sprevodu 14 zastav. Ko so se pojavile proti koncu zastave na zletnem prostoru, kamor se je zbrala velika množica, je delavstvo s ploskanjem in vzklikanjem pozdravljalo naš simbol, rdeče prapore! (Vsi ti prapori so prapori raznih organizacij. Rdeči prapori, ki niso društveni, niso dovoljeni!) Na zletiiču se je potem vršila akademije. Najprej so godbeniki iz Ljubljane in Dobrunj zaigrali Delavski pozdrav, nato so združeni moški zbori (600 glasov) zapeli himno Zdravo, hrabi bojevniki, ki sta jim sledili še dve pesmi. Burno je delavstvo pozdravilo vse himne, ki so jih zapeli vsi moški zbori Svobod pod dirigentom, skladateljem Pregljem iz Celja. Nato so mešani zbori zapeli dve pesmi. Potem je nastopil predsednik Teply ter pozdravil z daljširp govorom zbrane sodruge in sodružice. Sledili so nastopi recitacijskega zbora iz Kranja, ki je podal Klop-čičev zbor "Noč" in eno zborovsko deklamacijo iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, igralci zaloške Svobode pa so podali v kolektivni recitaciji znano Molko-vo pesem "Mi vsi", sledili so še nastopi pevcev in govorf Lojzeta Sedeja, dr. Zivka Topaloviča in zastopnika strokovnih organizacij Leskoška. Zbrana delavska množica je vsako točko sporeda pozdravila z velikim navduše njem in priznanjem Svobodašem ki so vse točke podali dovršeno navdušeno pa je delavstvo vzklikalo tudi krepkim besedam govornikov. Govornika Sedej in To-palovič sta sporočila tudi zbrani množici, da so prav ta dan na posebnem posvetovanju v Celju sklenili delegati, da spet poizkusijo z obnovitvijo delavske stranke, kar je sprejela množica s silnim vzklikanjem na znanje. Nič manj glasno niso zborovale I pozdravili krepkih besed, ki so jih govorniki namerili na bivšo in sedanjo vlado. Po zaključnem sporedu so velike množice spet napolnile mesto ter se zabavale na raznih prostorih. Godbe so igrale pozno v večer. Velik del izletnikov se je vrnil še z rednimi vlaki krog H. zvečer, drugi, ki so imeli svoje posebne vlake, so se vrnili i>oz-neje. Pohvalo je treba izreči prireditelju za ves trud, uspeh jim je gotovo najboljše plačilo. Tudi je bila organizirana reditcljnka služba, pripravljena je bila posebna ambulanta za primer kake nesreče ali slabosti (k sreči nI bilo čez dan hude vročine), a prišlo ni do nikakega incidenta. Bil je velik praznik delavskega gibanja. Naj ponovimo številke, ki govore najbolje: 11 do 12 tisoč izletnikov, 400 kolesarjev, 16 godb na pihala, 1 na fanfare, 1 tamburaška, 14 zastav, 19 moških pevskih zborov, (600 pevcev), 12 mešanih |h*v-skih zborov (ft60 pevcev in PIOSTTT* Stavke se širijo po nacijski Nemčiji Delavci oevojili nove bojne metode Hamburg. (TIS) — Zanesljivost nedavnih pom i! o nepo-koju in odpornosti med nemško maso potrjujejo stavke, ki so na dnevnem redu v nemških industrijskih središčih. Te stavke sicer niso političnega značaja, ker je njih cilj le višje mezde in izboljšanje delovnih pogojev, kljub temu jim pripisujejo veliko važnost, ker jasno kaiejo, da hočejo nemški delavci osvoboditi sebe in svoje organizacije izpod fašistične kontrole. V Porurju, največjem industrijskem centru, je bilo v zadnjem času aretiranih veliko delavcev. Med temi je bilo mnogo nacijskih "šturmarjev", ki tvorijo levo krilo v opoziciji. V nekem večjem podjetju v Hamburgu so delavci Izvojevali delno zmago s pasivno resistenco. U-prli so se plačevanju številnih prispevkov v blagajne nacijskih organizacij. Avtoritete so sicer aretirale mnogo delavcev, meti temi tudi voditelje nekdanje mogočne organizacije jeklarskih delavcev, toda končno so morale pristati na zahteve. V veliki avtni tovarni v Stutt-gartu so delavci vodili uspešno borbo proti uvajanju akordnega dela. V neki drugi avtni tovarni v Chemnitzu so se delavci uprli proti mezdnim redukcijam in jih preprečili. Ker so stavke po zakonu prepovedane, so se poslužili novih metod. Prišli so v tovarno, toda noben se ni hotel lotiti dela in tako so učinkovito ustavili produkcijo ter prisilili družbo na kapitulacijo. Delavci se dobro zavedajo, da zakon pre|>oveduje stavke in določa stroge kazni, '.ato se poslužujejo nove taktike, ^R8. Charles Sch\vab od Bethlehem Steel korporacije je prejel $260,-000. W. S. Clifford od American Telephone & Telegraph $206,000. To so le plače. Znano pa je, da so vsi ti veliki "mo-guli" tudi veliki, navadno največji delničarji, kar pomeni, da poleg plač vlečejo tudi velike vsote v dividendah. V tej skupini je le tjevet predsednikov družbe ali direk-torija s "slabo" plačo, namreč z do $2ft,000 na leto — najnižja je $15,000. NajveOja skupina (47) je v kutegoriji od $50,000 do $75,000 letne plače. In kako je z delavskimi plačami? Tabela navaja tudi povprečne tedenske plače po industrijah, v katerih obratujejo navedene korporacije. Te plače pa niao tako sijajne kakor plačo bossov na vrhu. Obratno: prav mizerne so. Najvišja povprečna tedenska mezda je lani znašala $27, in sicer v dveh industrijah — v komunikacijski in diatilerijah ter pivovarnah. Vse drug»e so nižje. Do $25 na teden so bil« v 24 industrijah, do $20 na teden v 87 industrijah, do $15 na teden v devetih industrijah in po $25 ali več (ne preko $27) v 10 indu strijah. Najnižja povprečna tedenska plača je bila pri Cluett-Peabody & Co., oziroma v industriji, kjer tu družba obratuje. Znašala je povprečno $12 na teden. Zmotno bi pa bilo mišljenje, da so tudi plače na vrhu nizke. C. li. Pal-mer, glavni funkcionar omenjene družbe, je lani prejel $47,166 v primeri s povprečno letno pla čo $624 (52 tednov) za povpreČ nega delavca. Taka je umeriika industrijska piramida. Plača bossov in plača delavcev Kontrast med .zaslužkom na vrhu in na dnu New York. — Revija New Re-public je 10. julija prinesla zanimivo tabelo o plačah na vrhu in mezdah na dnu pri 107 velikih korporacijah leta 1988 in 1934. Kontrast med plačami bossov in zaslužkom delavcev je razviden iz sledečega izčrpka: Plače bossov — predsednika korporacije ali predsednika di-rektorija. Od 107 korporacij je le devet ravnateljev, ki so lansko leto prejeli do $25,000 plače vsak. Od $25,000 do $50,000 plače Je imelo no ravnateljev; od $50,000 do $75,000 47 rav- pevk), in uro in i>ol je tfajal mimohod sodrugov In sodružic iz vse Slovenije, prišle pa so tudi precej močne delegacije iz južnih krajev. Bil Je dan, kakršnega naše delavstvo še nI imelo. John Koosevelt, sin predsednika Združenih držav. vi • ••• uniji se uprli eksekutivi Nočeta izključiti radi-kalcev Isondon. — (,FP) — rhe najmočnejši angleški uniji sta se uprli odloku eksekutive Kongr«*-sa strokovnih unij, da morata izključiti radikalce. Na konvenciji Splošne unije železničarjev, ki ima 400, vsem mestu, gradnja novih odvodnih kanalov, gradnja treh mostov in novih policijskih ter gasilskih postaj, nadalje gradnja nove filtracijske tovarne na južni strani mesta, poprava Na-vy Piera, zgraditev železniškega viadukta, pristanišča v Calu-met Harboru in mnogih Igraliič ter zabavišč za Šolske otroke. Mornarji izuo;e- vali prvo zmago Sun Francisco, (al. — Mornarji, ki so zustavkali na pumi-klh za prevažanje olja, so izvojevali prvo zmago, ko Je neka drUžba podpisala pogodlat, ki določa zvišanje mezde in priznanje unije, Klerki v obmorskih skladiščih v Han Franciscu in «Stocktonu so se tudi pridružili mornarjem v stavki. Dasi delodajalci, državno avtoritete in |>oliciju skupno nastopajo, da razbijejo stavko mornarjev, ne morejo doslej poku* zatl nobenih UM|>ehoV. eniki in od*e-a h,. je godb na •i na do-'ra!<- d»- I j N«wr «r*te pamtk. 1(1 je hll pred kratkim »pu&čen v morje in bo wdr>e»«| pčen? "Kadi, uli Hog lahko vzdigne tu kamen?" "Du, suj je vsemogočen? "Povej, kudi, uli Alah lahko nupruvi tolikšen kumeu kakor hišu?" "Da, ko Je vendar vsemogočen." "Povej, kadi, ali Alah luhko vzdigne tu kamen?" Da, ko je pa vsemogočen." "Zdaj mi pa še nekaj povej, kadi: ali liog lahko napravi ku< men, ki Im tako velik, da ga ne Ihi mogel več vzdigniti?" MM)VKNHKA NA KODNA PODPORNA JKDNOTA Izdaja svoje publikacij« In Ae poaebno list Pnmveta za korlall, ter potrebno agitacijo avojlh društev in članatva In za propagando svojih Idej. Nikakor p« ne za propagando drugih pod« pornlh organi/arij. Vnuku organizacija ima običajne svoje glaallft. Torej aglfatorlčnl ftoplal In naznanila drugih podpornih orgar.lzarlj In njih druifev naj ae ne pošiljajo listu Proaveta. Hl.i7.lto lami |»rilHlt« Irtiab« trn KU»|MidJtlJaks HrU na farmi, k)«»r |r iired n*4»l*«tfa»om KIm »talna, luill Janafca • *«Jai Irubum nI l«wH«. Kadar »«• ugUalia l*lšlf* kolik,, i*la/r »ahlavala. V a p«, lili. »v. na farmi |l n* Ihi fr*t»a delali. Katera rr*nn mlall, naj aa trflaal na naalov! Andt Kiamer, M. 4 Kael W»rraat*r, N Y r- Mdv.) cJ U G O A V I J A Vlivajte vaa udoliuontl |iot«vioiJa |«rak<» iM-eana v vata domovino potuj.gladkim »ijajnlin JUŽNIM POTOM "Hntnčne al rani Atlantika" Iin dna«'lata vrltuiim- ud k 111 JtfftNO |'OT na vaiitm prltiodtijam potovanju v v«A«» domovino. Mila, pil jama klima In l»rl-llaiitoo mj|ii*ho lj*to naho, ter hitio*! velikarmv Italijanoki l'iwga, vam napravi prwko "«ia»uko mod m-k 11 irelun mukega nudja |M,tovaa)a oe|«o »aldji* utla. Preko Trala - 7 dni v Ju«oalavl|a CON TE CRANDE AVI«. It. H hI M 14 llllfKKTNO V JtUiOHl.AVIJO— VUM'AWA nov, 9. 1'rrko ti»nr»e . IIV ur v Ji»««»»lavi|t> R E X (Najhitrejši pMiitik ju/ne pi"tfa) A v a- 4. av» m*1 >4 Conte di SAVOIA 11 lini gfio •tnlnluiram pani.k v plaviti) A* g 17, aepl 1« »ki ft tt mm — Hm MM«*« INMMto S) I TALI AN LINE— Zaroka na grobu POVEST H p... I Miberc Niw V«topili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal »topiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne uma-zal ■ svojimi težkimi Akornji. •Trosim, kar aedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabU ravnatelj, pri tem pa |x>K#rno in radovedno motril vsakega posebej. > Prvi je »topil k mizi najmlajši izmed njih, iagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberpiku in si med tem prižgal debelo cigaro. • "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, Žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je ti vel vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vatopil uradnik. '^Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, goapod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Ce je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdar j a. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po perenu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril : "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v val revir in recite delavcem, naj se zopet popri-mejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "8aJ to Je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Hteinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju »ta ostala samo še nadgozdar lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh čanih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vt«dno držati na tej višini, tods v tem času Je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdar-js »Steina. toda trenutno nimam nikogar, *>katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih benedah se je lx»šnik nenadoma ZKanil, kajti ponudila se mu je lepa Frank Heller: prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. 2e to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Ce se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahkp njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naroČil, naj sina bivšega nadgozdar-ja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." 'Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgoedar-ja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. V. Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je akladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Se predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo »zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko moatovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gos|x>d ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. en ut>ogim blaznežem. ki no Jih itkuAali pred sto teti zdravniki izlečiti n tem. da ko jim cepili hudo kotno bolezen. Cenit l.yman je tiho zastokal. KakAno milijonsko nakazilo na Rothachilda pride na dan, napisano na čaaopinnem papirju ali pa še na čem alabAem. Mar je bila to kazen ntrindtiergov»kih velesil za vse slnln* papirje, ki jih je nam presen tira I v bankah? Roka je naMa. kar je inkala. Potegnila se je izpod obleke i dramatično iWa«no«t jo in prikai la »e je ne n koščkom papirja, marveč a črno vrečico it blaga, ltradač Je vr! vrečico v roke, jo ponosno pogledal in izročil zmagoslavno svojemu gostitelju. Bilo je jasno, da je pokopan v njem velik režiserski talent. I— Prosim, — je deja! milostno. — Tole sem vzel s seboj, da bi mi n« bilo treba za začetek nikogar nadlegovati. Poglejte, prosim! | Gerdt !.yman je brž od vezal vrečico. V nji jc bila še ena vrečica. v tej |ta še ena. in tako dalje do nakazila na Rothachilda? Ne, nobenega nakazila ni bilo v nji. Rila je polna blestečih predmetov in Gerdt l,yman jih je kaj hitro apoena!. Bila je polna zlatnikov po 20 mark in kolikor so mogle skeptične, toda Široko odprte oči Gerdta Lymana videti, Jih je bilo najmanj sto. Dva t (moč zlatih mark! Pol milijona v bankovcih! Odkod jih Ima ta norec? Mar je prišel skozi okno siromašnega Gerdta Lyma-na preoblečen angel j? Blazne* je zrl s svojimi prijaznimi modrimi očmi na svojega neprostovoljnega gostitelja — No. prijatelj, to vendar nič nI. PtMakajte, da prineaem mi lijon Ali pa veste, kaj storiva jutri? — Ne. — Jutri bova jedla, jedla. -pošteno se najeva beefuteakov Nimate pojma, kako rad bi se io> pet enkrat pošteno najedel. pio§yt» ^ PETO POGLAVJE Skriraoatnl gost v hotelu 1 Sobarica v hotelu "Krakov" je bila ie priletna. Kar se tiče napitnine, ni pričakovala od tretjega nadstropja posebne rado-darnostL Najmanj presenečenja je pa pričakovala v tem pogledu od gospoda, ki je imel samo ročni kovčeg in nobenega svrinika, kajti Gerdt Lyman je potoval po spartansko — in ki si ni mazal las. In res ga ni bila deležna. Na-mestu tega je pa doživela drugačno presenečenje. (Zgodaj zjutraj |po gfctftovem prihodu je zapel zvonec. Sobarica ni ališala, da zvoni. Imela je opravka z drugim nadstropjem. Ko je pa začelo srdito zvoniti in ko se je zdelo, da sploh noče prenehati, je odšla k samotni sobi v tretjem nadstropju, kjer je potrkala in odprla vrata: — želi Imeti gospod pospravljeno? — Da ki hitro. — Kaj ni gospod nikamor namenjen ? — Ne, delal bom v sobi. Gost je stal brez suknjiča pri starinski omari, ki je zavzemala ves kot sobe. Bil je očividno nejevoljen, da je moral čakati četrt ure. Bobarica je poznala te vrste goste, brž je prinesla smet-nišnico in metlo. Gost jo je zadržal, rekoč t — To ni potrebno! — Kaj ni potrebno? — Pometati! Odnesite umazano vodo in postelj ite posteljo, to bo zadostovalo. Sobarica je požrla kletev, kajti bila je izjemno poštena, čeprav je bila sobarica. Začela je postiljati posteljo. Blazinice so bile nekam čudno razmetane. Od-grnila je Odejo in vzklilcnila: — Kaj je ležal gospod na tleh ? Gost, ki je stal ves čas pri o- mari, je zamrmral nekaj sam pri sebi. „ * — Ali je ležal gospod na tleh? — je ponovila sobarica široko odprtih ust. ■ — Ne, — je vzkliknil gost, — čemu pa naj bi ležal na tleh, ko sem plačal posteljo? Sicer pa, kaj vas birga, če bi bil ležal na tleh? — Po žimnici bi sklepala, da ste ležali na tleh, ker se je drže trščice. ° — Pospravljajte in ne delajte bedastih opazk. Sobarica je postlljala, znova je požrla kletvico, odnesla umazano vodo in hotela oditi. Ves ta čas je stal gost nepremično pri omari. Kar je sobarica opazila Čez stol visečo obleko. Vzela jo je in se približala omari. Gost je bil očividno ves iz sebe. — Kaj delate z mojo obleko? — Rada bi jo samo obesila v omaro, — flci odgovorila sobarica. Sele tedaj je opazila, da drži gost eno roko v omari. Kaj neki je pomenilo to? Stal ni tako, kakor da hoče nekaj vzeti iz o-mare. Roko je imel iztegnjeno v omaro, kakor bi nekomu stiskal roko. — Kaj je ni treba obesiti? — Ne, — je vzkliknil gost in pokazal z drugo roko na vrata. To je pomenilo, naj sobarica odide. Počasi je odšla, spotoma se je pa ozirala na vse strani in godrnjala na tihem. Na hodniku se je ustavila in prisluhnila. Zdelo se ji je, da gost v sobi še ni premagal svoje slabe volje. Nekaj si je Šepetal in ves čas je prihajal njegov glas od omare. Kar je zapel zvonec, samo enkrat, kar je pomenilo, da kliče gost natakarja. Natakar je prišel počasi po stopnicah. Tudi njega je naučilo življenje in hotel "Krakov" mu ni mogel vzeti tega nauka. Opazil je priftluškujočo sobarico. — Tale! — je dejala zgovorno in se vzravnala. . Natakar je vprašujoče brskal po nosu. —Kaj je z njim? — Ne smem niti pomesti, niti obesiti obleke. Ves Čas atoji pri omari. Stavim glavo, da je spal na tleh. — Na tleh da je apal. praviš? Zvonec je znova rezko zapel. Natakar je potrkal in vstopil. Gost je res stal pri omari. — G o* pod teli? _(Dali* prihodnjič.)_ Ali atc te naročili Proave-to ali Mladinski Hat arojenu prijatelju aH sorodniku ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga sa mal denar lahko potijete •rejcem r domovino. Lndwlg Biro: DOMA Gospa je brez sape drvela po stopnicah navzgor. Vrata stanovanja so se odpirala na stopnišče in že oddaleč je bila na njih vidna posetnica: Georg Pe- lyi. Pri vratih je gospa šinila notri. Pričakoval jo je moški. Padla mu je kar v naročje. "Kaj pa ti je, dragica? Saj si bleda kot mrlič." "Georg, Georg," je jecljala gospa, "ko sem pri vratih vstopila, je prišla na oni strani iz neke hiše rdeča gospa Mueller-jeva. Name preži, gotovo, da preži name." Po vsem telesu je drhtela. Moški jo je pomiril z besedami in poljubi. Toda gospe kar ni bilo moči pomiriti. "Dragica," je rekel moški, "odloči se vendar že enkrat. OBtani enkrat popolnoma pri meni. Bodi moja žena." Gospa je pomislila na svoje veliko, razkošno stanovanje, se je ozrla po malem samčevskem stanovanju in nemo zanikaje odkimala. Pripravljala se je, da gre. ... "Georg, Georg, ne upam si iti doli." "Ali srček, saj je večer. Ne misli vendar, da bo ta gospa spodaj čakala." "Ta ženska je vsega zmožna. Bojim se, Georg. Nervozno in raz vneto je tarnala. Moški je segel po svoj klobuk. "Grem torej najprej sam doli in temeljito pogledam naokrog in če nikogar ne vidim, bom takoj nazaj. Ce bi pa res bil kdo doli, ga že na kakšen način odpravim. "Toda, Georg, dobro poglej naokrog, dobro. Tudi okoli hiš na nasprotni strani." Moški je odšel. Zunaj pred vrati pa je obstal. Dvakrat je obrnil ključ. Gospa, ki ji je srce močno bilo, je stala za vrati, nato pa stekla k oknu, ki je gledalo na ulico. Na mesto je ravno legel jesenski mrak. Bil je vlažen, meglen večer. Georg se je podal čez, na drugo stran ulice. Sredi ulice se je ustavil in pogledal okrog sebe. •Za njim se je iznenada pojavila dvovprežena kočija, ki je v besnem tempu dirjala. Moški pa je ne vidi. Voz je tik ob njem. Zgoraj pri oknu gospa vsa v trepetu zakriči, moški pa seveda tudi tega ne more slišati. Oje ga sune, da omahne na blatno cesto, in konji zdrve čezenj. Naberejo se ljudje. Moža potegnejo izpod voza. Gospa, vsa osupla, odpre oči, da bi v mraku kaj razločila. Moški je uma zan, blaten, krvav. Leži brez zavesti, nepremičen. Preneso ga v vežo. Gospa moli. "Usmiljeni bog, daj da bi se lahko vrnil." Minute mučno minevajo. Od-zunaj se sliši vpitje in ropot voz. Rešilna postaja. Nezavestnega moža polože v voz in odpeljejo. "Ne, ne," vpije tam za oknom gospa v obupu. Voz pa vendar oddrdra. Mrak se je povsem vsedel. Njegova rmenkasta barva se je polagoma izpremenila v vijoličasto, potem v črno. Stemnilo se je. Gospa je s sklenjenimi rokami sedela v sobi. Kaj sedaj? Kam sedaj? Ujeta je v tujem stanovanju, ure teko in ob devetih pride domov njen mož. Skozi okno ne more skočiti in vrata so zaprta. Mislila si je: Sedaj ostanem tu in noč bo, iskali me bodo, in ko bo jutro, me najdejo tukaj. Ta miael se ji je zdela tako grozna, da je poskočila in stokajoč iskala poti, po kateri bi se rešila. Hodila je po temnem atanovanju gor in dol. Oči so se ji uatavile na pisalni mizi. Od veselja je kar zavriskala. Telefon, pravi telefon. Je stal na njeni mizi, eleganten, majhen aparat To je njena rešitev. Toda. komu naj telefonira? PomisIHa je kar po vrsti na svoje prijatelje in prijateljice in plašno povesila glavo. Nikomur se ne more zaupati. Z napetimi močmi je iskala rešilne misli in od veselja je lopet kar zavrisknila. Ttlafo- Četrtek. „ ,„J V zadnji stavki pekovskih delavcev v OtvthM^ le revni otroci dobili kruh v pekarnah. nira vendar lahko kratko in malo ključavničarju. Cemu prijatelju ali prijateljici? Ko pride ključavničar, ji odpre vrata, o-na mu plača in izgine odtod. Ob svitu sveče je poiskala v telefonskem imeniku naslov. Nato je šla k telefonu, od veselja je kar trepetala. Rešitev je blizu. Obljubila je trikratno plačilo in že na prvem mestu so ji rekli, da takoj pošljejo pomočnika. Tedajci se je spomnila, da nima pri sebi nič denarja. Tudi temu bo lahko odpomogla. V najslabšem slučaju zastavi enega svojih prstanov. Sla je ven k vratom in čakala. Bila je tema in iz stopnišča je prodiral v predsobo solnčni žarek. Zopet se je začela bati. Kdo ve, kakšen človek je ta ključavničar. Kdo ve, če je ne izda, če ne bo iz nje izsilil, če ne bo hotel vedeti, kdo je. In kaj potem, če ga pri delu presenetijo. Ce bo moral povedati, kako mu je bilo naročeno odpreti vrata. Zobje so ji šklepetali. Vsa obupana je prijela za kljuko. Srce ji je močno bilo in sape ji je zmanjkovalo. Vrata so bila odprta. Ko je moški odhajal, je očividno obrnil ključ prvič naprej in ga drugič zavrtel spet nazaj. Gospa je z grozo pomolila glavo skozi vrata. Na stopnišču ni bilo nikogar. Hitela jc ven in zaprla za seboj vrata. Tekla je domov. Med potjo je mislila, kako bi se primerno zlagala. Kolikor se je dalo hitro je šla brezbrižno po blatu in u-lični nesnagi. Mimoidoči so jo začudeno pogledovali, toda ona je kar švigala mimo njih in naposled vsa mokra in umazana smuknila skozi vrata svojega stanovanja, rekoč: "Koliko je ura?" "Devet." "Ali je moj mož že doma?" "Ne." Oddahnila se je. Nato je planila v svojo sobo, da se preoble-če. Se vedno* vsa vznemirjena je vrgla obleko s sebe. Toda, ko je čutila na svojem telesu tu zopet mehko, čisto, sveže' čo obleko, ko se je umila pred ogledalom počesala li je pomirila. Sklenila je roke v Sedaj je že mirno dihala" cih ji ni več bilo, »kratka rila se je. Zunaj je slišala hrup jal je domov njen mož. naproti in mu ponudila a jo poljubi. "Zakasnil sem se," je mož, "ker sem slučajno da se je ubogi Pelyi pom: povprašal sem, kako je Pomisli, voz je sel čezen "Res?" je dejala gospi no. "In kar je nezaslišano, gane si je pretresel." "Revež." Molče sta postala še seli nakar je gospa dejala: "Pojdiva k večerji." . Ko sta sedela za mizo, mož še vedno zamišljen ii strpno je majal z glavo "Ta ubogi Pelyi. Kar i mi z glave. Mogoče, da i živi več niti jutra." Gospa je molčala. "Da, tako je življenje," kel mož. "Nič ti ne manj vesel si življenja, pa ti ii da pade kamen na glavo a voz čezte." Gospe je počitek, mir, i in udobje pri domači mizi dobro del, da je začuden« mislila na grozepolno pop in, nenadno zamahnivii z rekla: "Daj mi že vendar mir mi žalostnimi stvarmi. M. Z. FARMA NA PRODAJ Pro akrtfv va in detelja. 16 tflav guvtjt tri kobile, 4 praiiče in avto Proda »e tudi vne kar j t * k* na je »6,000,00. H ,<><*• j* P>* koj, za oHtalo he pogovorimo , ne nahaja v lepem kraju. Rk ametsno *e lahko proda in tudi utvari. Proda t* radi ter«. dva gospodarja in ob« nan*a I jaanila pridite oaebno ali P* naalov: Ix>uik Kalmter, r.FD, Enon ValM Pa. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO _ P« sklepa It. redna k on renči je m lahko narrfi na »•♦ P™"*' * iteja eden, dr». tri, MIH ali pet tlaner Ii ena dniilne k e«l Proareta atane aa m enako. člane ali nrflan* $« M ta en« ^ ■ niao. Ker pa liani le plafejo pri naeamenta $1.20 n » )'■ ■ »tele k naročnini. Torej aeda) nI rtroka, reči. da Je M " H. N. P. J. Llat Proareta Jo rmU laatnina In fotoro Je » ki ki red čital llat raak dan. Cona liatu ProarHa Je: Ka Zdrvi, drlaro In Kanado i*.M 1 tednik In................ 4.Rt t tednika In...............I.M I tednike In............... t.4« 4 tednike In............... I.M I tednikov In... ........... .tč Za Rrropo Jo.. Iipolnite apednjl kupon, priloitte potrebno vaelo draarja Order r planin In al naročite Prooreto. Uat. ki )• rnia U-taie«^ f Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh člano? prenaha wu ( ali ča se proaell proč od dralino in b« sahteral aam m moral tisti član I« dotične druiine. ki Js tako akupno * Proareto, to takoj »asnsniti uprsrniltru llata. in o\*r»m <»«r 0 vsoto listu Proareta. Ako tera ne atoro. tedaj mora upran. dafenm sa to eaoio naročnikn. __ _ —------- n Za Cleere in Chksr* )• 1 tednik ia ..... t tednika is..... t tednike in............... 4 tednika ia............... K tednik«* In ............. ........M" al N PROSVUTA. PNPJ. MS7 do. Utmdals A»s. Th^m Prileiene peMlani naročnino sa list Prosrete raste I I) I-...... ......................* Nsalor ............................................... Ustavita tednik In vs pri pilite k ■•)» naročnlsl dralino: Ci dr«**' * čl d«**' » Cl 4ra*'» * rs * 1) ... t) ... 4) ... I) ... Moste A Drln*s Noe naročnik • MMMlMIOMU