OSREONJA
KNJIŽNICA
GELSE
—
SAVINJSKA
trgovska družba, d. d.
3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15
cJUTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
Leto V • številka S • cena 350 SiT • 28. maj2003
Anketa
Kaj storiti za večjo varnost
str. 8
Saviniske zgodbe
Večer prijetnih spominov
str. 25
WÜL1ANBR
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC • Komerciala tel.:	03/713 34 58
03/713 34 59
-	faks:	03/713 34 54
-	Trgovina tel.: 03/713 34 50
03/713 34 52
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA P L I N A tl . o . o ,
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00
Vinska Gora k velenjski upravni enoti
Konec aprila je v Uradnem listu RS izšla Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji. Uredba, ki jo je izdala vlada, med naselji v Upravni enoti Velenje navaja tudi Vinsko Goro. Tako so končno usklajene teritorialne meje mestne občine Velenje in Upravne enote Velenje, za kar so si poleg domačinov vse od leta 1994 prizadevali zlasti predstavniki velenjske občine, pri tem pa jih je podpiralo tudi vodstvo občine Žalec.
KS Vinska Gora je bila del občine
Žalec, ob reformi lokalne samouprave pa je bila priključena k mestni občini Velenje. Ko so bile za izvajanje državnih zadev ustanovljene upravne enote, je Vinska Gora ostala pod pristojnostjo Upravne enote Žalec, zato so morali krajani večino upravnih zadev urejati v Žalcu, čeprav so bolj povezani z Velenjem. Z novo uredbo so meje občine in upravne enote usklajene, še vedno pa Vinska Gora ostaja pod pristojnostjo Policijske postaje Žalec, prav tako pa tudi pod pristojnostjo žalskega sodišča, davčne službe, zemljiške knjige in geodetske službe. Župan MO Velenje Srečko Meh je v izjavi za javnost povedal, da si bodo v prihodnje pri-
zadevali za spremembo Pravilnika o območjih in sedežih policijskih postaj, s katero bodo v Vinski Gori pristojni velenjski policisti.
Upravne enote, iz katerih so bila prenesena naselja v druge upravne enote, morajo v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti uredbe izročiti dokumentarno gradivo za ta naselja, razen nedokončanih zadev, ki naj bi jih praviloma dokončale upravne enote, ki so jih začele kot krajevno pristojne. Zaposleni, ki so do sedaj na žalski upravni enoti večino del opravljali za področje Vinske Gore, bodo v enakem roku prestavljeni v Upravno enoto Velenje.
K. R.
Srebrna in bronasta medalja v Savinjsko
V Nemčiji se je prejšnji teden končalo evropsko prvenstvo v judu, na katerem sta nastopili tudi Petra Nareks iz Železnega in Lucija Polavder iz Griž, obe članici celjskega kluba Sankaku.
Na tekmovanju je Nareksova osvojila srebrno, Polavdrova pa bronasto
medaljo. Z uvrstitvijo na drugo oziroma tretje mesto na EP prvenstvu sta bili zelo zadovoljni. Selektor, Celjan Marjan Fabjan, pa ni bil preveč zadovoljen z nastopom svojih dveh varovank, pa čeprav sta doživeli le po en poraz. “Na finale čakaš nekaj let, zato moraš zmagati!” je dejal Fabjan.
T. Tavčar
Sredi zvezd
V soboto, 7. junija, ob 19.30 bo v dvorani Doma 11. slovenskega tabora v Žalcu prvi festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd, ki bo prvi tak v Sloveniji, devet vokalnih skupin pa bo na njem prepevalo pop in jazz.
Festival bodo organizirah Kultur-no-umetniško društvo Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Občina Žalec in Javni sklad za kulturne dejavnosti - OI Žalec. Pobudo za festival je po lanskem izjemnem uspehu na srečanju malih vokalnih skupin dala skupina Cantemus oziroma njen zborovodja Matjaž Kač. Na razpis se je prijavilo devet vokalnih skupin iz vse Slovenije. Petje skupin bo ocenjevala strokovna žirija, ki jo sestavljajo: Mojmir Sepe, Tomaž Kozlevčar in Jože Škorjanc, nagrade pa bo podelilo tudi občinstvo. Gostje večera bodo Perpetum Mobile in New Swing kvartet.	K. R.
Območno združenje Rdečega križa Žalec vabi vse krvodajalke in krvodajalce, da se udeležijo svečanosti ob 50-letnici krvodajalstva v Sloveniji in 130-letnici obstoja Rdečega križa, ki bo v petek, 27. junija, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
Lucija Polavder (desno) in Petra Nareks
Komiš
s KOTfllK
GRADNJE IN SUKOPICSKARSTVO
Igor KOTNIK, s*.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 Gmail
igor.kotnik@siol.net
SUKOPl€SKRRSm IN ZIDRRSKR D€LR KOMPLETNE FINALIZACIJE OBJEKTOV TOPLOTNE IN KLASIČNE FRSRDE
od leta, 4965
Mesec maj je bil letos topel in večinoma sončen, tako kot se je pričel. V tem mesecu se je zgodilo veliko prireditev in drugih dogodkov, o čemer seveda lahko berete v tokratnem Utripu. Toda za čisto vse je zmanjkalo prostora.
Junij bo, kot kaže, še bolj razgiban. Kar nekaj krajevnih skupnosti bo praznovalo krajevni praznik, v občini Prebold pa bodo praznovali občinski praznik. \se pomembno, kar se še mora zgoditi v prvi polovici leta, se bo zgodilo v prihodnjih dneh, kajti s poletjem prihajajo počitnice in dopusti. Najbrž jih vsi že težko pričakujemo, saj smo si izbrali res naporen življenjski ritem. A potrebno se je znati sprostiti, si vzeti čas za druženje. In uživati v drobnih radostih. (Foto: D. N)
OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB Spodnje Savinjske doline - krajevni odbor Griže
VABI NA
SPOMINSKO SLOVESNOST ob 60-letnici USTRELITVE TALCEV
v soboto, 31. maja 2003, ob 10. uri k spomeniku talcev pod Gozdnikom.
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60. 713 2666
ivagraaiiä igraza nakup nad 2000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci:
1.	Helena Povše, Podlog 29, Šempeter
2.	Juvan Ropotar,
Starovaška 12, Šempeter
3.	Stanka Dolinar,
Cesta na žago 2, Šempeter
Majsko številko Utripa Savinjske doline občankam in občanom občine Vransko poklanjajo
Pekarna, trgovine in slaščičarna Brglez Roman ob 20-letnici poslovanja.
Ker občina Vransko za letošnje leto ni podpisala dogovora o odkupu Utripa za svoje občane, ga le-ti ne bodo več prejemali, razen če se nanj naročijo. Naročilnica je objavljena na 12. strani.
SKG
SPLOŠNO

nF
KLEPARSTVO - KROVSTVO


A*

vd*
CREATON & Igor GOMINŠEK, s.p.
naravno .vodilno-— i Ložnica pri Žalcu 11 to, 3310 ŽALEC
tel./faks: 03/571 76 36	V MESECU MAJU
mobitel: 041 646 091	AKCIJSKE CENE
KRITIN
•BRAMAC-
ESAL
Ugoden ECO kredit TOM + 1
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
sodi za vino •
INOX
milni za grozdja •
INOX
milni za labolka
maj2003
Občina Žalec
Letošnji proračun sprejet
Svetniki občine Žalec so se včeraj sestali na sedmi redni seji občinskega sveta in obravnavali devet točk dnevnega reda. Najprej so za članico nadzornega odbora občine imenovali Heleno Žnidarčič, ki jo je predlagala Demokratična stranka upokojencev, po nekaj premoženjsko-pravnih zadevah pa so se lotili druge obravnave letošnjega občinskega proračuna.
Glede na prvo obravnavo so se prihodki povečali za dobrih 17 milijonov tolarjev in znašajo nekaj manj kot 2,4 milijarde tolarjev. Načrtovani odhodki presegajo prihodke za dobrih 18 milijonov tolarjev. Sestavni del odloka o proračunu je tudi načrt razvojnih programov za obdobje do
leta 2006. V okviru donacij je načrtovana ustanovitev štipendijskega sklada, za katerega je že bilo darovanih nekaj sredstev. Namesto mladinskega centra Žalec, ki je lani po dobrem letu delovanja zaprl svoja vrata, bo letos tri milijone tolarjev in pol sredstev iz občinskega proračuna namenjenega za mladinski svet. Mladinski svet je v ustanavljanju in naj bi združeval vse politične in nepolitične mladinske organizacije v občini. Zelo nezadovoljni s proračunom so kmetje, saj se delež za kmetijstvo iz leta v leto zmanjšuje, zato je slovenska ljudska stranka glasovala proti proračunu. Prav tako je bil zelo kritičen do predloga proračuna svetnik in hkrati predsednik KS Griže Jurij Blatnik, ki meni, da ves ta čas Griže ne dobivajo primernega deleža pro-
računskih sredstev, zlasti v primerjavi s tem, koliko njeni krajani prispevajo vanj preko davčnih obveznosti. Župan se s tem mnenjem ni strinjal, poleg tega pa je poudaril, da se v Grižah že pripravlja zelo obsežna investicija, to je gradnja nove telovadnice.
V nadaljevanju seje so se žalski svetniki seznanili s poslovanjem gospodarskih družb v lanskem letu in o delu Upravne enote Žalec. Obravnavah so tudi poročila o lanskem poslovanju Razvojne agencije Savinja Žalec, Sklada dela Savinjske regije, Centra za informiranje in poklicno svetovanje, o Svetovanju v izobraževanju odraslih in poslovanju zvez športnih, kulturnih in turističnih društev. Ob koncu jih je vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander
Žolnir seznanil z nedovoljenim odlaganjem materiala na območju Plevna, predsednik stanovanjskega sklada Gvido Hribar pa s problemom neplačevanja najemnin za stanovanja. Razpravljali so tudi o predlogu Gregorja Vovka Petrovskega za postavitev talne hitrostne ovire v Gotovljah. To po mnenju vodstva občine ni primerna rešitev, saj prinaša nove težave, več bo potrebno narediti za izboljšanje zavesti voznikov, občina pa je pripravljena tudi financirati nakup laserskega merilnika hitrosti za Polcijsko postajo Žalec, o čemer pogovori že potekajo. Med drugim so se svetniki seznanili tudi z odločitvijo Mestnih plinovodov Koper, da prekinejo s promocijsko ceno plina v občinah Prebold in Polzela, ne pa enako ceno uvedejo tudi v občini Žalec, ko je le-ta predlagala.
K. R.
OBČIM ŽALEC
ŽUPAN
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, tel.: (03) 713 64 00 Fax: (03) 713 64 64
JAVNO OBVESTILO
Enotni sistem usmerjevalnih tabel na območju občine Žalec
Obveščamo vas, da v Občini Žalec poteka postavitev enotnega sistema usmerjevalnih tabel ob javno cestno infrastrukturo. Table bodo nameščene na podoben način, kot že sedaj v mestu Žalec. Izvedbo bo v celoti organizirala Občina v sodelovanju s pristojnimi krajevnimi skupnostmi in Mestno skupnostjo Žalec.
Table bodo nameščene na kovinske okvirje, pravokotne oblike s površino dimenzije 25 cm x 163,7 cm, z enotno belo barvno podlago. Vsebina usmerjevalnih tabel bo omejena samo na ime podjetja (v poljubni - izbrani barvi in tipu črk) in puščico za smer.
Postavitev novega sistema je predviden v začetku meseca julija letos, ko bodo hkrati odstranjene tudi vse obstoječe usmerjevalne table. Nadomestitev obstoječih usmerjevalnih tabel ne bo izvedena brez na novo izkazanega pisnega interesa podjetnika oz. pravne osebe, in sicer za postavitev usmerjevalnih tabel po novem sistemu. Vsebina ponudbe interesentom za usmerjevalne table:
•	Izdelavo in montažo usmerjevalnih tabel bo izvedla MS Žalec oz. KS na svojih območjih. Izdelava in montaža ene table stane 33.600,00 SIT (z DDV). Table so obojestranske z neomejenim rokom trajanja (material: aluminij).
•	MS Žalec oz. KS v nadaljevanju vzdržujejo kovinske okvirje in tudi usmerjevalne table ter jih po potrebi vzdržujejo. Za ta dela se plačuje najemnina v višini 8.258,70 SIT na leto (z DDV), na osnovi izstavljenega računa enkrat lemo. Najemnina se začne zaračunavati po preteku enega leta od namestitve tabel.
•	Rok za oddajo prijave za postavitev tabel je 6. junij 2003. Prijave oddate na sedežu MS Žalec oz. na sedežih pristojnih KS,
•	Vsebina prijave:
•	uradno ime interesenta (samostojnega podjetnika ah pravne osebe), njegov sedež in davčna številka,
•	potrebno število usmerjevalnih tabel in
•	predlagane lokacije postavitve (opisno).
ŽUPAN, Lojze Posedel, univ .dipl. ekon.
Značke
osvojene
Mladi bralci I. osnovne šole Žalec so se ob zaključku bralne značke zbrali v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Pred podelitvijo značk, ki je potekala posebej za razredno in posebej za predmetno stopnjo, so si ogledali dramsko igro, gost na obeh prireditvah pa je bil mlad režiser Matjaž Šmalc.
Na razredni stopnji je letos vse knjige iz programa bralne značke prebralo 210 učencev na centralni in 90 na podružničnih šolah Gotovlje in Ponikva. Ob zaključku so si ogledah igrico Čarovnik iz Oza, s katero je v Žalcu gostovala dramska skupina z OŠ Blaža Kocena Ponikva pri Grobelnem.
Na predmetni stopnji je bilo to
Čarovnik iz Oza je prišel v Žalec. šolsko leto 239 bralnih značkarjev. Domači učenci pod vodstvom Polone Kuder so se značkarjem s predmetne stopnje predstavih s Sladko-kislo zgodho n..
K. R., foto: T. T.
razstava torbic
urša krašovic & maja štamol
zavod za kulturo, šport in turizen Žalec
5. junij 2003, 20.30h savinov salon v Žalcu
Izkupiček od prodaje torbic je namenjen ustvarjalni igri in veselju otrok v žalskih vrtcih.
OBČINA ŽALEC
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije
razpis za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA 2002
v kategorijah: patenti,
izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov.
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju občine Žalec.
Prijave na razpis sprejema do 31. julija 2003
Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja,
•	naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2002 z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
•	shke, načrte in opis prijavljene inovacije,
•	stopnjo realizacije inovacije.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 31- avgusta 2003.
Vse informacije ter Pravilnik o podeljevanju nagrad dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60.
LETOVANJE 2003
I. PRIJAVE
Občinska zveza DPM ŽALEC bo organizirala letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok v času:
1.	Debeli rtič: 30. maj do 5. junij 2003, skupina 48 predšolskih otrok iz WZ Vrtci občine Žalec.
2.	Punat, otok Krk: 17. julij do 26. julij 2003, skupina 40 učencev z osnovne šole Griže, Petrovče, Šempeter, I. OŠ Žalec, D. OŠ Žalec.
3.	CŠOD Burja, Seča pri Portorožu: 27. julij do 3. avgust 2003,
skupina 49 učencev z osnovne šole Griže, Petrovče, Šempeter, I. OŠ Žalec, H. OŠ Žalec.
4.	Baška, otok Krk: 30. julij do 9• avgust 2003, skupina 20 otrok (osnovnošolci, dijaki),
prijave na I. OŠ Žalec.
5.	Debeli rtič: 7. avgust do 15. avgust 2003, skupina 70 učencev z osnovne šole Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor-Vransko.
Učenci lahko dobijo prijavnice na posamezni osnovni šoli.
Prednost pri prijavi imajo otroci z zdravstveno in socialno indikacijo.
II. RAZPIS ZA VZGOJITEIJA NA LETOVANJU
Komisija za letovanje pri občinski zvezi DPM Žalec objavlja r a z p i s za delo vzgojitelja na letovanju 2003:
1.	CŠOD Burja, Seča pri Portorožu: 27. julij do 3. avgust 2003 - trije vzgojitelji
2.	Punat, otrok Krk: 17. julij do 26. julij 2003 - trije vzgojitelji
3.	Debeli rtič: 7. avgust do 15. avgust 2003 - 5 vzgojiteljev
Kandidati morajo imeti zaključeno najmanj srednjo šolo in osnovna znanja iz pedagoškega dela. Pisne prijave sprejemamo do 20. junija 2003 na
naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “Letovanje - vzgojitelji 2003”.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
Aškrčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03/712 12 50, fax: 03/712 12 62
objavlja
JAVNI NATEČAJ
za znak, logotip in celostno grafično podobo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec
Razpisno dokumentacijo prejmete na naslovu: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškrčeva 9 a, 3310 Žalec, vse informacije pa na telefonski številki: 041 743 010 (Sabina Kladnik).
Rok za oddajo ponudb: 12. 06. 2003 Nagrada: 150.000,00 SIT
Občina Žalec
maj2003
Spoštovati preteklost - zreti v prihodnost
Čas upokojenskih srečanj
Odprtje avtobusne postaje v Spodnjih Grušovljah
Učenci nižjih razredov osnovne šole Šempeter se iz Spodnjih Grušovelj vozijo v šolo z avtobusom. Le-ta je imel postajališče, do sedaj, kar ob glavni cesti, skozi vas. Za otroke je to pomenilo veliko nevarnost, saj se na tem cestnem odseku omejitve hitrosti drži le malokdo. Od sedaj bo drugače.
Na velikonočni ponedeljek so namreč Spodnje “Gr’šovl’ani” pripravili odprtje nove avtobusne postaje in proslavili postavitev novih luči javne razsvedjave. Morda se sliši ta pridobitev malenkostna, vendar na malenkostih temeljijo dobri odnosi.
Tako v družini, kot tudi med sosedi.
Prireditve ob odprtju so se udeležili predsednik in podpredsednik KS Šempeter Jože Randl in Peter Skrabar, ravnateljica OŠ Šempeter Ivica Čretnik ter šempetrski župnik Mirko Škoflek.
Prireditev je vodila in povezovala predsednica vaške skupnosti Darja Četina. Najprej so za sproščeno vzdušje poskrbeli šempetrski folkloristi. Nato smo prisluhnili govoroma g. Ramila in g. Čretnik. Sledila je igrica in ples radostnih otrok z vasi, ki so zaman čakali šolski avtobus. Ko ugotovijo, da so zamešali datume in da je praznik, se z veseljem udeležijo
zabave ob odprtju avtobusne postaje.
Slavnostni trak je prerezal Jože Četina, ki je daroval zemljo, na kateri stoji avtobusna postaja. Denarne prispevke so zbrali vsi vaščani, pločevino je prispeval g. Kamenšek, za ostali material pa je poskrbela KS Šempeter. Sledil je le še blagoslov postaje in otrok ter zabava. Pridne vaške žene so namreč napekle pecivo in pripravile narezke. Ni pa manjkalo tudi dobre domače kapljice. Ob igranju nogometa, odbojke, vlečenju vrvi in podobnih iger se je skupno srečanje nadaljevalo do večernih ur.
R. O.
Ob dnevu upora je bila osrednja proslava v žalski občini v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Zbrane je najprej nagovoril župan Lojze Posedel, slavnostna govornica pa je bila letos svetnica in pomočnica ravnatelja žalske šole Tatjana Žgank Meža.
Govornica je poudarila, da se je slovenski narod v svoji večstoletni zgodovini soočal z mnogimi upori in vojnami, da pa je bil med najbolj usodnimi čas nacistične in fašistične okupacije oziroma druge svetovne vojne, ki je tako ah drugače prizadela vsako slovensko družino. Čeprav se je ves svet po koncu te vojne strinjal, da se kaj takšnega ne sme več ponoviti, smo vsa povojna leta priča večjim ah manjšim spopadom po svetu, s čimer se je težko sprijazniti. Ko Slovenci zremo v svojo priho-
dnost, moramo dostojanstveno praznovati dogodke iz svoje preteklosti, je med drugim poudarila Tatjana Žgank Meža.
V kulturnem programu so nastopih: recitatorka in režiserka prireditve Jožica Ocvirk, kitarska zasedba Glasbene šole Risto Savin Žalec,
Otroci veliko vedo
kot zelo zanimive po vsebinski plati ter metodološko dobro izdelane. Učenci so zelo dobro osveščeni o
sopranistka Nataša Krajnc, vokalna zasedba I. osnovne šole Žalec in moški pevski zbor s Ponikve.
K. R., foto: D. N.
opravljeno delo čestital in se zahvalil za njihovo prizadevnost župan občine Žalec Lojze Posedel in vsem izročil tudi priznanja, saj natečaj ni bil tekmovalen in niso izbirah najboljših nalog. Program na zaključni prireditvi so popestrili glasbeniki Glasbene šole Risto Savin Žalec.
K. R., foto: T. T.
Šempetrani najboljši
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Žalec je pripravil v sodelovanju s številnimi drugimi sodelavci na avtopoligonu ZŠAM Savinjske doline v Ločici ob Savinji 35. občinsko in 5. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu? za učence osnovnih šol Braslovče, Griže, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko in Žalec.
V dveh starostnih skupinah je tekmovalo 52 učencev, samo tekmovanje pa je zajemalo testiranje na posebnih polah z vprašanji o cestno prometnih predpisih, opremi koles in o etiki v prometu, ocenjevalno
vožnjo na prometnih površinah in spretnostno vožnjo z gorskim kolesom in čelado.
Vrstni red posamezno - mlajši: 1. Anže Ribič (OŠ Šempeter) 730 točk, 2. Rok Bolarič (OŠ Polzela) 720, 3-Žiga Prislan (OŠ Šempeter) 695 točk; posamezno starejši: 1. Sandi Vrenko 745 točk, 2. Boštjan Hrašar 740 (oba OŠ Šempeter), 3. Žiga Zupanc (OŠ Prebold) 735 točk. Ekipno mlajši: 1. OŠ Šempeter 2110 točk, 2. OŠ Polzela 2050, 3- OŠ Braslovče I860; ekipno starejši: 1. OŠ Šempeter 2160 točk, 2. OŠ Polzela 2125, 3- I. OŠ Žalec 2110 točk itd.
T. Tavčar
Občina Žalec je tudi v tem šolskem letu razpisala natečaj Mladi raziskovalec 2003. Posebna komisija je za natečaj izbrala dve temi. Na temo Divja odlagališča odpadkov v mojem kraju je prejela sedem raziskovalnih nalog, na temo Moj kraj je zanimiv, pa veste, zakaj? pa šestnajst. Letos so prvič sodelovali tudi predšolski otroci.
Pri izdelavi 23 raziskovalnih nalog je sodelovalo 208 učenk in učencev matičnih in podružničnih šol žalske občine, skupaj z malčki enot žalskih vrtcev jih je bilo 363. Recenzentka za naloge o divjih odlagališčih je bila Mojca Ževart z ERIKA Velenje, za naloge na drugo temo pa Danica
Tudi najmlajši so pripravili zanimive raziskovalne naloge.
Jezovšek - Korent, direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec. Obe sta naloge, ki so jih učenci predstavili na zaključni prireditvi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, ocenili
nujnosti ohranitve čistega okolja, izkazali pa so se tudi kot zelo dobri in kritični opazovalci.
Vsem mladim raziskovalcem ter njihovim mentorjem je ob koncu za
Udeleženci tekmovanja po razglasitvi rezultatov
Pred dnevi so se v ribiškem znanju, ah bolje rečeno v ribiški sreči,
pomerili tudi upokojenci iz Zveze društev upokojencev občine Žalec.
Tekmovanja se je udeležilo šest društev upokojencev iz občinske zveze Žalec. Društvi iz Ponikve in Liboj sta se pometih Uidi v ženski ekipi. In prav ženske so bile tokrat najuspešnejše, še zlasti tekmovalke iz DU Ponikva, saj je njihov ulov skupno tehtal 10.100 gramov, tekmovalke iz DU Kasaze-Liboje pa so se morale zadovoljiti s 1.550 grami. Pri moških je slavila ekipa iz Šempetra, katere ulov je tehtal 6.400 gramov, druga je bila ekipa Ponikve in tretja ekipa DU Griže-Zabukovica.
Pri ženskah je bila najuspešnejša Silva Pečovnik iz DU Ponikva, katere ulov je bil težak 5.800 gramov, drugo in tretje mesto pa sta zasedb njeni društveni kolegici Ljudmila Volk in Alojzija Jelen. Pri moških je imel največ ribiške sreče Ivan Kričej iz DU Šempeter, katerega ulov je tehtal 5.500 gramov, za njim sta bila Bojan Dosedla iz DU Kasaze-Liboje in Ivan Lipovšek iz DU Petrovče.
D. N.
S prihodom pomladi pričenjajo v društvih upokojencev z mnogimi aktivnostmi na prostem. Še posebno radi se dobivajo na meddruštvenih srečanjih, kjer se pomerijo v raznih športnih disciplinah, se zabavajo in v prijetni družbi aktivno preživljajo svoj prosti čas. To velja več ali manj za vsa društva v Spodnji Savinjski dolini. Minuli mesec je bila organizacija srečanja v rokah Vrbljanov, kjer deluje tudi eno od najaktivnejših društev žalske zveze upokojencev.
Na omenjenem srečanju je sodelovalo vseh deset društev Zveze upokojencev občine Žalec. Skupaj kar 167 upokojenk in upokojencev, ki so tekmovali v štirih športnih disciplinah. Pri metanju krogov se je pri moških najbolje odrezal Ignac Mastnak iz DU Zabukovica-Griže, pri ženskah pa Terezija Bolarič iz DU Petrovče. V pikadu sta zmago slavila Ernest Lužar in Nada Serti, oba člana DU Vrbje. V streljanju z zračno puško sta slavila pri moških Rajko Jagič iz DU Kasaze-Liboje, pri ženskah pa
Tilka Breznik iz Vrbja. V kegljanju posamezno sta največ kegljev podrla
S srečanja v Vrbju
Jože Jezernik iz DU Ponikva in Vilma Vajncerl iz DU Šempeter.
Za prva, druga in tretja mesta so tekmovalci prejeli medalje, organizator pa je najboljši ekipi v ruskem kegljanju podelil Uidi pokal, ki ga je prispevalo Športno društvo Vrbje.
Pokal, ki ga prejela ekipa DU Zabukovica-Griže, saj je podrla 266 kegljev, je zmagovalni ekipi podelil predsednik KD Vrbje Milan Vogrinc, medalje pa, ob pomoči predsednice DU Vrbje Pavline Glušič, strokovni delavec Športne zveze Žalec Uroš Vidmajer. Razglasitvi rezultatov je sledilo zabavno popoldne.
Dekanijski pastoralni dan
Dekanija Žalec je v župniji Griže pripravila dekanijski pastoralni dan, ki so se ga udeležili predstavniki iz župnije Galicija, Gotovlje, Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter in Žalec. Po slovesnem evharističnem bogoslužju, ki ga je vodil doktor Ivan Štuhec, je delo potekalo v sedmih delovnih skupinah in sicer v skupini za oznanjenje, liturgično sodelovanje, o karitativni, prosvetni, kulturni,
športni in razvedrilni dejavnosti, v skupini za tretje življenjsko obdobje in v skupini za materialne pogoje župnije. Pogovori o posameznih temah so potekali v prijetnem vzdušju in bih zelo živahni, v zadnjem delu pa so se vsi skupaj zbrali in o delu posameznih skupin sprejeti sklepna poročila. Vodilna misel dekanijskega dneva je bila Sodelavci v župniji, ki sledi Sklepnemu dokumentu plenar-
nega zbora Cerkve na Slovenskem, ki govori o cerkvenem občestvu kot dejavnem in prepoznavnem delu družbe. Njegova dejavnost naj bi se odražala v prostovoljnem sodelovanju v župniji na številnih področjih, kot so jih obravnavale posamezne skupine. Skupno vsem poročilom je bilo, da je potrebno sklepe in namere udejanjiti.
T. T.
maj2003
Občine
popestrili Moški pevski zbor in Savinjski rogisti iz KD Ivan Cankar Tabor.
Ob tej priložnosti je župan svetnikom podelil svetniške priponke z grbom občine Tabor, v nadaljevanju pa še priznanja občine letošnjim
dobitnikom. Priznanje občine so prejeli: PGD Ojstriška vas-Tabor, ki letos praznuje 100-letnico svojega obstoja ter Lojze Rak in Branko Florjan. Zlati plaketi je župan podelil Mariji Dmolšek in Julijam Juhart, priznanje župana pa je bilo podeljeno mlademu in nadvse uspešnemu dijaku Primožu Šketu.
D. N.
Župan Vilko Jazbinšek med podelitvijo občinskih priznanj
Tabor praznoval
Občina Tabor praznuje svoj občinski praznik v spomin na kmečki upor v Ojstrici in na dan svojega farnega zavetnika sv. Jurija. Ob prazniku se je v tem delu Savinjske doline zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev. Zelo slovesna je bila tudi tokrat slavnostna seja občinskega sveta.
Na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi župani občin Prebold, Žalec, Vransko, Braslovče in Gornjega Grada ter podžupan Polzele in nekateri drugi gostje, je zbrane nagovoril župan občine Tabor Vilko Jazbinšek. V svojem nagovoru je pozdravil vse navzoče in podal oceno dela občine v minulem lem ter izpostavil naloge, ki jih čakajo v prihodnjih letih. Povedal je, da morajo najprej končati vse investicije iz prejšnjega mandata, med katerimi je odprtje nove poslovne stavbe, v kateri bo dobila prostore občinska uprava. Pred njimi pa je tudi priprava na začetek gradnje prizidka k osnovni šoli, v kateri naj bi bili dve triadi devetletke. Slavnostno sejo so
2. seja KO
KO Braslovče je na svoji drugi seji (8. maja 2003) sprejel poslovnik ter po odstopu Vojka lišena in tragični smrti Mihaela Dobriška obravnaval nadomestno zastopstvo odbornikov za naselje Rakovlje in Male Braslovče. S strani občinskega sveta je bil za naselje Rakovlje predlagan in izvoljen Rudi Sedovšek kot drugi predlagani na zboru občanov. Za naselje Male Braslovče bo opravljen razgovor z Urošem Zupancem in Marjanom Orevom, ki sta bila prav tako predlagana na zboru občanov, na podlagi njune pripravljenosti pa bo KO enega v izvolitev predlagal občinskemu svetu.
Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena planu dela za leto 2003. V pismeni ali ustni obliki so bili posredovani predlogi realizacije za posamezna naselja in obrazloženi s strani prisotnega župana Balanta ter Sedovška, ki je bil tudi v prete-
Braslovče
klem mandatu predsednik KO in je s problematiko najbolj seznanjen. Dogovorjeno je bilo, da se o upravičenosti posameznih zahtev opravijo neposredni ogledi na terenu in določi prednostni vrstni red glede izvedbenih aktivnosti. Ker so bile izražene potrebe številne in se nanašajo na različna področja, predlagamo občanom, da se za pojasnila o realizaciji obračajo neposredno na svoje odbornike ah v času uradnih ur na sedež KO, tel.: 570 90 01.
Po proračunu razpolaga KO Braslovče v tem lem z 8,8 mio sit, v kar je že vključen strošek javne razsvetljave (1,4 mio) in nepredvidljivi stroški pri urejanju kanalizacije in asfaltiranja v novem naselju “Terasa”.
Na seji so bile obravnavane različne pobude, ki se bodo vsebinsko proučile in po možnosti tudi realizirale, saj naj bi se KO mesečno sestal in obravnaval tekoče izpostavljene probleme.
KO Braslovče
Šola za starše
Osnovna šola Vransko -Tabor in Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije sta na osnovni šoli Vransko pripravila šolo za starše, ki jo je vodila Angelca Kunstelj, obiskovalo pa jo je 16 staršev.
Seveda so bili v središču pozornosti otroci. Starši so izvedeli, kako otroke naučiti potrpežljivosti, da bodo v življenju lažje obvladovali težke situacije, kako jim pokloniti prosti čas, da bodo čutili, da je nekomu mar zanje in bodo pozneje sposobni skrbeti za druge, jim pravilno izkazati ljubezen, da jo bodo sposobni dajati naprej, in spoštovanje, da bodo spoštovali sebe in druge. Vsega tega se bodo otroci naučili, če bodo starši imeli zanje dovolj potrpežljivosti, časa, ljubezni in spoštovanja.
V prihodnjem šolskem lem bo sledil nadaljevalni tečaj, zaželjeno pa bi bilo, pravita organizatorja, da bi bila udeležba staršev številčnejša.
T. Tavčar
Pika Nogavička v Braslovčah
Dan knjige so na Osnovni šoli Braslovče obeležili s podelitvijo bralnih priznanj S knjigo v svet in spominskih priznanj osmošolcem. V goste so povabili znanega lindgrenolo-ga, dobrega poznavalca in prijatelja priljubljene švedske pisateljice Astrid Lingren, Marjana Marinška s Piko Nogavičko.
Marjan Marinšek je zavzet kulturni delavec, zbiralec in zapisovalec ljudskega izročila, starih knjig in predmetov ter nenazadnje tudi pisatelj. Knjige Astrid Lindgren so bile letos vključene v bralni program, učenci petih in šestih razredov so jih likovno poustvarjali in pripravili prijetno sceno. Bralno priznanje, ali kot še vedno najraje rečemo bralno značko, je letos na matični in podružničnih osnovnih šolah osvojilo 314 učencev, od skupaj 373.
Najraje berejo na razredni stopnji, saj je bralno značko osvojilo v Braslovčah kar 99 otrok (95,1 %), na podružničnih šolah v Letušu, na Gomilskem in v Trnavi pa vseh 79 učencev. Na predmetni stopnji je bilo tekmovalcev 136 (71,5 %). Zlatih
bralnih značkarjev, ki so bili zvesti knjigi vseh osem let, je 23 (50 %). Ti so poleg spominskih priznanj prej eh tudi knjigo. Za tako velik bralni uspeh ima nedvomno veliko zaslug tudi mentorica bralne značke Irena Kumer.	T. Tavčar
Marjan Marinšek in Pika Nogavička med programom.
Posebno podporo ima gospodarstvo
V občini Vransko so ta mesec praznovali peti občinski praznik. $ tem dnevom obeležijo spomin na 14. maj leta 1868. Takrat so Vranšani s slovesno mašo, razstavo živine in veliko ljudsko veselico proslavili povišanje kraja v deželnoknežji trg, kar je cesar razglasil 7. aprila istega leta. Ob občinskem prazniku so tudi letos pripravili več prireditev, osrednji sta bili slavnostna seja občinskega sveta in odprtje novega mostu čez Podgrajščico pri INDE v zaselku Podgozd.
Na slavnostni seji občinskega sveta, ki je bila v dvorani kulturnega doma, je župan Franc Sušnik povedal, da občina namenja veliko pozornost zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarstva. Občinski svet je tako lani že potrdil poslovno-trgovsko cono ob avtocestnem priključku v Čepljah in stanovanjsko-obrtno cono v Brodeh. V izdelavi so projekti za celotno komunalno ureditev con, prav tako so že pridobili nekaj investitorjev. Pred kratkim je pričela delovati avtocestna vzdrževalna baza, ki zaposluje 22 ljudi. V pripravi je sprejem izvedbenih načrtov za območje stanovanjske gradnje na severnem delu trga Vransko ter
izvedbenih načrtov za park tehnične kulture z osrednjim objektom - poligonom za trening varne vožnje. Investitor bo Avto moto zveza Slovenije. V občini so tudi pričeli z gradnjo kanalizacije, še letos pa je
predviden pričetek gradnje lokalne čistilne naprave. Gradih bodo toplovod, med pomembnimi investicijami, ki so že zaključene, pa je most pri INDE. Župnijska Karitas je že dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo doma starejših, je povedal župan,
kmalu bodo pričeli z obnovo kulturnega doma in Schwentnerjeve hiše (slednjo bo sofinanciralo ministrstvo za kulturo), nadaljujejo se investicije v šolo, kjer naj bi v bhžnji prihodnosti zgradili novo telovadnico.
Župan je tudi pohvalil sodelovanje z vsemi društvi v kraju.
Sledila je podehtev občinskih odličij. Priznanja so prejeli: Tomaž Mahkovic za prispevek na področju
kulturne dejavnosti ob izidu svoje prve pesniške zbirke, Franc Gorišek s Trojan za dolgoletno sodelovanje v krajevni skupnosti in občini ter prispevek pri izgradnji novega lovskega doma na Tešovi ter Fani Goltnik za
dolgoletno delo na področju lovstva. Plakete v zahvalo za delo v prvem občinskem svetu oziroma na področju lokalne samouprave so prejeh: Andrej Semprimožnik, Aleš Roman, Janko Pečovnik in Branko Lebeničnik. Prav tako za tvorno
sodelovanje v prvem občinskem svem in razvoj lokalne samouprave je grb občine prejel Vladimir Reberšek. Poleg že omenjenih so plakete prejeh še: Jože Kapus za prispevek na področju športa, Jože Humek za ohranjanje kulturne dediščine in sekstet sv. Mihaela ob 10-letnici delovanja. Grb občine pa sta prejela tudi Janko Šporin za dolgoletno sodelovanje na področju društvenih dejavnosti in aktivnega sooblikovanja življenja v kraju ter Roman Brglez ob 20-letnici svoje podjetniške poti na Vranskem ter sodelovanje pri organizaciji vseh odmevnejših prireditvah v tej občini.
V kulturnem programu je nastopil sekstet sv. Mihaela, po slavnostni seji občinskega sveta pa je bilo odprtje novega mostu čez Podgrajščico. Starega je uničila poplava leta 1998, vrednost novega pa je 15 milijonov tolarjev. S prerezom traku so most odprh: župan Franc Sušnik, najstarejša krajanka tega zaselka alka Banovšek in direktor podjetja INDE Dušan Koprivnik. Most je blagoslovil domači župnik Jože Turinek.
K. R., foto: T. T.
Nov mest čez Podgrajščico pri INDE
Grb občine Vransko je prejel tudi podjetnik Roman Brglez
Župniki močnejši od županov
Župniki in župani
V občini Tabor so zadnjo soboto v aprilu pripravili zanimivo nogometno tekmo med duhovniki in župani. To je bila le ena izmed športnih aktivnosti, ki so jih ta dan pripravili v Taboru, saj so pred tem izvedli tudi otroški nogometni turnir. Po tekmi županov in duhovnikov je sledil še hokej na rolerjih in občinski nogometni turnir za pokal Občine Tabor.
Na asfaltnem igrišču je bilo pravo nogometno vzdušje. Ekipi županov in duhovnikov sta se borih za vsako žogo. Sprva je kazalo, da bodo župani enakovredni nasprotniki, vendar so jim kmalu pošle moči in žoga je kar petkrat zatresla njihovo mrežo. Najbrž pa bi bilo golov še več, če ne bi župan Vranskega Franc Sušnik kar nekajkrat uspešno posredoval. Sicer pa je bilo priložnosti za gole tako na eni kot tudi drugi strani precej več,
kot kaže končni rezultat 5:1.
Ekipa župnikov je bila že pred tekmo favorit, saj jo sestavljajo duhovniki, ki pogosto igrajo skupaj, čeprav prihajajo iz različnih koncev Slovenije, iz Maribora, Medvod, Sv. Jakoba, Rimskih Toplic, Kotelj in Ljubljane. Ekipo županov so sestavljali poleg taborskega podžupana Franca Derče in župana Vilka Jazbinška še župani Trbovelj, Šmartnega ob Paki, Vranskega in Polzele.
D. N.
Občine
maj 2003
Preboldčani potrebujejo stalna zdravnika
Preboldski svetniki so zadnji četrtek v aprilu pripravili šesto redno sejo občinskega sveta, na kateri so obravnavali kar 17 točk dnevnega reda. Med drugim so sprejeli sklep o objavi javnega razpisa za priznanja občine Prebold za leto 2003. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloge za častnega občana in dobitnike zlatih, srebrnih in bronastih grbov sprejema še danes, to je 28. maja.
V tridesetdnevno javno obravnavo sta bila dana odloka o spremembah in dopolnitvah odlokov o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke ter povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. S spremembami bo določeno, da bo moral investitor, ki se naknadno priključuje na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje, poleg obveznega prispevka plačati tudi svoj delež sovlaganja, preden pridobi soglasje za priklop. Prav tako so preboldski svetniki dali v 30-dnevno razpravo odlok o komunalnih taksah.
Po daljši obravnavi so za dve občan-
ki dovolili vpis služnosti na parceli v središču Prebolda, ki je sicer v občinski lasti, nato pa so obravnavali poročila o poslovanju javnih zavodov Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Zdravstveni dom Žalec, Glasbena šola Žalec, II. osnovna šola Žalec in UPI -ljudska univerza Žalec. Vsa poročila so sprejeli, najdlje pa so se zadržali pri razpravi glede knjižnice in zdravstvenega doma. V zvezi s knjižnico so sprejeli dodaten sklep, da mora medobčinska knjižnica dvakrat na leto občini oddati seznam knjig, ki jih je kupila iz sredstev preboldskega proračuna za preboldsko knjižnico. Obisk v preboldski enoti knjižnice se je po preureditvi prostorov povečal, župan pa je povedal, da bodo v njej v kratkem poskrbeli za dodaten računalnik. V zvezi z nujno ureditvijo novih prostorov občinske knjižnice in nabavo gradiva so se župan in svetniki strinjali, da se morata šolska in občinska knjižnica povezovati. V zvezi z zdravstvom so svetniki kritično ocenili dogajanja v preteklosti, ko je občina ostala brez stalnih zdravnikov. Občina se bo z vodstvom žalskega zdravstven-ga doma pogovorila tudi o razširitvi dejavnosti v prostorih sedanje zdrav-
stvene postaje Prebold.
Preboldski svetniki so se med drugim seznanili z gibanjem brezposelnosti v občini. Ugotovili so, da so podatki alarmantni, saj je manj kot četrtina prebivalcev redno zaposlenih. Aktivnih je namreč le 1.023 od 4.623 občank in občanov. Občina lahko v zvezi s tem problemom lajša le socialne stiske, je poudaril župan Vinko Debelak.
Svetniki so nato potrdili razdelitev sredstev za ljubiteljsko kulturo, ki jih bo prejelo šest društev, in imenovali še enega člana odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, to je Vojko Golavšek. Pod točko razno je župan podal več aktualnih informacij. V zvezi z bazenom je povedal, da bo letošnjo kopalno sezono skušal izpeljati dosedanji najemnik - društvo Žvajga Extreme, saj sta na razpis za novega najemnika prispeli samo dve vlogi, ki pa sta nepopolni. Svetnike je župan tudi seznanil, da so Mestni plinovodi prekinili promocijsko akcijo, s katero so znižali ceno plina v občinah Prebold in Polzela, potem ko je enako ceno zahtevala tudi občina Žalec. Sejo so svetniki zaključili z razpravo o čiščenju brežin vodotokov in o tem, ali je nujno organizirati pomladanske čistilne akcije občank in občanov in ali je dovolj, da imajo vse leto možnost odlagati kosovne odpadke na posebej urejenem prostoru za ločeno zbiranje odpadkov v Latkovi vasi.
K. R.
Zgodovinski viri držijo
Na Polzeli se pripravljajo na sanacijo gradu Komenda, ki je eden najbolj ohranjenih v Sloveniji iz časov Malteškega viteškega reda. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je že opravil stavbne zgodovinske raziskave gradu, na podlagi katerih je v izdelavi projektna dokumentacija za sanacijo.
Nekateri zgodovinski viri pa govorijo, da je bil grad nekoč večji in, da sta
našli grobišča z nekaj grobovi. Nekateri grobovi so izklesani v živo skalo. Kot je povedal podžupan občine Polzela in člani malteškega viteškega reda, Stanko Novak, ki bedi nad temi deli s strani Občine, bodo izkopana okostja z dolžnim spoštovanjem pokopah na polzelskem pokopališču. Povedal je tudi, da naj bi bili v gradu po sanaciji v kletnih prostorih gostinstvo in turizem, v pritličju glasbena šola, v nadstropju pa občinska matična knjižnica in stalna razstava o 517-letnem delovanju Malteškega viteškega reda na Polzeli.
T.T.
Konzervatorski tehnik celjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Robi Krempuš je skrbno in previdno odstranjeval zemljo in pesek z okostja nekdanjega prebivalca Komende.
bila ob njem še stolp in kapela. Da bi te trditve potrdili ah ovrgli so pričeli prejšnji teden z raziskavo bližnje okolice. Arheološka izkopavanja vodi arheologinja Ana Plestenjak z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pri izkopavanju pa sta stalno prisotna tudi konzervatorska tehnika z zavoda Robi Krempuš in Darko Kovač. Dosedanje raziskave so res odkrile temeljne grajske kapele in stolpa, ob njih pa so
PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA in
ŽUPNIJSKI URAD POLZELA
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora, z dne 17. 3- 2003, sklepa Upravnega odbora planinskega društva, z dne 20.2. 2003, in gospodarskega sveta Župnijskega urada Polzela Planinsko društvo Polzela in Župnijski urad Polzela objavljata
RAZPIS ZA ODDAJO V NAJEM PLANINSKEGA DOMA NA GORI OLJKI.
I.	Predmet razpisa:
•	planinski dom na Gori Oljki, parcela št. 867 k. o. Dobrič, v izmeri 327 m2 s kletnimi, pritličnimi in podstrešnimi prostori, s pridobljenim uporabnim dovoljenjem,
•	namembnost doma je nudenje planinske, gostinske, turistične in izobraževalne dejavnosti z možnostjo prenočitev,
•	predvideni čas najema je 10 let, z enoletnim poskusnim najemom,
•	možen je ogled, kontaktna oseba je g. Zoran Stok, tel: 041 754 778.
II.	Razpisni pogoji:
•	državljani Repubhke Slovenije,
•	strokovno usposobljeni za izvajanje gostinske dejavnosti,
•	izdelan program razvoja dejavnosti na predmetu razpisa, vključno s ponujeno mesečno vrednostjo najema,
•	in ostale v razpisu pomembne bonitete.
III.	Razpisni postopek:
•	rok prijave na razpis do vključno 10. junija 2003,
•	vlogo z dokumentacijo, s katero bo interesent dokazoval izpolnjevanje pogojev na razpis in lastne bonitete, je potrebno oddati v razpisnem roku v zaprtih kuvertah na naslov: Planinsko društvo Polzela, Prijava na javni razpis, Polzela 8, p. Polzela.
IIV. Merila in postopek za izbor najugodnejšega ponudnika
Prejete prijave bo ocenila Komisija za izbor najugodnejšega ponudnika. Odločitev o oddaji planinskega doma v najem bo na predlog Komisije za izbor sprejel Upravni odbor planinskega društva Polzela.
Pri izbiri bodo upoštevana naslednja merila:
•	ponujena mesečna vrednost najema,
•	ocena programa razvoja dejavnosti na predmetu razpisa,
•	ocena ostalih bonitet ponudnika.
Vse ostale podrobnosti bodo določene z najemno pogodbo.
Pisno obvestilo o izboru ponudnika bodo interesenti prejeh v roku najkasneje 45 dni po oddaji ponudb.
Najemodajalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Polzela, dne 13. maj 2003 Planinsko društvo Polzela in Župnijski urad Polzela
OBČINA PREBOLD
Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold, tel.: (03) 703 64 00 fax: (03) 703 64 05
obvešča
da je Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo na podlagi sprejetega proračuna Občine Prebold za leto 2003 in 2. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in razvoj podeželja občine Prebold (Uradni hst RS, št.: 71/02) na svoji 3- seji, dne 7. maja 2003, sprejel Razpis splošnih pogojev za pridobivanje proračunskih sredstev občine prebold na področju kmetijstva za leto 2003. Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Prebold, ter pravne osebe, povezane s kmetijsko dejavnostjo. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Obrazci so na voljo na spletni strani občine (www.prebold.com). Obrazci se dobijo tudi na OBČINI PREBOLD, Hmeljarska cesta 3, PREBOLD, pri Antonu Vesolaku, tel.: (03) 703 64 00, kjer oddate tudi vloge, in sicer najkasneje do 13. junija 2003 na način, kot je navedeno pri posameznih ukrepih.
OBČINA PREBOLD ŽUPAN Vinko DEBELAK, univ. dipl. inž. grad.
Izgradnja
kanalizacije
V teh dneh se je v občini Braslovče zaključila izgradnja kanalizacije v naselju Terase. Delavci Cestnega podjetja Celje so z asfaltno prevleko na novo preplastili cestišče in tako po daljšem času v zadovoljstvo tamkaj stanujočih krajanov končali z deli.
Izgradnjo kanalizacije je v celoti investirala občina Braslovče, del sredstev pri asfaltiranju pa so prispevali tudi krajani. V letošnjem letu planirajo nadaljevanje izgradnje kanalizacije, in sicer kanala pod trgom Braslovče ter pričetek fazne izgradnje glavnega kanala v Parižljah.
T.T.
Za večjo varnost
V občini Polzela so v tem mesecu na javnih poteh in krajevnih cestah uredili okrog 15 km bankin. Urejene bankine so namreč pogoj za varno uporabo prometnih površin. Neurejene so še posebne nevarne za kolesarje in pešce.
Preplastili pa so tudi približno 300 m državne ceste Polzela-Velenje na odseku med Polzelo in Založami. Cesta je bila v zelo slabem stanju, poškodovali pa so jo številni tovornjaki, ki so po njej vozili gramoz za avtocesto. Sredstva za preplastitev, ki je stala 10 milijonov tolarjev, je v celoti zagotovila Direkcija za ceste Slovenije, delo pa je opravilo podjetje VOC iz Celja.	T. Tavčar
Preplastitev ceste Polzela-Velenje
Vse več kemičnih pripravkov prepovednih
Del udeležencev okrogle mize
Turistično društvo Polzela je ob dnevu Zemlje v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravilo okroglo mizo z naslovom Vplivi sodobnega kmetijstva na okolje. Poleg občanov so na okrogli mizi sodelovali člani Turističnega podmladka OŠ Polzela z raziskovalno nalogo Zemlja praznuje, o naslovni temi pa je govoril in na vprašanja odgovarjal mag. Andrej Simončič, direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.
Kot je bilo povedano, je vpliv sodobnega kmetijstva na okolje še vedno velik, vendar so vsa prizadevanja usmerjana v to, da bi bilo škode za okolje čim manj. Zaradi tega so številna škropiva in drugi kemični
pripravki prepovedani, vedno več pa je v uporabi takih, ki so pripravljeni na biološki osnovi. Posebno nevarni so lahko odpadki, onesnaženi s kemični sredstvi.
V neokrnjeni naravi ni odpadkov, ker narava vedno vse spremeni v življenje, je bil moto okrogle mize.
Odpadki so sad človeškega dela in nedela. Naravo onesnažujejo in ljudem škodijo: razmetani, razpršeni, nevarni in strupeni odpadki. Narava jih ne bo pospravila namesto nas, bo pa nekoč premagala nasilje človeštva.
T. Tavčar
VWkLKER /WARN, s.p.	Avt^
Vransko 18/b
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN /MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * •delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah.
maj2003
Po DOLINI
Gasilski dom polepšan
Prva majska nedelja je bila tudi letos v znamenju gasilcev, ki so počastili svojega svetnika in zavetnika sv. Florjana. V občini Prebold so svojega za-
vetnika počastila vsa društva Gasilske zveze Prebold.
Letošnjo organizacijo tradicionalne prireditve so prevzeli gasilci Matk, ki praznujejo 70-letnico delovanja. V
ta namen so že lani polepšali zunanjost svojega gasilskega doma. Ob letošnjem Florjanu so pred domom pripravili slovesnost s sveto mašo, ki se je je udeležilo skoraj sto uniformiranih gasilcev s prapori društev.
Ob tej priložnosti je potekala tudi gasilska parada, na čelu katere je igrala Pihalna godba Tekstilne tovarne Prebold. Maševal je preboldski župnik Franc Serec in ob koncu blagoslovil novo podobo svetega Florjana na pročelju gasilskega doma. Pri maši je sodeloval cerkveni pevski zbor, slovesnosti pa je sledilo prijetno družabno srečanje. Nadvse veselo in množično bo tudi ob praznovanju 70-letnega jubileja, ki ga bodo obeležili v nedeljo, 29. junija.
D. N.
Gasilci na Seneku počastili Florjana
Tudi v občini Polzela so gasilci počastili svojega zavetnika sv. Florjana. V cerkvici sv. Florjana v Seneku, kjer je sveto mašo za pokojne gasilce daroval dekan Jože Kovačec, so se zbrali gasilci prostovoljnih gasilskih društev Andraž, Ločica ob Savinji, Polzela ter industrijskih gasilskih društev Garant in Tovarna nogavic.
V pozdravnih besedah je dekan povedal, da sta služenje bližnjemu, ki ga opravljajo gasilci, in pripravljenost pomagati ob vsakem času v duhu sklepnih dokumentov plenarnega zbora cerkve na Slovenskem. Letošnja organizacija slavja ob pra-
Med sv. mašo
zniku je bila v rokah Prostovoljnega gasilskega društva Ločica ob Savinji. Ob koncu je predsednik društva Martin Steiner vsem predstavnikom navzočih gasilskih društev, dekanu
Jožetu Kovačecu in moškemu pevskemu zboru, ki vsako leto prepeva med sveto mašo, podelil spominske slike sv. Florjana.
T. Tavčar
Gasilci tudi pri Neži
Gasilci sektorja 2, ki ga sestavljajo prostovoljna gasilska društva Kasaze - Liboje, Petrovče, Drešinja vas, Levec in Velika Pirešica, so se ob
letošnjem godu svojega zavetnika sv. Florjana zbrali pri
maši v cerkvi sv. Neže v Libojah.
Pred odhodom k maši so se zbrali pri gasilskem domu oziroma liboj-skem večnamenskem domu, od koder so se v koloni podah do cerkve sv. Neže. Sledila je sveta maša za vse pokojne gasilce, za varno vrnitev z gasilskih intervencij, za srečo. Mašo je daroval griški župnik Jože Planinc.
Slovesnost ob godu svojega zavetnika so gasilci skupaj z župnikom zaključili v večnamenskem domu.
D. N.
Gasilci pri maši v cerkvi sv. Neže v Libojah
Občni zbor paraplegikov
V mesecu aprilu je svoj redni znani kinolog dr. Jože Vidic iz občni zbor pripravilo tudi Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. Na zboru, ki se ga je kljub slabemu vremenu v gostišču Hochkraut udeležila večina članov, smo pregledali naše zelo plodno lanskoletno delo. Sprejeli smo vsa poročila za leto 2002 in potrdili plan aktivnosti za EVROPSKO LETO INVALIDOV 2003.
Kot gost je občni zbor pozdravil Uidi celjski podžupan g.
Rozman. Ob zaključku zbora pa je pri-
Gregor in Sani (foto: Matjaž Šušteršič)
Ljubljane našemu članu Gregorju Janežiču v last svečano predal zlato prinašalko Sani. Sani je specialno izšolana za pomoč invalidu in je donacija firme Philip Morris iz Ljubljane. Gregorju bo gotovo v ponos in v pomoč.
Po uradnem delu nas je zabaval ansambel ŽUR. Eden izmed članov ansambla je tudi naš član - paraplegik Srečko Vodeb.
Alojz Strniša
Družine na Gori Oljki
Nova Slovenija - območni odbor Savinjske doline bo prvo junijsko soboto na Gori Oljki organiziral tradicionalno srečanje družin. Na srečanje so povabili vse člane in simpatizerje, gost pa bo podpredsednik stranke in poslanec Alojz Skok. Srečanje se bo pričelo ob 15.30, v primeru slabega vremena pa bo teden dni kasneje (14. maja).
K. R.
Sončno soboto je izkoristilo za obisk prireditve preko 270 obiskovalcev.
Rekreativno zabavno srečanje
V	športnem parku v Vrbju je bilo 17. maja nadvse živahno in prijetno, za kar so poskrbeli liberalni demokrati, ki so organizirali rekreativno zabavno srečanje za svoje člane in simpatizerje LDS ter njihove družinske člane.
V	lepem in toplem vremenu so srečanje začeli harmonikarji Društva upokojencev Vrbje, za njimi pa je zbrane nagovoril predsednik občinskega odbora LDS Žalec Vasja Knapič, ki je vsem prisotnim zaželel prisrčno dobrodošlico, posebno pa je pozdravil sekretarja stranke LDS Petra Jamnikarja, podpredsednika stranke in poslanca Toneta Anderliča ter župana občine Žalec Lojzeta Posedela. Slednji je po končanem predsednikovem nagovoru zbranim namenil nekaj besed, gostom od drugod pa zaželel prijetno počutje v občini Žalec. K dobrodošlici je svoje pridal še predsednik KS Vrbje Dušan Pungartnik. Ob zaključku uradnega dela srečanja so svoje mehove znova raztegnili harmonikarji, v nadaljevanju srečanja pa so za glasbo in ples skrbeh člani tria Ubrane strunein Cato banda. Udeleženci srečanja so se pomerili v odbojki na mivki v
mi potrebami.
Prejšnji teden so Društvo malteške konjenice v Založah pri Polzeli obiskali otroci iz Varstveno delovnega centra Muc iz Malih Braslovč. Malce vznemirjeni in polni pričakovanj so v uvodu izvedeli nekaj več o konjih in njihovi dejavnosti skozi zgodovino, kar jim je povedal predsednik društva Zvonimir Zupanc. Glavni namen obiska pa je bilo jahanje konj. Vsak, ki se je opogumil, in večina se jih je, si je najprej dal na glavo jahalno čelado, nato pa se je po navodilih Zvonimirja Zupanca in s pomočjo spremljevalk spravil v sedlo. Ob skrbnem vodenju konja sta bila dva kroga jahanja za nekatere kar prekratka.
Poznavalci pravijo, da je ta terapevtska oblika za prizadete otroke v Evropi že zelo razširjena, pri nas pa je Še v povojih.	T. Tavčar
mešanih trojkah, igrah so košarko in mah nogomet, v družabnih igrah pa metali kroge, pikado, hodih s hoduljami in streljanju z lokom. Za otroke je bila ves dan organizirana tudi ustvarjalna delavnica v barvanju in risanju, zgibanju papirja in še čem. Zanimivo se je bilo s turističnem
vlakcem zapeljati okrog Vrbenskega jezera ah na izlet do jame Pekel. Srečanje je bilo prijetno, pestro, zabavno in če odmislimo zastave in znake LDS skoraj povsem nepolitično, kot je že v pozdravu napovedal predsednik Vasja Knapič.
D. N.
Knapič, predsednik 00 LDS, Matjaž Pavčič, direktor Klasja, župan Lojze Posedel in najboljši pevec med slovenskimi direktorji Izidor Krivec iz Celjskih mesnin.
Pomagati otrokom
Peter Vilč zelo uživa v ježi, Zvonimir Zupanc pa skrbi za popolno varnost.
Najmlajše društvo v občini Polzela Društvo malteške konjenice je bilo ustanovljeno sredi preteklega leta. Na
prvem občnem zboru so si med drugim zadali tudi sodelovanje z društvi in ustanovami, ki pomagajo otrokom s posebni-
Vesna
Vesna Fijavž s p. HOTEL ŽALEC 041 670 929
NUDIMO VAM POPOLN PROGRAM ZA NEGO OBRAZA IN TELESA Z VRHUNSKIMI PREPARATI
NOVOST:
•	TERAPEVTSKE MASAŽE
•	MANIKIRA
•	SOLARIJ
Po DOLINI
maj2003
PROn.y. I REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE. KOMBIJE. MOTOH/E IN KOLESA.
od 8. do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
IVA
d. o.o.
Tradicionalno prvomajsko srečanje
Tako kot že več desetletij je bila tudi letos Šmiglova zidanica prizorišče tradicionalnega srečanja Savinjčanov ob 1. maju, mednarodnemu praznika dela, s katerim se spominjamo krvavih dogodkov iz leta 1890 v Chicagu, ko je v delavskih demonstracijah izgubilo življenje veliko delavcev.
Na Šmiglovi zidanici je vsako leto zelo prijetno, še zlasti, če je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo letos. Več sto udeležencev je uživalo v lepem vremenu, prijetni glasbi in dobrotah, ki so jih ponujali člani in članice PGD Grajska vas. Za praznično razpoloženje je poskrbela pihalna godba TT Prebold.
Slavnostni govornik je bil letos Forto Turk z Območne organizacije svobodnih sindikatov Celje, ki je udeležence spomnil na pomen praznovanja prvega maja in na probleme, s katerimi se danes sooča slo-
V Lovskem domu na Rinki so se minuli mesec zbrali delegati občinskih in krajevnih organizacij ZZB in opravili redno letno skupščino Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline. Skupščine se je udeležilo tudi več gostov in ostalih predstavnikov borčevske organizacije.
Skupščino je s pozdravom pričel
deljena na več področij delovanja. Posebno skrb so namenjali sodelovanju z glavnim odborom ZZB NOB Slovenije, regijsko koordinacijo ZB, društvom izgnancev 00 Žalec, ZWS Spodnje Savinjske doline, veteranskim društvom Sever, društvom Štajerskih kurirjev, pododborom Tomšičeve brigade, pododborom Šlandrove brigade, vojaškimi vojnimi invalidi ter drugimi odbori partizanskih enot in drugimi organizacijami,
vlaganj ne bodo imeli, saj so vsa obeležja dobro vzdrževana, bodo pa zato dali poudarek obnovi partizanske tehnike Cankar v taborskih hribih. V akcijo so se že vključili člani združenja borcev Tabor z mlajšimi sodelavci iz vrst lovcev, planincev ob podpori Občine Tabor. Dela bodo opravljali prostovoljno. Med pomembne stalne naloge območnega združenja in vseh borčevskih organizacij sodi tudi vključevanje novih članov v borčev-
Z letošnje skupščine Območnega združenja ZZB NOB na Rinki
predsednik območnega združenja Rado Cilenšek, zbor pa je kot delovni predsednik vodil Viljem Petek. V poročilu je predsednik združenja Rado Cilenšek uvodoma postregel z nekaj podatki o članstvu. Povedal je, da je bilo v minulem letu v njihovo organizacijo včlanjenih 1140 članic in članov, od tega se jim je na novo pridružilol 19 članov, 57 pa jih je umrlo. Njihova aktivnost je bila raz-
društvi in ustanovami. Sodelovanje je v največji meri povezano z ohranjanjem vrednot NOB, kar je tudi osrednja programska naloga njihove organizacije. K temu sodi tudi skrb za partizanska grobišča, spomenike in spominska obeležja. Teh je na območju Spodnje Savinjske doline 137, zanje pa ob finančni pomoči občin skrbijo združenja borcev. V letošnjem letu posebnih tovrstnih
sko organizacijo, s katerimi želijo oblikovati in obdržati splošno domoljubno organizacijo, ki bo odprta za vse ljudi vseh generacij in različnih nazorskih usmeritev, kot OF pred 62. leti. Posebna skrb pa bo tudi v bodoče namenjena urejanju statusnih vprašanj in socialne problematike članov.
Po razpravi, v kateri so sodelovali tudi vsi gostje, je 11 članov prejelo pisna priznanja za dosedanje delo in nagelj, Fanika Raček pa za svoj 90. rojstni dan šopek rož. Poleg tega so se na skupščini zavzeli za ponovno imenovanje osnovnih šol po imenih
Tudi romarski izleti v Šempeter
Turistično društvo Šempeter je pred prazniki pripravilo že četrto cvetlično tržnico, na kateri so prodajali svoje cvetje vrtnarji iz raznih krajev Spodnje Savinjske doline. Tržnica je bila tudi tokrat ob cerkvi sv. Petra, ki je poznana zlasti po znamenitem Marijinem kipu iz leta 1320.
Predsednica TD Šempeter Metka Vočko je povedala, da se bodo trudili in te znamenitosti v prihodnje skušali še bolj približati javnosti. V ta namen so že pripravili poseben program za romarje, ki so ga poslali vsem župniščem v Sloveniji. “Program romarskega izleta vključuje sveto mašo v petrovški baziliki Matere božje, ki je ena najstarejših romarskih cerkva na Slovenskem. Pisno se prvič omenja že leta 1442, čeprav je cerkev na tem mestu stala že prej. Iz Petrovč bodo lokalni vodniki popeljali romarje na ogled rimske nekropole in ohranjen del rimske ceste ter ogled cerkve sv. Petra. Po malici iz njihovih popotnih torb, čaju ali kavi bo na vrsti ogled jame Pekel. Romarski izlet bi se nato nadaljeval z ogledom cerkve na Gori Oljki, kjer bi po želji pripravili še eno mašo. Cerkev Sv. Križa na Gori Oljki je znana predvsem po glavnem oltarju, ki je delo baročnega kiparja Ferdinanda Galla, in po sliki slikarja Fortunata Berganta. Romarski izlet
venski delavec. Ob tem je izpostavil	delavcev, in spomnil na prizadevanja
problem brezposelnosti, saj so žara-	sindikatov, da ohranijo te pravice,
di prisilnih poravnav oziroma steča- Nikakor ne morejo pristajati na pre-
Letos sončna Šmiglova zidanica
jev v naši regiji izgubili delo predvsem tekstilni delavci. Omenil je tudi nov Zakon o delovnih razmerjih, ki zmanjšuje marsikakšno pravico
pričanje in ravnanje delodajalcev, da stroške poslovanja znižujejo le na račun presežnih delavcev in nizkih plač, pri tem pa pozabljajo, da sta
Izgnanci zborovali
V dvorani gasilskega doma v Žalcu so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani Društva izgnancev Slovenije -občinske organizacije Žalec. Poleg približno 150 članov so se občnega zbora kot gostje udeležili tudi predstavniki žalske upravne enote, zveze borcev in krovnega društva izgnancev Slovenije.
O delu občinske organizacije društva izgnancev je poročal predsednik Ciril Blagotinšek. Povedal je, da je bila krajevna organizacija društva izgnancev Žalec ustanovljena leta 1992 s sedežem v Bergmannovi vili. V tej organizaciji so zastopane žrtve vojnega nasilja iz občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. “Vse od ustanovitve novih občin je naše delo podpirala samo občina Žalec, za kar se iskreno zahvaljujemo, saj so s svojim prispevkom omogočili pomoč pri pridobitvi pravic iz zakonov o žrtvah vojnega nasilja 1941-1945 vsem upravičencem, ne glede na občinsko pripadnost,” je poudaril Ciril Blagotinšek in povedal, da so se v preteklem letu pojavile težave pri
delovanju društva, zato so za uspešno delovanje društva naslovili vloge za dotacije na vse občine. Pozitiven odgovor so dobili samo od občin Polzela in Prebold. “Zaželeno bi bilo, da bi se vodstva ostalih občin pri tem zamislila, da imajo v svoji sredini žrtve vojnega nasilja, ki so s svojim trpljenjem pripomogle k boljšemu jutri, brez katerega ne bi bilo niti današnjega svobodnega dne,” je povedal Ciril Blagotinšek in dodal, da so za svoje člane izpolnili preko 1400 strani različnih obrazcev, s katerimi so člani uveljavljali svoje pravice kot žrtve vojnega nasilja. S tem so pripomogli, da so nekdanji izgnanci dobili vsaj minimalna povračila za svoje medvojno trpljenje. Poleg tega so se člani društva udeležili ter sponzorirali več spominskih slovesnosti, tudi osrednje v Mariboru in tradicionalne proslave na Čreti. S sprememami pri izvajanju zakonodaje, ki se nanaša na žrtve vojnega nasilja, so jih seznanili v Društvu izgnancev Slovenije in o tem so spregovorili tudi na občnem zboru v Žalcu, kjer je spremembe predstavila Benja Ambruš z Upravne enote Žalec.
K.R.
bi se zaključil v enem izmed predla- gram,” je še dejala Metka Vočko. ganih gostišč, vključenih v naš pro-	D. N.
S cvetlične tržnice v Šempetru
Letaki ob dnevu upora
Na pobudo predsednika mladinskega kluba Liboje Matjaža Jazbeca je klub skupaj s krajevno organizacijo ZZB NOV Liboje poskrbel za posebno obeležitev praznika dneva upora. Natisnili so namreč posebne letake z znanim znakom OF, ki so jih prejela vsa gospodinjstva v KS Liboje.
Letaki so bili podobni nekdanjim letakom, ki so jih aktivisti OF trosili
oziroma na skrivaj delili med D. svetovno vojno. Ob znaku Triglava in napisu OF je bil natisnjen še slogan Dobro je vedeti - nikoli pozabiti. Na drugi strani so mladinci in borci zapisali, da bodo ob prazniku obiskali grobove NOB in na njih prižgali svečke. Mladi so s to gesto želeli pokazati, da spoštujejo zgodovino NOB in da se zavedajo pomena tistega časa, ko je izgubilo življenja tudi veliko Libojčanov.	D. N.
uspešnost in razvoj podjetja odvisna predvsem od njihovih poslovnih odločitev. “Prvi maj naj bi bil praznik miru, veselja, prijateljstva in solidarnosti. Zato je prav, da se ob tem spomnimo na pot, ki jo moramo skupaj
prehoditi, na to, da v prihodnje odločeni, enotni in združeni zastavimo boj za delo, poštene plače in primerne socialne pravice...”
D. N.
borcev NOB, po katerih so se šole že imenovale. Prva takšna pobuda bo dana OŠ Prebold na proslavi 60-letnice brigade Slavka Šlandra, ki bo 28. junija v Preboldu.	D. N.
iGeofhojekt
- i ^ dio.or
GEODETSKE STORITVE - PROJEKTIRANJE INŽENIRING - NEPREMIČNINE
ŠLANDROV TRG 11, 3310 ŽALEC Tel./Fax.: (03) 710 38 10,710 38 11 GSM: (031) 305 814
Ste pred odločitvijo o NAKUPU ZEMIJ1ŠČA, GRADITE, bi želeli zgolj POSTAVITEV MAJNIKOV na vaši parceli?
Potrebovali boste STORITEV GEODETOV!
• UREJANJE MEJ • DELITVE PARCEL • OBNOVA MEJ • IZDELAVA GEODETSKIH POSNETKOV • ODMERA STAVBIŠČ • ZAKOLIČBE OBJEKTOV • GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI • IZDELAVA ELABORATOV ZA VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB • TEHNIČNE IZMERE •
Gostilna s tradicijo
PRIVOŠNIK
Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Naročila za birme, obhajila in praznovanja obletnic.
Ob sobotah in nedeljah vam nudimo kosila. Priporočamo jedi iz domače kašče.
Borci zborovali na Rinki
maj2003
Osrednje teme
Divjad umira na cestah
i
Nasveti iz izkušenj
Policijska uprava Celje je skupaj s Policijsko postajo Žalec pripravila akcijo Policijska izkušnja kot nasvet. Na avtopoligonu v Ločici ob Savinji so policisti - inštruktorji vožnje z motornimi kolesi teoretično in praktično v obli-
ki šole varne vožnje prikazali, na kaj morajo biti vozniki motornih koles še posebej pozorni.
Kot so podarili policisti, lahko vožnjo motornega kolesa štejemo med zahtevnejša opravila v prometu. Motorno kolo je zaradi svoje kons-
trukcije veliko manj stabilno kot stala vozila, poleg tega pa za upravljanje zahteva specifična znanja in spretnosti. Še posebej pomembne so tu izkušnje, ki pa jih motoristi na žalost še vedno pridobivajo zgolj na cesti, v vsakdanjih prometnih situacijah, v katerih so običajno zelo ogroženi. Šole varne vožnje se pri nas zaenkrat še niso uveljavile, tudi zaradi finančnih razlogov. K. R., foto: T. T.
Delegati 47 lovskih družin, ki so združene v Savinjsko-Kozjansko zvezo lovskih družin Celje, so se na letošnjem občnem zboru sestali v domu Lovske družine Žalec na Rinki. Pregledali so svoje delo v preteklem letu in si zastavili načrte za tekoče leto.
Predsednik upravnega odbora Janez Marin je v poročilu nanizal opravljeno delo zveze, dopolnila pa so ga poročila posameznih komisij. Na področju gospodarjenja z divjadjo je omenil podpis dogovora o enotnem gospodarjenju z muflonom na področju Boča z mariborsko lovsko zvezo. Preko gojitvene komisije je v preteklem letu stekel tudi projekt ugotavljanja stanja populacije poljskega zajca, v katerega je bila vključena večina lovskih družin zveze. Rezultati naloge so bili predstavljeni na sejmu lova v Gornji Radgoni.
Uspešni so bili tudi pri izobraževanju mladih lovcev, pripravnikov, saj
je lovski izpit uspešno opravilo 44 pripravnikov. Prav tako ugotavljajo, da je v zadnjih letih zanimanje za vstop v lovsko organizacijo večji, tako da ni bojazni, da bi ostali brez podmladka.
Lov v današnjem času dobiva drugačen pomen, kot ga je imel v preteklosti. Z vedno hitrejšim razvojem civilizacije se iz leta v leto zmanjšuje življenjsko okolje divjadi, zato bo v prihodnje glavna naloga lovcev in njene organizacije ohranjati in vzdrževati življenjski prostor divjadi, v katerem živi že stoletja.
V razpravi, ki je sledila poročilom, so delegati izpostavili predvsem problem divjadi v prometu. Iz leta v leto je več trkov in posledično temu tudi vedno več odškodninskih zahtevkov. Bili so enotnega mnenja, da bi morala država kot lastnik divjadi na tem področju nekaj ukreniti, saj Slovenija počasi postaja eno samo veliko cestišče. Direkcija za promet RS je pri raziskovalnem inštitutu
ERICO Velenje naročila projekt, s katerim bi se v celotni državi locirala mesta, kjer je evidentiranih največ povozov ter z ustreznimi ukrepi vsaj malo pripomogla k zmanjšanju morije. Pri tem so sodelovale tudi lovske družine Savinjsko-Kozjanske zveze. Prav tako je bilo izpostavljeno dobro sodelovanje lovcev z območnimi enotami zavoda za gozdove Celje in Nazarje, predvsem pri pripravi in izdelavi letnih lovskih gojitvenih načrtov.
V planu dela za leto 2003 so si med drugim zadali tudi nalogo, da se bo zveza aktivno vključila v sodelovanje pri pripravi lovske zakonodaje. Zavzemala se bo za sprejem predloga novega zakona, vsebinsko naravnanega predvsem v dobrobit divjadi in okolja in ki bo upošteval vse pozitivne pridobitve lovske organizacije v preteklosti.	T. Tavčar
fi) marginalija
ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA
Kaj storiti za večjo varnost na cestah?
Iz ceste v jarek, Dva mrtva zaradi alkohola, Žrtev prometne nesreče otrok, Zaradi objestne vožnje trije mrtvi, Eden mrtev, dva v kritičnem stanju, Zaradi prehitevanja v smrt... To je le nekaj naslovov, ki vsakodnevno polnijo kronike časopisov ter radijska in televizijska poročila. Ob teh vesteh smo večinoma ravnodušni, saj se nesreče tako rekoč dogajajo vsak dan. Nekoliko bolj čustveno in zgroženo te vesti sprejmemo, kadar so žrtve otroci. Še bolj pa se tragike zavemo, kadar je žrtev prometne nesreče naš prijatelj, znanec, sodelavec, sorodnik. Kljub akcijam za večjo varnost na cestah, ki jih vodi Republiški svet za preventivo in varnost v cestnem prometu, kljub strožjim kaznim in nadzorom policije in drugim ukrepom na naših cestah še vedno ugasne veliko življenj. V tokratni anketi, ki smo jo opravili na Petrolovi črpalki v Žalcu, smo anketirance spraševali o tem, kaj bi bilo po njihovem mnenju potrebno storiti, da bi bile naše ceste varnejše. In kaj so povedali?
Dejan Štefančič: “Tako kot splošna vzgoja se mora tudi prometna vzgoja pričeti pri mladih že v najresnejših letih. Pri tem ima šola nadvse pomembno vlogo, še bolj pa starši. Vzgoja mora vse-b o v a t i tako teorijo kot praktične primere in izkušnje. Mogoče bi jih bilo pametno kdaj popeljati na kakšen izlet v bolnico, da bi lahko videli ljudi na vozičkih, ki so preživeli kakšno prometno nesrečo in tako na lastne oči videli, kaj jih lahko doleti. Vzrok za nesreče največkrat lahko iščemo v objestni vožnji, vožnji pod vplivom alkohola, neupoštevanju predpisov, slabši pro-
metni signalizaciji, slabi kulturi voznikov in še marsičem. Pomembno vlogo zmanjševanja prometnih prekrškov in s tem posledično tudi nesreč ima policija z zakonom določeno kazensko politiko. Lahko bi rekel, da so kazni zelo vzgojne, če te udarijo po žepu, vendar je prvenstveno potrebno graditi na osveščenosti voznikov.”
Ervin Borišek: “V prvi vrsti bi morala biti kultura voznikov na višji ravni. Potem tudi ne bi bilo toliko prometnih prekrškov, ki lahko imajo za posledico lažjo ali težjo prometno nesrečo.S tem bi si udeleženci v prometu pri-hranili marsikakšen tolar, ki ga moramo odšteti policistom, kadar nas zalotijo pri storjenem prekršku. To pa je v primerjavi z vsemi ostalimi posledicami še zanemarljivo majhen strošek. Osebno sem strogo proti vožnji pod vplivom alkohola, saj je ta največkrat vzrok prometnih nesreč. Zelo problematična je tudi objestnost mladih voznikov, ki imajo premočne avtomobile za svoje znanje in izkušnje in tako precenijo samega sebe, zletijo z ovinka ah kako drugače povzročijo nesrečo. Za takšne bi morale biti kazni strožje. Res je, da ga včasih vsakdo polomi, kazen, če je pravična, pa je zagotovo vzgojna."
Rajko Šešerko: “Mislim, da bi za večjo varnost v prometu morah poskrbeti vozniki sami. Za volan se ne bi smel usesti nihče, ki je pred ah med vožnjo posegel po alkoholu. Osebno sem za popolno ničlo, saj je dovoljena kohčina alkohola v krvi lahko le neke vrste potuha. Marsikdo misli, da mu dva kozarčka vina ah stekleni-
ca piva in še kaj zraven, ne bosta škodovala. V resnici pa ima v krvi že preseženo dovoljeno dozo alkohola in s tem zmanjšane sposobnosti reagiranja. Kot voznik sem doslej prevozil že okrog dva milijona kilometrov po vsej Evropi in rečem lahko, da so tam vozniki bolj obzirni kot pri nas, prav tako pa bolj upoštevajo prometne predpise. Pri nas temu ni tako, je pa res, da pri prometni signalizaciji včasih pretiravajo z nelogičnimi omejitvami in zato prihaja do prekoračitev hitrosti. Glede pohcistov bi dejal, da s tovrstnim ravnanjem še ne bodo kmalu v Evropi. Včasih te kaznujejo za 5-10 km prekoračitve, ob tem pa ne kaznujejo objestnežev. Pa še to bi dodal, da naša pohcija proizvaja znotraj sebe tudi pijance in invalide, nad čimer bi se morah zamisliti odgovorni.”
Renata Skalar: “Za zmanjšanje nesreč bi bilo potrebno predvsem bolj upoštevati predpise. Glede kaznovalne politike bi dejala, da je v nekaterih primerih prestroga, v nekaterih pa premila oziroma bi morala biti enaka za vse. Kultura voz-
kot bi morala biti za državo, ki sodi v razviti svet Evrope. Alkohol ima pri tem posebno vlogo in je tudi glavni povzročitelj nesreč. Vozniki bi se morah sami zavedati, da človek pod vplivom alkohola nikakor ne sodi za volan, saj s tem ogroža svoje in življenje drugih udeležencev v prometu. Prometna signalizacija je po mojem kar dobra, najbrž pa bi morah še več delati na ozaveščanju mladih, ki sicer znajo prisluhniti, vendar hitro pozabljajo in nato delajo po svoje.” Irena Marinc: “Mislim, da bi bilo potrebno nekako omejiti mlade objestneže, ki so res pravi cestni divjaki. Predvsem mislim na tiste mlade, ki imajo drage in močne avtomobile.
Vozijo se ne oziraje na omejitve, pohcija pa bi po mojem morala biti več prisotna na cestah, predvsem na tistih krajih, za katere vedo, da najpogosteje prihaja do nesreč. Glede kaznovalne politike, ki je eden izmed glavnih instrumentov za upoštevanje predpisov, bi dejala, da tisti, ki tudi povzroča-
Wy	J	jo nesreče
oziroma ' ‘	delajo
‘ '	prekrške,
■	J|g	običajno
I tudi naj-_________________L_SB	lažje plačajo kazni in se tudi najlažje izvlečejo iz zadrege s pomočjo vplivnih oseb, s pomočjo vez. Žal je tako, da tudi na tem področju ni vse čisto in pravično.”
Andreja Butkovič: “Mislim, da bi morah še bolj nadzirati hitrost. Kjer je postavljen radar oziroma se meri hitrost s pomočjo drugih sredstev, je tudi promet umirjen in brez velikih hitrosti, ki so ob alkoholu tudi glavni povzročitelj nesreč. Ko mora človek seči v denarnico zaradi neupoštevanja predpisov, vsaj nekaj časa vozi bolj previdno ozi-r o m a upoštevajoč proni e t n o signalizacijo. Ob tem bi še dodala, da bi morah policisti bolj nadzorovati promet v naseljih, kjer nekateri vozijo, kot da so na odprtem cestišču, in na odsekih, kjer pogosto prihaja do nesreč. Hitrost ubija in ta mi je vzela pred mesecem tudi moža, mojima otrokoma pa očeta. Ob tej tragediji, ki nas je prizadela, še toliko z večjim srdom gledam na objestne voznike in bi vsakemu naložila najstrožjo kazen, da bi temeljito premislil, kako se bo vozil po slovenskih cestah.”
Cvetka Pristovnik: “Kot prvo bi morah vozniki poznati vozniško kulturo. Marsikdo je nervozen, če ne
prehiteva, pa čeprav morda pridobi le kakšno minuto. Prav lahko se zgodi, da nikoh ne bo prišel na cilj, v smrt pa lahko zapelje svoje sopotnike in druge udeležence v premem. Pri tem so še posebno problematični mladi vozniki, ki nimajo veliko znanja in izkušenj, a se obnašajo, kot da bi bili na cesti sami. Če je prisoten še alkohol, pa je vse skupaj lahko še bolj problematično. Kazni so sicer kar visoke, vendar običajno jih plača tisti, ki stori prekršek zgolj slučajno, tiste, ki pa nenehno kršijo, pa pohcija le malokdaj ujame. Mislim, da bi morah biti pozorni predvsem na takšne voznike in stati na mestih, kjer je največ nesreč.”
Janez Solina: “Po mojem mnenju bi bilo potrebno v prvi vrsti izboljšati ceste in dokončati avtocestni križ Slovenije. Hkrati pa bi morah nekatere voznike naučiti strpnosti in se vsaj približno držati postavljenih omejitev. Zasledil sem že, da se kdo i z Ljubljane pelje vseskozi 60 km na uro, čeprav je ponekod dovoljeno tudi 90 km na uro. S tem ustvarja kolono in prispeva k nestrpnosti posameznih voznikov, ki ob prehitevanju spravljajo v nevarnost tudi druge. Sam sem veliko na cesti in sem s tovornjakom prekrižaril veliko držav. Rečem lahko, da je Slovenija zelo policijska dežela, vendar policaji največkrat ne stojijo na pravem mestu, da bi lahko stopili na prste kršiteljem. Raje se postavljajo na mesta, na katerih hitreje pridejo do denarja. Glede urejanja prometa bi dejal, da je v tem pogledu Evropa precej pred nami. Celo Madžarska, saj imajo namesto semaforjev vehko krožišč, kjer je promet vehko bolj tekoč.”
Dane Senic: “Malo več policijske kontrole, poleg tega pa bo tudi mladino potrebno vzgajati v spoštovanju do drugih. Nesrečam botrujejo predvsem neprevidnost, nestrpnost in neučakanost. Posebno poglavje je tudi alkohol in neiz-kušenost ter objestnost mladih voznikov, ki potem, ko naredijo izpit, mislijo, da so vsemogočni mojstri volana. Glede kaznovalne politike bi rekel, da ima pohcija premalo pooblastil. Policisti bi morah kaznovati neposredno na mestu in tudi predpisane kazni bi morale biti višje. Ko mora človek plačati za nekaj, kar mu ne bi bilo treba, če bi ravnal po predpisih, bo drugič malo premislil. Mislim, da so kazni še premile, zato tudi nimajo pravega učinka. Najbrž pa se bomo kaj naučili tudi ob vstopu v Evropo.”
Franc Bezovšek: “Po naših cestah vozi še vedno preveč vrnjenih voznikov. Mislim, da bi v tem pogledu morale biti kazni strožje. Vsi vemo, da alkohol zmanjšuje sposobnost hitrega reagiranja, hkrati pa tudi daje pogum. Še posebno mladi so pri tem zelo samozavestni in kaj hitro lahko pride do nesreče. Vehko mladih umre v večernih in nočnih urah, ko se vračajo s kakšnih zabav, kjer ne manjka alkohola. Življenje je največja vrednota, ki jo ima človek, in zato je potrebno narediti čim več, da bo na naših cestah manj nesreč. Za to pa se moramo potruditi tako rekoč vsi, starši, šola, država. Kaznovanje kršiteljev je eden izmed pomembnih ukrepov, vendar je potrebno več narediti na preventivi in osveščanju voznikov. Le tako bodo naše ceste bolj prijazne in z manj prizori zmaličene pločevine in krvavih sledi.”
D. Naraglav
Po DOLINI
maj2003
Nad inflacijo premišljeno
Prejšnji teden je v dvorani Doma Svobode v Grižah potekala seja sveta Socialdemokratske stranke Slovenije. Na seji so sprejeli izjavo sveta o predlogu vlade o deindeksaciji ter sprejeli zunanjepolitično stra-
tegijo SDS po vstopu Slovenije v Evroatlantske povezave z naslovom Slovenija in svet. Oba dokumenta je na tiskovni konferenci predstavil predsednik stranke Janez Janša.
Predlog dezindeksacije je vlada
skušala uveljaviti z novelo o izvrševanju proračuna. Tako bi po besedah Janeza Janše naenkrat neselektivno spremenila 16 področnih zakonov in z eno potezo zamrznila vse socialne transfere v državi. Zaradi razhajanj v vladni koaliciji je bila novela umak-
njena, vendar pa bo spet aktualana ob novih proračunskih razpravah, zato je SDS zavzela staliča glede tega predloga. Med drugim meni, da je sicer potrebno inflacijska gibanja stabilizirati in jih znižati na evropsko primerljivo raven, vendar tega brez hudih socialnih in dolgoročnih gospodarskih posledic ni mogoče narediti s slabo premišljenimi gasil-
Navdušenje v Parižljah in Topovljah
Župan občine Braslovče je pred dnevi sklical zbor občanov za naselji Parižlje in Topovlje z namenom, da bi preveril želje občanov po spre-mebi organiziranosti oziroma imenovanja samostojnega krajevnega odbora. Zbora se je udeležilo skoraj sto krajanov, kar pomeni, da je bila zastopana skoraj polovica gospodinjstev. Po uvodnih besedah župana Marka Balanta je vodenje zbora prevzel podžupan Bogdan Trop.
Namen razprave je bil izoblikovati stališča glede bodoče lokalne organiziranosti za naselji Parižlje in Topovlje. Po precej živahni razpravi so bile izražene precejšnje kritike na
preteklo delovanje in predlagane nujne spremembe. Redki posamezniki so izrazili pomisleke in dvome in tako pri večini vzpodbudili še večje zahteve po oblikovanju samostojnega krajevnega odbora in celo krajevne skupnosti. V zaključni razpravi se je izkazalo, da je želja res močna, saj je bil enoglasno sprejet zaključek in predlog občinskemu svetu, da se naselji lokalno samoupravno samostojno organizirata znotraj občine Braslovče. Milan Starc, eden izmed pobudnikov sklic-nega zbora, je v imenu predhodne koordinacije predlagal kandidatno listo za člane krajevnega odbora, ki je bila z nekaj dopolnitvami tudi enoglasno sprejela.
Do končne realizacije predloga in
do začetka delovanja novega krajevnega odbora bo potrebnih še nekaj formalnih usklajevanj, predvsem pa v nadaljevanju trdno in strpno delovanje, da se bodo upravičila pričakovanja.
Po izglasovanem sklepu na zboru občanov Pariželje in Topovlje o ustanovitvi samostojnega krajevnega odbora je bilo med občani vidno navdušenje. Danilo Vošnjak, starosta lokalne samouprave v Parižljah, meni, da je skrajni čas za takšno obliko organiziranosti, da probleme približamo občanom in ne pozabimo v delovanje vključiti mladino. Vlado Marovt iz Topovelj je pričakoval takšne zaključke in ne dvomi v uspehe, poudarja pa na odgovornost članov krajevnega odbora, da ne bodo pre-
za najlepše počitnice
Ste že brskali po počitniških katalogih, s prstom po zemljevidu prepotovali Evropo ali morda kako drugače našli idealen kraj za preživetje letošnjih počitnic? Če ste ugotovili, da se vam račun za uresničitev želja ne izide, vam v Novi Ljubljanski banki ponujamo ugodno osebno posojilo. Odobrili vam ga bomo hitro in brez dokazil kako boste posojilo porabili.
Ob najemu osebnega posojila vam bomo v banki na dan najema posojila izračunali mesečno obveznost, ki se vse do poplačila posojila ne bo spremenila. Če vas je torej doslej skrbelo da bi lahko vaše mesečne obveznosti za posojilo naraščale, je ta strah ob najemu jasnega posojila povsem odveč!
Vsa pojasnila so vam na voljo v vseh poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in na spletnih straneh na internetnem naslovu: www.nlb.si
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Savinjsko-Šaleška
Jasno posojilo
vladovali strankarski interesi. Amej Goljot, predstavnik mladih iz Parlželj, je vseskozi podpiral napore po večji lokalni samostojnosti in je zadovoljen, ker je tudi župan držal predvolilno obljubo. Rudi Žohar iz Topovelj meni, da bo nova oblika zagotovo upravičila zaupanje, obenem pa je zadovoljen nad enotnim gledanjem na problematiko v obeh naseljih. Dani Cokan pričakuje več povezovanja in druženja ter medsebojne strpnosti, predvsem pa čiste in urejene okolice. Oti Špom je kot bivši odbornik KO Braslovče povedal, da sodelovanje zaradi različnih interesov ni bilo plodno, zato bo nova oblika v vasi motivirala krajane in lažje usklajevala interese. Džoni Marovt, aktivist gasilskega društva Parižlje -Topovlje, pa je povedal, da ga včasih posamezniki, ki niso naklonjeni delovanju kraja, presenečajo, zato je še toliko bolj vesel, da večina vendarle misli drugače.
J. Z. in M. S.
PAPIRNICA Papirnica Lan Žalec
Prodajalni :
Žalec, Šlandrov trg 26 in Celje, Ljubljanska 7 * poslovni center Vrtnica
Sprejemamo prednaročila za novo šolsko leto!
Super plačilni pogoji! Akcijske cene!
1/3 plačaš ob naročilu, 2/3 ob prevzemu.
Prihranite si nakupovanje v vročem avgustu, naročite si vse potrebno že junija,
da boste lahko uživali brezskrbne počitnice.
Delovni čas: vsak dan 8.00-19-00, sobota 8.00-12.00.
Vse informacije tel.: 710 33 16 e-pošta: lan.zalec@netsi.net
skimi ukrepi. Najprej je potrebno odpraviti osnovne vzroke previsoke inflacije. V Sloveniji več kot 250 tisoč ljudi živi pod pragom revščine, hkrati pa ima Slovenija eno izmed najnižjih stopenj davka od dobička pravnih oseb v Evropi. Vlada na eni strani zmanjšuje socialne prejemke državljanov, namesto da bi s celovitimi in dolgoročnimi ukrepi poskrbela za to, da bi bilo teh upravičencev zaradi boljšega standarda celote družbe čedalje manj, je med drugim opozoril Janez Janša.	Z. R.
Opravičilo
V prejšnji številki Utripa smo na 9- strani v poročilu o okrogli mizi na temo enakopravnega vključevanja invalidov na trg delo-vne sile v podpisu pod sliko napačno zapisali ime voditeljice okrogle mize. To je bila Mateja Jazbec. Za napako se opravičujemo.	K. R.
PREDSTAVLJAMO
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
BORUTA MRAZA MIGOJNICE 79a	I
3302 GRIŽE	h
031767 909	jj
Na področju Zabukovice in dela Žalca smo zaposlili I novega zastopnika za sklepanje vseh vrst	°
premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov,	g
podjetnikov in manjših družb.	|
I
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
OPTIKA
KOMUNU i
Rimska cesta 35, 3311 $<
Delovni čas: pon
- pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure.
PR€GL€DI VIDA ZA OČALA IN KONTAKTN€ UČCI • PODALJŠANJ« VOZNIŠKIH DOVOUCNJ PR63LCDI V ZDflflVSW€N€M DOMU Pfl€ßOLD IN OPTIKI ŠEMPETER
Š€MPCT€fl ČCTRTEK, 12. 6. 2003,
ZD PBE0OLD ČCTRTSf, 19. 6. 2003.
Naročite sel
BßfiVJK KOMTfSKTTK LCČ6 RIDI BREZ DIOPTRIJ« MODNR IZBIRA SONČNIH OÖH. S STROKOVNIM SV«TOVANJ«M
Vabimo vos prijate	OPTIKO j
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE!
maj2003
Podjetništvo
AVTO HIŠA
/■>/ üCjD'j'J'J
Migojnlce 140, 3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE,
• MENJAVA RABLJENO ZA RABUENO VOZILO	LEASING DO 6 LET
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
Na Mirosanu
še tretja hladilnica
V Sadjarstvu Mirosan je izgradnja že lani načrtovane hladilnice v polnem teku. Ugodne vremenske razmere omogočajo dobro napredovanje del, tako da bo hladilnica brez težav gotova do spravila jabolk letos jeseni.
Hladilnica je locirana poleg že
tehnološkim delom nadaljevali podjetji Plattenhardt Wirth in Eho Laško. Predračunska vrednost nove hladilnice znaša nekaj več kot 300 milijonov tolarjev, sofinacirana pa bo deloma z dolgoročnim kreditom Hypo banke in deloma z lastnimi sredstvi Sadjarstva Mirosan.
Kapaciteta nove hladilnice bo
Veliko zanimanja je bilo tudi za dodatni program - pluge krajnike.
SIP z roko v roki s kmetijstvom
Na avtopoligonu ZŠAM v Ločici ob Savinji so potekali tudi letošnji tradicionalni dnevi odprtih vrat šempetr-skega SIP-a. Razstavo kmetijske mehanizacije, krst novih strojev in demonstracije strojev senene linije si je ogledalo veliko obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije, kmetijskih šol in poslovni partnerji. V goste so poleg predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice in članov parlamentarnega odbora za kmetijstvo prišli tudi romunski parlamentarci, člani odbora za kmetijstvo.
Glavni trendi pri razvoju SIP-ove mehanizacije po posameznih področjih so bobnasti in diskasti kosilniki, zgrabljalniki, obračalniki, samonakladalne prikolice - silažna prikolica s povsem novim konceptom preše, koruzni kombajn - dvo-redni za obiranje koruze v zrnju, trosilniki in kot dodatni program plugi krajniki Spady.
Eden od strateških ciljev podjetja SIP Strojna industrija, d. d., iz Šempetra je postati vodilni proizvajalec in prodajalec kmetijske mehanizacije v Sloveniji, BiH, Hrvaški, Makedoniji, Romuniji, Ibrčiji in tudi v Srbiji. V zadnjem letu so veliko naredili zlasti na srbskem tržišču. Prejšnji teden so se kot redni razstav-
ljalec ponovno udeležili kmetijskega sejma v Novem Sadu in svoje stroje razstavili na 400 m2 velikem razstavnem prostoru.
V SIP-u so povedali, da je bilo zanimanje za njihove stroje zelo veliko, saj se s tega trga nikoli niso umaknili. Trud se je poplačal, saj je v Srbiji SIP blagovna znamka še vedno visoko cenjena. In to ne le pri kupcih, pač pa tudi proizvajalcih, saj so opazili kar nekaj kopij SIP-ovih obi-ralnikov koruze tornado. Na sejmu so predstavih novost iz SIP-ove ponudbe - pluge spady.
Sejem je pokazal, da tudi na srbskem tržišču delujejo vse zakonitosti odprtega trga. Konkurenca je velika, kar se kaže v velikih cenovnih pritiskih. To je eden od razlogov, da je SIP ta mesec v Srbiji ustanovil mešano podjetje skupaj s poslovnim partnerjem Poduzeče za promet Jugometal, d. o. o., Svilajnac, ki je že vrsto let ekskluzivni zastopnik za celotni SIP prodajni program na srbskem tržišču. S 76 % ustanovitvenega kapitala je SIP postal večinski lastnik novega podjetja, ki ga vodi solastnik Jugometala Stanislav Milosavljevič.
Razlogi za ustanovitev mešanega podjetja so predvsem ekonomske narave, saj bodo v tem podjetju izvajali dokončno montažo strojev, s katerimi bodo oskrbovali nekatera območja nekdanje Jugoslavije. Tako
bodo lahko ohranili želeni cenovni nivo, saj proizvodi ne bodo obremenjeni z dodatnimi davki in plačilom carin, čemur se potem, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU, ne bi mogli izogniti. V tej povezavi je bil eden izmed ciljev tudi pridobitev statusa domačega proizvajalca, katerega dejavnost poteka v skladu z veljavnimi tehničnimi in carinskimi predpisi. Hkrati bodo tako poenostavili oskrbo z rezervnimi deh in sistem servisiranja kupcev SIP-ovih proizvodov.
T. T. in K. R.
Del nove hladilnice med gradnjo
obstoječe prve in druge hladilnice. V teh dneh zaključuje gradbena dela gradbeno podjetje Pluton, v nadaljevanju pa bosta z izolacijo in strojno-
2200 ton sadja. Namenjena bo za dolgo skladiščenje jabolk po najnovejši tehnologiji. Po besedah tehničnega direktorja Sadjarstva Mirosan
Nova prodajalna Nick Daniel
V	soboto dopoldne je podjetje Modeteks iz Laškega na Bregu pri Polzeli, v prostorih nekdanje prodajalne Pinocchio, odprlo svojo četrto prodajalno jeansa Nick Daniel.
V	prodajalni je na izbiro več kot 60 artiklov iz lastne proizvodnje, poleg tega pa ponujajo vehko izbiro oblačil drugih slovenskih proizvajalcev za odrasle, mladino in otroke. Kot pravijo, so cene solidne, plačilni pogoji pa ugodni. Do 31- maja nudijo 10-odstotni popust, na dan odprtja pa so bile cene kar za 20 odsto-
tkov nižje. Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19-ure, ob sobotah pa od 8. do 13- ure.
STAVBNO KLEPARSTVO /m IN KROVSTVO	' ^
JOZE-LILJANA STROZER, s.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312
Z vami 20 le
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela.
Vlada Korberja bodo novo pridobljene hladilne kapacitete namenjene predvsem za pridelek jabolk sadjarjev, s katerimi dobro sodelujejo že šest let. Na ta način bodo lahko sodelovanje z njimi le še okrepili in k temu pritegnili nove zainteresirane sadjarje. Za trdnejšo povezavo s sadjarji pripravljajo ustanovitev organizacije proizvajalcev, katere sedež bo na Sadjarstvu Mirosan. Ta organizacija bo delovala v skladu z normami, kot veljajo v Evropski uniji.
12. maja se je iz prvih letošnjih nevihtnih oblakov okoli 21. ure vsula toča. Tehnični direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber je povedal, da zgodnje toče običajno niso imele tako uničujoče moči kot tokrat. Nekaj časa je padala skoraj brez dežja, prineslo pa jo je iz smeri Griž. V sadovnjakih je povzročila veliko škode, predvsem v zahodnem delu nasadov, kjer so vsi plodovi poškodovani, razcefrala pa je tudi listje, ki je po toči ležalo pod drevesi. Na srečo ni zajela celotnega območja sadovnjakov, tako da je sadje v vzhodnem delu plantaž ostalo nepoškodovano.
T. Tavčar
ep
Del nove prodajalne, v kateri prijazne prodajalke rade pomagajo kupcem pri izbiri oblačil.
EKO KURILNO OLJE NAJHITREJE IN ŠE CENEJE
TEL: 710 0 710
Naj bo danes vaš dan. Dobrodošli!
OSEBNI RAČUN
Spletna banka Abanet, vpogled v dogajanja na računu prek mobilnega telefona ter popoln nabor sodobnih bančnih storitev so poleg naših prijaznih in strokovnih bančnikov razlog za odprtje osebnega računa v Abanki. V paketu dobrodošlice vas čakajo:
•	prva odobritev izrednega limita na osebnem računu brez stroškov odobritve,
•	poslovanje s spletno banko Abanet brez pristopnine,
•	enoletna brezplačna članarina za klasično kartico Visa ali MasterCard.
Če se želite podrobneje seznaniti z osebnim računom in spremembami, ki jih vnaša v bančno poslovanje, vas vabimo v poslovalnico Abanke na Šlandrovem trgu 28 v Žalcu, ki bo v četrtek, 5. junija in v petek, 6. junija 2003 podaljšala poslovni čas in bo neprekinjeno odprta od 8.00 do 18.00.
Obiščite nas in pustite, da se naš svet zavrti okoli vas!
Abanka Vipa d. d., Ekspozitura Žalec, Šlandrov trg 28, tel.: (03) 57-16-918
ABANKA
www.abanka.si
Podjetništvo
maj2003
Pekarna Brglez praznuje
Inšpektorji EU v Mesarstvu Čas
V teh dneh mineva 20 let, kar se je na Vransko preselil danes znani in nadvse uspešni pek in podjetnik Roman Brglez. Toliko let štejeta tudi njegovo podjetje in pekarna. Ob podjetnosti lastnika se je podjetje Brglez vsa ta leta širilo. S svojimi lokali in ponudbo je danes prisotno tudi v velenjski, celjski, žalski in zagorski občini. Od junija dalje bodo odprli lokal še v občini Polzela in enega v Šempetru. Z novima pridobitvama bo obeležen njihov jubilej, ki bo vrhunec dosegel na vsakoletni prireditvi za zvestobo v okviru tradicionalnih Vranskih poletnih večerov v začetku avgusta.
Oče teh večerov je zagotovo Roman Brglez. Že leta 1994 je ob odprtju svoje nove trgovine in bistroja pripravil prvo prireditev s sloganom Zvestoba se nagrajuje, ki pomeni začetek vnovičnega oživljanja nekdaj bogatega prireditvenega dogaja-
Roman Brglez
nja v tem koncu Savinjske doline. Tovrstne prireditve (Zvestoba se nagrajuje), ki so sledile v naslednjih letih, so postale največji zabavno-družabni dogodek Vranskega. Da bi postavljeni šotor bolje izkoristili, se je porodila ideja še o dveh prireditvah, ki naj bi zapolnile petkov večer in nedeljo. To je pomenilo rojstvo Vranskih poletnih večerov, ki bodo letos že šesti po vrsti in tudi tokrat z osrednjo Brglezovo prireditvijo Zvestoba se nagrajuje, namenjeno vsem zvestim kupcem trgovine Brglez. Zaradi 20-letnega jubileja bo letos še posebno slovesno. Lepih nagrad se bodo lahko polastili vsi, ki
bodo sodelovali v jubilejni nagradni igri. Znano je, da je pek in podjetnik Roman Brglez eden tistih, ki znajo in zmorejo narediti kaj velikega, odmevnega in prepoznavnega in tako bo zagotovo tudi letos.
Roman Brglez je začel tako rekoč iz nič in zato je lahko ponosen na vse, kar je ustvaril s svojo podjetniško žilico. Pekarno na Vranskem, ki je zaživela v prostorih nekdanjega
tavlja tudi nova delovna mesta, kar je v času precejšnje brezposelnosti zelo pomembno. K temu pa velja dodati, da je Roman Brglez s svojo odprtostjo, prijaznim odnosom do zaposlenih, poslovnih partnerjev in kupcev postal priljubljen in spoštovan podjetnik, ki zna in zmore dobro voditi 70-članski kolektiv. Pri tem mu pomaga njegova življenjska filozofija, da je le zadovoljen delavec dober
Pekama na Vranskem
zdravstvenega doma, sta spravila v pogon skupaj s prijateljem Fijavžem, ki je pozneje odprl pekarno v Šempetru. Kot samostojna podjetnika sta nadaljevala vsak svojo pot in tako pokrila s pekarsko ponudbo velik del doline. Prodajalna kruha je kmalu postala tudi manjša trgovina.
Ob pekami je leta 1994 zrasel nov velik objekt s prostorno trgovino, gostinskim lokalom, skladiščem in poslovno-proizvodnimi prostori. Za širitev svoje ponudbe so začeli z odpiranjem novih lokalov po dolini in izven nje, katerega osnovni namen je bil in je še tržiti lastni proizvodni program, ki se je poleg kruha in pekovskega peciva razširil še na slaščičarstvo. Njihove lokale najdete v Žalcu, Grižah, Celju, Petrovčah, Vrbju, Zagorju in na Vranskem. Prihodnje dni se jim bosta torej pridružila še dva lokala, in sicer na Polzeli in v Šempetru. Prvi se bo nahajal v prostorih ob športni dvorani KK Polzela, drugi pa v stavbi podjetja Sadex, nasproti bencinskega servisa Šempeter.
Vsako odprtje novega lokala zago-
delavec in zadovoljen kupec dober kupec, ki se znova rad vrača. Njihov slogan Zvestoba se nagrajuje to iz leta v leto tudi dokazuje.
Roman Brglez in žena Anica sta že nekaj let častna občana Vranskega. Njuna dobrota, darežljivost, gostoljubnost in prijaznost so bili in ostajajo njun zaščitni znak, ki ga plemenitijo še sin Tomaž, hčerka Dragica in ves kolektiv.	D. N.
NEPREMIČNINE
prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo.
Hql, d. o. o., Parižlje 15
BIRO ZA CENITVE TER
MANAGEMENT NEPREMIČNIN
Šlandrov trg 40/11, Žalec 041649234, 710 0360 (od 8.30 do 930)
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d.
1000 Ljubljana, Kolodvorska 9
tel. +386 (01) 472 71 00, faks: +386 (01) 472 74 05 http: //www.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si
UPOKOJENCI,
NUDIMO VAM TRANSAKCIJSKI RAČUN Z EVIDENČNO KNJIŽICO,
na katero vam bodo nakazovali vašo pokojnino.
VABIMO VAS, DA NAS OSEBNO OBIŠČITE V
POSLOVNI ENOTI ŽALEC, Cesta Žalskega tabora 1
BMBraslovče
BMPolzela
BM Šempeter
BM Vransko
BM Petrovče
tel.: 03/571 52 11 tel.: 03/ 703 30 70 tel.: 03/ 703 30 90 tel.: 03/703 30 75 tel.: 03/703 30 80 tel.: 03/713 32 60
POSLOVNI ENOTI ŠOŠTANJ, Trg svobode 12, Šoštanj BM VELENJE, Prešernova 10, Velenje BM Šmartno ob Paki 137, Šmartno ob Paki
tel.: 03/897 27 50 tel.: 03/ 898 50 10 ali 12 tel.: 03/896 52 80
PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE
Minulo sredo so se na celjskem območju mudili inšpektorji Evropske unije, ki pregledujejo ustreznost živilsko-pre-delovalnih obratov v državah Evropske unije in bodočih članic. Na Celjskem so med večjimi obrati vzeli pod drobnogled Mesnine Celje, med manjšimi pa Mesarstvo Čas.
Inšpekcijski pregled pa je tudi neke vrste priznanje za tiste, ki jih obiščejo. Še posebno, seveda, če so inšpektorji z videnim zadovoljni. V Mesarstvu Čas jih je zanimala strokovna usposobljenost obrata in veterinarski nadzor. Pod drobnogled so vzeli kapaciteto obrata in vso potrebno dokumentacijo, od gradbenega in uporabnega dovoljenja do sledenja mesa in izvrševanja standardov HAC-CAP.
S pregledom in vso potrebno
dokumentacijo ter funkcionalnostjo obratov so bili zadovoljni in niso imeli nobenih pripomb, česar so bili v Mesarstvu Čas nadvse veseli. Hkrati pa so se prepričali, da dobro delajo,
kar je pomembno priznanje za njihovo nadaljnje delo in pomembna referenca ob skorajšnjem srečanju z Evropo in njenimi zahtevami, je povedal lastnik in direktor Ervin Čas.
D. N.
Linija za razkosovanje mesa v mesno predelovalnem obratu Mesarstva Čas
Urejanje obrtno industrijske cone na Vranskem
Energetika Vransko je v sodelovanju z občino Vransko pristopila k urejanju obrtno industrijske cone Vransko.
Urejajo se parcele v obrtno industrijski coni v Cepljah pri izvozu z avtoceste in obrtno stanovanjska cona Brode. Parcele, ki so na prodaj, so že komunalno urejene in čakajo na bodoče kupce. Komunalna ureditev zajema ureditev komunalne infrastrukture, ki bo služila poslovni coni in predmetnemu nezazidanemu stavbnemu zemljišču, vodovodni priključek, fekalno kanalizacijo, meteorno kanalizacijo, nizko napetostni elektro priključek, telefonski priključek in asfaltno cestišče.
V obrtno industrijski coni v Čep-ljah sta na razpolago le še dve parceli, medtem ko v Brodeh še lahko izbirate med različnimi parcelami različnih velikosti.
Obrtno stanovanjska cona v Brodeh se nahaja na vzhodnem delu zaselka Brode, ki je od izvoza z avtoceste oddaljen približno 500 m, od kraja Vransko pa približno 1000 m. Območje se razprostira na 3,5 ha, kjer je možna pozidava tako za stanovanjske kakor tudi obrtne namene. Na razpolagi so parcele v velikosti od 750 do 1800 m2. Odpirajo se tudi zelo dobre prometne povezave (Vransko-LJ, Vransko-MB).
Obrtno industrijska cona v Čepljah
leži ob avtocestnem izvozu v Čepljah pri Vranskem. Na severnem in zahodnem robu ga opredeljuje in determinira nasip avtoceste, na centralnem delu pa ga preseka nasip regionalne ceste, ki se od zahoda spušča z mostu nad avtocesto. V Čepljah imamo dovolj resnih interesentov, zato sta na razpolago le še dve parceli v velikosti 1.200 m2 in 1.800 mz (pri slednji je možna razširitev parcele do 2.500 m2). V prihodnosti si prizadevamo tudi za razširitev kom-leksa industrijsko obrtne cone v epljah na severni del čez avtocesto, kjer bo prav tako možna pozidava.
Energetika Vransko
Na podlagi sklepa redne seje skupščine ZZG Žalec, ki je bila 26. 2. 2003, za potrebe štipendiranja deficitarnih poklicev po dualnem sistemu izobraževanja objavlja Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004.
ZAP. ŠT.	NAZIV POKLICNE OZ. STROK. IZOBRAZBE	ŠT. ŠTIPENDIJ
1	avtoklepar	1
2	avtoličar	1
3	inst. strojnih instalacij	1
4	klepar - krovec	1
5	konstrukcijski mehanik	1
6	mizar	1
7	orodjar	1
8	stavbni steklar	1
9	strojni mehanik	1
10	zidar	1
K prijavi je potrebno predložiti:
1.	fotokopijo sklenjene učne pogodbe,
2.	fotokopijo zaključnega spričevala,
3.	potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije,
4.	vlogo za pridobitev republiške štipendije - obrazec DZS 1,51 (objavljen tudi na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje) - v obrazcu ni potrebno izpolnjevati III. točke - dohodki družinskih članov in prilagati potrdil, ki so vezana na to točko. Toika u. mora biti potrjena s stani matične službe, lahko pa je priloženo posebno potrdilo o družinskih članih, ki žirijo r skupnem gospodinjstvu.
5 lastnoročno napisano izjavo, da kandidat/kandidatka ne prejema druge kadrovske štipendije oz. republiške štipendije.
Vloge z nepopolno dokumentacijo in vloge, posredovane po razpisnem roku, ne bodo upošteva- j ne pri obravnavi za podelitev kadrovskih štipendij. O izbiri bomo vsakega kandidata/kandidatko obvestili pisno do 31. 8. 2003.
Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite do 15. 7. 2003 na naslov: ZZG ŽALEC, Levstikova ulica 2, 3310 Žalec, s pripisom “Za razpis kadrovskih štipendij”.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 712 05 08 (ga. Nataša Naraks - Koprivc) oz. na elektronskem naslovu: natasa.naraks@ozs.si.
maj2003
Podjetništvo
aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno
AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2003
RAZVOJNA AGENCIJA SAVIN/A ms obvešča in vam priporoča:
JAVNE RAZPISE EVROPSKE VNRE
Javni razpisi v 6. okvirnem programu EU, prvi poziv (UL EU, z dne 17.12. 2002). Roki prispetja vlog so od 8. 4. 2003 do 31. 12. 2003 (http://fp6.cordis.hVfp6/calls.cfm).
JAVNE RAZPISE MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO
Javni razpis za financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti v letu 2003 (UL RS št. 45/03, z dne 16. 05. 2003). Rok za oddajo vlog do: 24. 06.
2003.
OSTALE JAVNE RAZPISE
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov v Republiki Sloveniji za leto 2003 (UL RS
št. 45/03, z dne 16. 05. 2003). Rok za oddajo vlog: vsakega 5. v mesecu oziroma najkasneje do 5. 9- 2003. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih premične kulturne dediščine in knjižnične dejavnosti, ki jih bo v letu 2003 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 45/03, z dne 16. 5. 2003). Rok za oddajo vlog: do 17. 6. 2003.
Javni razpis za sofinanciranje programov v podporo družini v letu 2003 (UL RS št 45/03, z dne 16. 5. 2003). Rok za oddajo vlog: do 9- 6. 2003.
Javni razpis za izbiro programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva v letu 2003 (UL RS št. 45/03, z dne 16. 5. 2003). Rok za oddajo vlog: do 10. 6. 2003.
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 27P003A (UL RS št. 42/03, z dne 9- 5. 2003). Rok za
oddajo vlog: do porabe razpisanih sredstev oz. najkasneje do 30.10. 2003.
Javni razpis za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaževanja zraka in drugih okoljskih naložb občanov 280B03A (UL RS št. 42, z dne 9. 5. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe razpisanih sredstev oz. najkasneje do 31. 5. 2003.
OSTALE INFORMACIJE
Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno.
Poslovni prostori, na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice.
Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte in bi s tem prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline.
Vavčerski sistem svetovanja; podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti.
Povezovanje podjetij v lokalne grozde; mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu.
Poklicno uveljavljanje žensk je projekt, s katerim skušamo pomagati ženskam stopiti in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS je namenjen vsem, ki iščete odgovore na vprašanja, vezana na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13- do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: čips @upi.si. Vljudno vabljeni!
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo Uidi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si.
Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela.
VABIMO VAS K SODELOVANJU!
Dodatne informacije:
Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, ra.savinja@zalec.si (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Boris Podpečan, Miran Palir) ah preko naših partnerjev: UPI-Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, Roman Virant), IZVIR, d. o. o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač).
SIPRO
d.o.o.
CERTIFIKATU. 12«
ISO 9001
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu maju 2003 povečale za 0,19 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu maju 2003 17.438,48 SIT in je 547,60 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 15.316,85 na Polzeli pa 16.499,30 SIT.
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu maju 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine.
Majska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7- do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno.__________________________________________________________________
NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
ime in priimek davčna številka naslov
Naročam mesečnik Utrip Savinjske doline.
Letno naročnino po 3.850,00 SIT bom poravnal-a v
0 dveh obrokih 0 enem obroku po prejemu položnice.	podpis
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Uredništvo Utripa, Heroja Staneta 3, Žalec
Se želite vpisati v srednješolske, višješolske, visokošolske ali univerzitetne izobraževalne programe?
Afi pa preprosto želite aktivneje preživeti prosti čas in se pri tem še kaj naučiti?
SVETOVALNO
SREDIŠČE
ŽALEC
vam nudi BREZPLAČNE informacije o vseh izobraževalnih oblikah v lokalnem in širšem okolju ter vam svetuje pri njihovi izbiri.
Pokličite na tel. številko: 03/713 35 65,
pišite na e-naslov:isio@upi.si afi
nas obiščite v prostorih UPI -Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec.
VABIJENI!
POSEBNA PONUDBA -nova poslovna priložnost za vas!
Podjetje, ki ima na območju Novega Celja nepremičnino, ponuja možnost odkupa oziroma najema poslovnega prostora. Objekt je bil zagrajen okrog leta 1760. V osnovi je bil grajen kot konjušnica. Po vojni je bil v celoti obnovljen in je služil kot zdravstvena ustanova. V sedanjem stanju je namenjen za poslovne prostore. Obsega tri etaže, pritličje, nadstropje in del izkoriščenega podstrešja. Interesenti naj se javijo na sedežu RA Savinja!
CENITVE
nepremičnin in premičnin
za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20,
041 649 234
OBVESTILO
Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Celje, obvešča, da se bo dne 10. junija 2003 ob 8.30 pri Okrajnem sodišču v Žalcu pod opr. št I 98/01103 vršila ustna javna dražba za prodajo nepremičnin. Predmet prodaje je posestvo v Matkah pri Preboldu (nepremičnine, vpisane v vložni številki 211 k. o. Matke), ki se bo prodajalo kot celota. Izklicna cena - ocenjena vrednost nepremičnine je 5,342.504,00 SIT. Podrobnejši podatki o nepremičninah, ki se prodajajo na dražbi, so razvidni iz Odredbe o prodaji nepremičnine na oglasni deski Okrajnega sodišča v Žalcu. Vse zainteresirane vabimo, da se dražbe udeležijo.
JtO+SO
SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE
Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL
OCTAVIA POPUST DO 300.000 SIT
FABIA
POPUST DO 350.000 SIT
POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z:
•	rezervnimi deli
•	montaža gum
•	rabljena vozila
•	kleparska in ličarska dela
V in
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/ 612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Kratke
vestičke
V izvršnem odboru LDS Žalec je prišlo do prvih kadrovskih sprememb. Zaradi novih delovnih obveznosti je v začetku maja odstopil član 10 LDS Žalec Andrej Vengust. Na korenspondenčni seji 10 je bil 20. maja imenovan novi član Matjaž Pavčič. Matjaž Pavčič je univ. diplomirani ekonomist, zaposlen v podjetju Klasje, d. d., v katerem opravlja funkcijo direktorja. Je eden izmed najuspešnejših mladih managerjev v Sloveniji. Do sedaj je sodeloval v iniciativnem odboru Pokrajinskega podjetniškega foruma, v katerem je še vedno eden najaktivnejših članov.
Matjaž Pavčič
V soboto, 17. maja, smo organizirah 1. družabno rekreativni piknik LDS v Vrbju, ki je v prelepem
Približuje se čas malih matur, zaključnih izpitov, matur in izpitov. V tem času so vsi šolarji pod velikim pritiskom in poskušajo doseči kar najboljši rezultat. V Stranki mladih Slovenije se zavedamo pomembnosti teh prelomnic in zato lokalni odbor SMS Žalec želi vsem osnovnošolcem, srednje-šolcem in študentom veliko sreče na zaključnih preizkusih znanja, maturah in izpitih. Vsem učencem osmih razredov in maturantom pa želimo veliko uspehov pri vpisovanju na srednje šole, visoke šole in univerze, da bi v največji možni meri izpolnili svoje želje in se naučili tisto, kar vas veseli in želite početi v svojem življenju. Ter seveda, kar najlepše počitnice po končanem trdem delu.
V začetku meseca je lokalni odbor SMS Žalec priredil predavanje o zakonu o delovnih razmerjih, in
Politične stranke
maj 2003
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
sončnem vremenu dobro uspel. Od 11. do 21. ure se je prireditve udeležilo kar 270 obiskovalcev od najmlajših do najstarejših. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da smo lahko prireditev izpeljali. Želim obvestiti vse, še posebej najmlajše, ki ste zaman čakali prihod toplozračnega balona, da balonarji iz Velenja zaradi nesreče, ki se jim je zgodila pri postavljanju balona v Italiji, niso uspeh priti na našo prireditev. Dogovorih smo se, da bomo, ko bo to mogoče, organizirah dvigovanje z balonom v središču Žalca.
V juniju pripravljamo v občini dva obiska. 4. junija bo na srečanje z župani Spodnje savinjske dohne prišel predsednik državnega sveta Janez Sušnik, 18. junija pa minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.
Projekt ustanavljanja Pokrajinskega podjetniškega foruma je v zaključni fazi. Pripravljena je že vsa dokumentacija in trenutno poteka včlanjevanje v celotni Savinjski statistični regiji. V dogovoru s predsednikom vlade Tonetom Ropom pripravljamo vse potrebno za ustanovitveno skupščino PPF.
Vasja Knapič, presednik 00 LDS Žalec
strankamladihslovenije
www.stns.si
sicer 8. 5. 2003 v sejni dvorani Občine Žalec. Predaval je g. Dušan Košir, bivši sodnik Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. V svojem predavanju je povedal marsikaj koristnega in poučnega, na žalost pa je bila udeležba maloštevilna, kar kaže na to, da je večina že seznanjena z novostmi in spremembami.
Za konec pa naj povabimo vse mlade po letih in srcu, vse ljudi dobre volje, vse, ki se zavedajo pomembnosti našega okolja, in tudi vse ostale, da se nam pridružijo 21.6. 2003 ob 10. uri v Libojah, kjer bomo s krajevno skupnostjo in Mladinskim klubom Kasaze - Liboje simboUčno zasadili nekaj dreves.
Lokalni odbor Stranke Mladih Slovenije Žalec
Ob svetovnem dnevu družine
Ni dolgo tega, odkar smo tudi v Sloveniji praznovali svetovni dan družine. Veliko je bilo povedanega in napisanega o tem, da so družine na Slovenskem vse manjše ah pa že četrtina njih brez otrok. Le redko kdo pa se vpraša, kako bi bilo, če ne bi bilo “pri roki babic in dedkov”.
Velik vpliv pri nas na številčnost družine ima starejša populacija s svojimi denarnimi in ostalimi prispevki v družinski proračun. Ekonomski položaj mladih družin je v naši družbi v večini primerov zelo nizek: nezaposlenost enega ah obeh mladih zakoncev, nizki prejemki iz naslova dela, drago varstvo otrok, veliki stroški pri šolanju otrok.
Država se bo v vsej svoji širini morala prenehati sprenevedati. Morala bo prevzeti večji delež stroškov za razvoj družine na svoje breme - na breme davkoplačevalcev. Razbremeniti bo potrebno starše visokih materialnih stroškov, predvsem pa stare starše, ki sedaj prispevajo znaten delež v gospodinjske proračune.
Ob letošnjem praznovanju svetovnega dne družine, ki ga razglašajo Združeni narodi, pa je bil premalo izpostavljen prispevek starejše generacije pri materialni podpori in pri vzgoji otrok ter s tem ohranitev večjih družin. Stari starši, ne samo da skrbijo za varstvo svojih vnukov, ampak prispevajo iz že tako malih pokojninskih prejemkov znaten delež v družinski proračun. Starejši pogrešamo analizo prispevka k nacionalnemu dohodku z vidika nepo-
DeSUS
srednega denarnega prispevka dela pri varstvu otrok, dela na kmetijah, z vidika gospodinjskih in vzdrževalnih del na domovih.
Premalo govorimo o tem, da smo starejši v veliki meri udeleženi tudi v organizacijah civilne družbe in v vzgojnih procesih svojih vnukov in ostale mladine. V procesu ohranjanja družine vse premalo omenjajo starejšo generacijo kot velik prispevek za razvoj in ohranitev družine. Zelo veliko pa se govori o starejših, kadar ti dosežejo najmanjši del “privilegija”, to je povišanje pokojnine, dodatek za rekreacijo itd. V negativnem smislu tudi, kadar to “potrebuje” dnevna politika, starejše imajo celo za tiste grešnike, ki strašansko bremenijo državo.
Da ne bomo preveč kritični, pa moramo povedati, da je tudi letošnji proračun Občine Žalec, ki je bil sprejet prejšnji mesec, naravnan blagodejno za starostnike, za kar ima zaslugo župan g. Lojze Posedel. V proračunu smo starostniki zajeti preko sredstev, namenjenih društvom upokojencev, univerzi za III. življenjsko obdobje, pri gradnji nekaterih objektov, pa tudi materialne in moralne nagrade niso izpadle.
Družino je potrebno vzeti kot osnovno celico družbe in jo obravnavati veliko bolj občutno kot druga področja. Družina nastaja dolga leta, družinski člani pa v dobre ali manj dobre državljane.
Za DeSUS, Ferdinand Haler
m
RAZPOTJU
Vsak nov izziv je na nek način stres in obenem adrenalinska doza za vsakogar, tudi za politične stranke. Vsaka stranka, tudi naša, se vedno bolj sooča z raznimi izzivi oziroma se skuša znajti na razpotju interesov koalicijskih partnerjev in opozicije. Do navzkrižja interesov pa prihaja tudi med članstvom samim. Svet stranke, najvišji organ stranke, med dvema kongresoma ne izkazuje potrebne enotnosti, ki bi jo moral kazati vsaj navzven.
Čemu prihaja do tega, o čemer nas vsak dan obveščajo mediji, večina članov ne ve, zato bi moralo vodstvo najprej poenotiti svoja stališča in nato za njimi trdno stati, ne pa da naseda trenutnim navdihom nekaterih povzpetnih članov. To ni kritika na račun legitimno izvoljenih predstavnikov najvišjega strankinega telesa, ampak zahteva, da vodstvo stranke upošteva večinsko mnenje, od občinskih odborov naprej. Res je, da smo za visoko politiko prekratki in ne vemo ah pa ne smemo vedeti, kaj se v zakulisju vrhunske politike dogaja, pa vendarle mislimo, da je stranka brez članstva in mnenja osnovne celice slej kot prej obsojena na životarjenje in na koncu propad. Zakaj tako skeptično
Dogajanja zadnjega meseca so bila vse prej kakor nezanimiva. Domačo politično sceno je pretresla afera www.udba.net, ki je na spletnih straneh razkrila predvsem tiste, ki so bili v času rdeče kamarile “špic-lji”, na drugi strani pa tiste nadzorovane, ki so bili (in žal, so še vedno), sistemu nev-šečni. Sicer je imen ogromno, a vsakdo, ki se tam najde, natančno ve, zakaj je v CAE (Centralna Aktivna Evidenca) prisoten. Če izhajam iz dejstva, da naključij ni, so v CAE predvsem podatki, ki dajejo dovolj jasen pogled na organiziranost ene najbolj temnih organizacij totalitarnega sistema, vladajočega v drugi polovici dvajsetega stoletja.
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet proračun za leto 2003. Svetniki SDS nismo glasovali zanj, saj smo prepričani, da je iz njega izpadlo preveč prepotrebnih postavk, ob tem pa so projekti, ki se jih lotevamo že odločno predolgo, ponovno izpuščeni. Primer je Glasbena šola, ki je odrinjena v leto 2005, ko je jasno, da v predvolilnem letu njen pomen ne bo argument volilnega programa s težo. Zanesljivo je največja krivda na vodstvu šole, ki ne nastopi dovolj odločno in prepričljivo, (verjetnost pomanjkanja energije v zadnjem mandatu pred upokojitvijo). Vendar to je že druga zgodba. Problem debtve proračunske pogače zadeva tudi KS Griže, ki kljub novemu predsedniku ponovno ostaja lačna. Za državnozborske volitve 2004 glede na volilni okraj, desni breg Savinje kandidatu iz Žalca ne bo potreben (!?). Politika se za nekatere končuje v kuloarjih, za druge pa pri ljudeh in z ljudmi. Odvisno je samo od izbire in odločitve. Z drugimi besedami bom to ponazoril z obrnjenim latinskim rekom: čigar vera tistega oblast; torej nekomu verjeti, pomeni biti mu tudi pokoren. Spoštovani Immanuel Kant, mar ne, da je takšen um prepotreben kritike! Misliti si je potrebno najprej upati, človek pa se je postavil na dve nogi in osvojil pokončno hojo (drža je očitno že vprašljiva).
Občinski odbor SDS je opravil tudi letno konferenco, ki je bila obenem volilna. Ponovno je bil za predsednika izvoljen Jurij Blatnik, ki bo 00 vodil naslednji štiriletni mandat, izvršilni odbor pa ima odslej
Slovenska ljudska stranka
razmišljanje? Pred vstopom v EU je treba marsikaj postoriti. Popraviti zakonodajo, da bo primerljiva s smernicami, ki jih narekuje evropski parlament glede volitev, volilnih okrajev in drugih reči, nenazadnje pa se je potrebno prilagoditi spremembam, ki jih bo prinesla ukinitev državnih mej. Pokrajina kot nov organ oblasti bo s spremembo ustave postala organ državne oblasti in tako močan aparat strankarske moči. Kako dobiti ta vpliv in kako razdeliti karte med strankarsko druščino, je zapleteno vprašanje, ki ga skušajo razrešiti poslanci v državnem zboru. Kako se bo ta igra razpletla, ne bo znano pred parlamentarnimi počitnicami, po katerih bodo razgrete glave (upajmo) umirjeno in trezno razmislile, da ni vredno za vsako ceno in povsod biti prvi ah med prvimi.
Da bomo lažje prisluhnili vašim željam in napotkom, kako sooblikovati našo pohtiko, bomo v juniju v Žalcu odprh pisarno SLS, ki bo imela uradne ure dvakrat tedensko dopoldne in popoldne. Pisarna bo v bivši zgradbi Hmezada za železnico, v drugem nadstropju. 0 tem pa bomo več pisah v prihodnji številki Utripa.
Ivan Jošt
SDS
devet članov, kar povsem zadošča glede na strukturo organiziranosti. Program dela je zastavljen dovolj široko in ob doslednem delu ga bomo izpeljali brez zaostankov. Na konferenci nas je s prisotnostjo razveselil glavni tajnik SDS Dušan Strnad, vabilu se je odzval poslanec Franc Sušnik in član 10 stranke Stanislav Hren, navzoči pa so bdi tudi predstavniki sosednjih občin in Drago Podgorelec, predsednik 00 N.Si.
Sestalo se je že tudi novo vodstvo, kjer so bile predstavljene aktivnosti in plan dela za leto 2003. Dela je dovolj, saj izhajajoč iz pozicije trenutnega stanja v državni blagajni, aferah izginjanja denarja davkoplačevalcev preko različnih političnih relejev ni realnih možnosti blaginje. Zategovanje pasu nas vrača v neko obdobje “deja vu”, za katerega smo mislili, da je preteklost. Žal tudi tu velja izrek Repeticio mater stu-diorum est, torej ponavljanje je mati modrosti in prav ničesar se ne smemo naučiti na hitro, ampak z upornim ponavljanjem... Ne želim biti žaljiv, vendar me takšno početje spominja na papagajski sindrom, ki človeku le ne bi smel biti dostojen v takšnem kontekstu. Ponovno bom zapisal: oblast je potrebno gledati skozi položnice, ki jih pismonoša prinese vsak mesec v nabiralnik, končno pa tudi skozi dogodke, kot je afera “izbrisani", ki bo vsakega Slovena stala 300 000 SIT (gre za ca 600 milijard SIT); čestitke aktualni oblasti, ti so resnično pravi!
Na koncu želim sporočiti vsem članicam, članom in sipatizerjem, da organiziramo v soboto, 12. julija naš tradicionalni letni izlet. Potrudili se bomo za zanimivost, prijetnost in zabavo, predvsem pa za brezskrbno preživetje dneva, z obilico dobre volje. Prijavite se tajniku na GSM: 041-758-399 ali na naslov SDS Žalec, p.p. 2, 3310 Žalec, vse ostalo Vas bomo pravočasno obvestili.
Za 00 SDS Žalec, Januš Rasiewicz
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli.
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
maj2003
Po DOLINI
Aliansa, d. o. o., na novi lokaciji
Podjetje Aliansa, d. o. o., ki je poznano širokemu krogu potrošnikov kot specializirana trgovina tehničnega blaga in servis vseh vrst akustičnih aparatov ter sesalcev vorwerk, je 10. maja odprlo vrata nove prodajalne. Ob žalski obvoznici, v križišču za Gotovlje, so namreč odprli novo veliko trgovino, ki se razprostira na 500 m2 površine. Hkrati so na tem mestu uredili tudi nove poslovne prostore. Na tej lokaciji so pred tem imeli 1000 m2 skladišč.
Podjetje Aliansa je lansko leto obeležilo že desetletnico svojega delovanja. Razvili so se v podjetje, ki mu kupci, dobavitelji in nasploh poslovni partnerji vsestransko zaupajo. To jim omogoča, da so izjemno konkurenčni in tako s svojo ponudbo nadvse zanimivi za potrošnike. Ponašajo se s stalnimi akcijskimi ponudbami, ugodnimi krediti,
Oddelek televizorjev od največjih do majhnih omogoča pestro izbiro in lažji nakup.
Novost prodajnega asortimana so tudi vitrine z digitalnimi foto aparati, daljnogledi, stojali, diktafoni...
Na 500 m se razprostira široka ponudba izdelkov
opremo in materiali v Šempetru tudi široko veleprodajno dejavnost gospodinjskih aparatov in je tako rekoč prisotno po vsej Sloveniji. Odprtje nove trgovine je bil prijeten družabni dogodek, še posebno pa bodo tega veseli tisti, ki bodo med
nagrajenci nagradne igre, ki poteka do konca tega meseca. Tri dni imate še čas, da se kot kupec udeležite nagradnega žrebanja. V teh dneh pa tudi še traja akcijska prodaja vseh artiklov z do 10-odstotnim po-p-ustom.	D. N.
širokim prodajnim asortimanom in strokovnim svetovanjem. Trgovina na novi lokaciji je prostorna in pregledna, v njej pa je razširjen prodajni program, ki obsega tudi ponudbo kuhinj Marles, Gorenje, Optigor, foto oddelek in poleg proizvodov Gorenja tudi proizvode drugih proizvajalcev bele tehnike Candy, Bosch, Ariston,
Miele... Poleg razširjenega asortimana bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov velja posebej izpostaviti oddelek kuhinjske opreme, vključno s svetovanjem, računalniškim izrisom in montažo. Novost je tudi ta, da kljub selitvi iz Šempetra v Žalec oziroma Gotovlje ostajajo prisotni v Šempetru, saj so prevzeli pod
Med prodajnimi programi je novost predvsem oddelek s kuhinjami
Novi trgovski in poslovni prostori Alianse ob žalski obvoznici
svoje okrilje dosedanjo Kmetijsko preskrbo KZ Šempeter, v kateri bodo zadržali dosedanji prodajni asortiman, hkrati pa mu dodali še del prodajnega programa iz Gotovelj.
Sicer pa ima podjetje Aliansa poleg maloprodajne trgovine v Gotovljah in trgovine s kmetijsko

Sledite oznakam in prihranite pri nakupih!
Mercator
Trgovska znamka
Izdelki trgovske znamke Mercator so kakovostni izdelki za vsakodnevno potrošnjo priznanih, pretežno slovenskih proizvajalcev, po izjemno ugodnih cenah.
'A
ercator
Slovenska košarica
Sodelovanje s slovenskimi proizvajalci nam omogoča trikrat letno pripraviti vašo Košarico z najkakovostnejšimi izdelki sezonskega značaja. Najcenejša pri nas za vas.
"A
ercator
Trajno nizka cena
Med več kot 200 izdelki s trajno nizko ceno boste našli izdelke priznanih blagovnih znamk in proizvajalcev, katerih ugodno ceno ne spremenimo najmanj pol leta.
POCR^7/
Izdelki delno pripravljene in pripravljene hrane. Trenutno v prodaji 4 izdelki, ki vam olajšajo vsakodnevno skrb za pripravo glavnega obroka ali malice.
Poiščite izbrane izdelke s posebej znižano maloprodajno ceno!
POIŠČITE IZDELKE S POSEBNO UGODNO CENO!
Murrtet j £8, oblačna in igrače *a oajhrtiajše navihance
CD
c
15
D
o
cn 0) o
CD
CA
‘čd'
c
3
O
TJ
“Ö
CD
O
i-
<D
cn
CL
ČD
CA
JD
O)
O
C
>o
o
V—
CD
-Z
Spodnje perilo in nogavice za vso družino. Moške srajce, kuhinjske krpe, brisače in posteljnina po ugodnih cenah.
Brez dvoma
Za skrivnostnim imenom se skriva ugodna ponudba izdelkov, ob nakupu katerih ne boste podvomili niti za hip. Nikoli v letošnjih 19 tematsko obarvanih akcijah.
Popolna nega
Linija izdelkov Popolna nega vključuje kozmetične izdelke za osebno nego tako zanjo kot zanj.
Informacije
maj2003
j|
TRGOVINA - SERVIS D. 0. 0. G0T0VLJE 31, 3310 ŽALEC
(OBVOZNICA ŽALEC, NASPROTI PETROLA)
TRGOVINA: TEL: 713 34 50, 713 34 52, FAKS: 713 34 54 SERVIS:	TEL: 713 34 56
Delovni čas trgovina: od 8. do 20. uri, ob sobotah od 8. do 15. ure.
ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 AL112 MESECEV EOM 7,00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!!
IZREDNO UGODEN KREDIT
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km.
VIDEOREKORDER DAEWOO, 6 glav, hi-fi, stereo
VSI KUPCI V MESECU MAJU SODELUJEJO V NAGRADNEM ŽREBANJU.
NOVO
NOVO
NOVO
■
VLJUDNO VABLJENI V NAŠO NOVO KMETIJSKO PRESKRBO V ŠEMPETRU, Petrov trg 7 (v prostorih Kmetijske zadruge Šempeter), tel.: 703 84 60
Delovni čas: od 8. do 16 ure, sobota od 8. do 12. ure.
V MESECU MAJU SUPER PONUDBA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ZA HMELJARSKO PRIDELAVO
•	ALI ETTE FLASH 1 kg................6.290,00 SIT
•	CONFIDOR 11.......................21.450,00 SIT
•	BULDOCK11..........................4.795,00 SIT
•	KARATE 2,5WG 1 kg .................6.095,00	SIT
•	CHESS 0,5 kg.......................5.260,00 SIT
•	VERTIMEC 1,8EC I .................18.830,00	SIT
•	PEPELIN 20 kg..................... 7.450,00 SIT
•	CUPRABLAU 20 kg...................14.795,00 SIT
•	CHAMPION 10 kg................... 12.450,00	SIT
•	BOOM EFEKT 11......................2.095,00 SIT
Na zalogi imamo tudi ostala fitofarmacevtska sredstva za vse panoge.
ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!!

maj2003
Po DOLINI
Savinjska vina iz leta v leto boljša
Na izletniški kmetiji pri Mlinarju v Gotovljah so se zbrali savinjski vinogradniki, ki so letos dali oceniti svoje vino, letnik 2002. 55 članov je dalo v ocenjevanje 111 vzorcev vin, od tega 45 vzorcev belih vin - zvrsti, 34 vzorcev belih sortnih vin in 32 vzorcev sortnih rdečih vin.
Vzorce vin je ocenjevala petčlanska strokovna komisija enologov z licenco pod vodstvom mag. Antona Vodovnika iz Maribora. V kakovosti vin so vinogradniki na področju Savinjske doline dosegli izjemen uspeh. Razvrščena vina, letnika 2002, so v razredu kakovosti že dosegla 83,79-odstotno udeležbo kakovostnih vin z ocenami od 16,1 do 18,9 točk. Prav tako se zmanjšuje delež izločenih vin.
Podeljenih je bilo 7 zlatih diplom, ki so jih prejeli: Adolf Sevčnikar iz Založ dve za renski rizling, Jože Drame z Ložnice pri Žalcu za rumeni muškat in kemer, Milan Krasove iz Migojnic in Mirko Krašovec iz
Arciina za chardonnay in Bogomir Rotovnik iz Gotovelj za belo vino -zvrsti. Poleg tega je bilo podeljenih 54 srebrnih in 39 bronastih diplom
na primer leta 2000, ko je bila povprečna ocena 16,77 točk. Komisija je ugotovila, da se pojavljajo še nekatere pomanjkljivosti, napake in bole-
Prejemniki zlatih diplom za ocenjena vrhunska vina od leve proti desni: Mirko Krašovec, Milan Krasove, Jože Drame, Adolf Sevčnikar in Bogomir Rotovnik
ter eno priznanje.	zni, kot so grenkoba, oksidacija,
Povprečna ocena vseh vin je bila	motnost, plesen na posodi, kisline
17,27 točk, kar je bistveno bolje kot	itd.	T. Tavčar
SI DRAKIip/DRAK, ŠTUDENTKA/ŠTLDENT?
Si želiš zanimivo priložnostno delo?
POSTANI HOSTESA/HOSTES
na kulturnih, turističnih in drugih prireditvah.
Pokliči na tel št. 712 12 50, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
TEHNIČNI PREGLEDI REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJA
_ V ŠEMPETRU! ^
MÉrZ/JÉ
Za poti brez skrbi
www.amzs.si
tehnični pregledi
Vseh osebnih vozil in motornih koles • Kombiniranih vozil • Osebnih specialnih vozil • Lahkih priklopnikov in tovornih vozil do skupne mase 3500 kilogramov, tudi traktorjev in traktorskih priklopnikov
registracije in zavarovanja
zavarovalnica Triglav, Adriatic, Slovenica, Tilia ali Mariborska zavarovalnica
včlanjevanje
FI • izdaja mednarodnih dokumentov, vinjet, pomoč na cesti, AMZS Lüj£lftr rent a car AMZS d.d., PE ŠEMPETER v Savinjski dolini, Rimska c. 98B, 3011 ŠEMPETER v Savinjski dolini
A IV! Z S
tel.: 03/ 70 32 500 fax: 03/ 70 32 512
Delovni čas:
Od pon. - pet. od 7 00 do 20 00 Sobota od 7 00 do 12 00
AMZS d.d., Dunajska 128a, Ljubljana
ŠPORTNE PRIREDITVE V JUNIJU 2003
DATUM	NAZIV:	URA:	KRAJ:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA:	TELEFON:
1. junij	Po obronkih Galicije	Info tel.	Obronki Galicije	PD Žalec - PS Galicija	Ivan Brežnik	040 341 946
1. junij	Polfinale DP za invalide v namiznem tenisu	9.00	Petrovče	ŠD Petrovče - NT sekcija	Bruno Randl	570 72 10
4. junij	Atletski miting	16.00	ŠC Žalec	AK Žalec	Adi Vidmajer	713 24 22
6. junij	Ligaška nogometna tekma st. dečkov U -14	17.00	ŠC Žalec	NK Žalec	Samo Verstovšek	041 427 334
6. junij	Balinanje-poskusi balinati	Info tel.	Žalec	Balinarski klub Žalec	Latif Kulič	latif@email.si
7. junij	Nogometni turnir - malčki (povabljene ekipe)	10.00	ŠC Žalec	NK Žalec	Samo Verstovšek	041 427 334
7. junij	Drž. posam. prvenstvo v pospešenem šahu	Info tel.	Griže	ŠK Griže	Dani Vombek	031 768 083
7. junij	Turnir v namiznem tenisu	13.00	Gotovlje	ŠRD Borut Gotovlje	Gorazd Založnik	041 474 642
7. junij	Odbojka na mivki - mešane ekipe do 14 let	10.00	ŠC Zupanc	OK Spodnja Savinjska	Dragan Bojinovič	041 393 092
7. junij	Regijsko tekmovanje v namiznem tenisu	9.00	Petrovče	Medobč. društvo invalidov	Leon Bevc	571 68 16
8. junij	Drž. ekipno prvenstvo v pospešenem šahu	Info tel.	Griže	ŠK Griže	Dani Vombek	031 768 083
13. junij	Štormanov memorial v šahu	16.00	Gotovlje	ŠRD Borut Gotovlje	Gorazd Založnik	041 474 642
13. junij	Nogometni turnir za osnovnošolce	16.00	Gotovlje	ŠRD Borut Gotovlje	Sandi Trobiš	041 675 713
14. junij	Nogometni turnir - cicibani in mlajši dečki (povabljene ekipe)	10.00	ŠC Žalec	NK Žalec	Samo Verstovšek	041 427 334
14. junij	Odbojka na mivki - mešane ekipe do 18 let	10.00	ŠC Zupanc	OK Spodnja Savinjska	Dragan Bojinovič	041 393 092
14. junij	Nogometni turnir za veterane nad 35 let	14.00	Gotovlje	ŠRD Borut Gotovlje	Božo Radič	041 634 229
14. junij	Planinski izlet na Imneska gorca-Vitštanj	8.00	Rudnica	Planinsko društvo Šempeter	Silvo Črepinšek	031 501 244
14. junij	Kolesarski vzpon Letuš-Dobrovlje	Info tel.	Žalec	Kolesarski klub Žalec	Branko Stropnik	041 220 525
15. junij	Nogometni turnir za vse	9.00	Gotovlje	ŠRD Borut Gotovlje	Sandi Trobiš	041 675 713
15. junij	Tekmovanje mladih gasilcev	8.00	ŠC Žalec	Gasilska zveza Žalec	Franci Naraks	420 92 17
16. junij	OŠ nogometni turnir - turnir zaselkov	Info tel.	Griže	DŠR Partizan Griže	Sašo Veligošek	041 727 217
18. junij	Odbojka na mivki za osnovnošolce	16.00	Šempeter	TVD Partizan Šempeter	Milan Pulko	041 411 322
20. junij	Košarkarski turnir trojk za vse	16.00	Gotovlje	ŠRD Borut Gotovlje	Igor Kelenberger	041 690 583
20. junij	Teniški turnir “Manager"	Info tel.	ŠC Žalec	Tenis klub Žalec	Lojze Posedel	713 64 20
21. junij	Turnir generacij v odbojki	16.00	Šempeter	TVD Partizan Šempeter	Milan Pulko	041 411 322
21. junij	Odbojkarski turnir za pokal KS Šempeter	16.00	OŠ Šempeter	OK Spodnja Savinjska	Dragan Bojinovič	041 393 092
21. junij	Pionirska tenis liga	Info tel.	ŠC Žalec	Teniška akademija Žalec	Tomaž Volk	041 698 276
21. junij	Demonstracija in obletnica kluba Aljesan	18.00	Šempeter	Društvo Aljesan Šempeter	Sandi Jelen	041 719 586
21. junij	Tenis turnir posameznikov	9.00	Petrovče	ŠD Petrovče - tenis sekcija	Ivan Rehar	041 743 807
25. junij	Šahovski turnir ob 55.obletnici	Info tel.	Šempeter	ŠD Savinjčan	Jožef Peternel	031 719 123
25. junij	Strelsko tekmovanje ob Dnevu državnosti	Info tel.	Liboje	Strelsko društvo Liboje	Emil Toplak	041 240 715
27.-28. junij	Nogometni maraton 24 ur	Info tel.	Griže	DŠR Partizan	Sašo Veligošek	041 727 217
28. junij	Turnir trojk v košarki	14.00	Šempeter	TVD Partizan Šempeter	Milan Pulko	041 411 322
28. junij	Odbojka na mivki - mešani pari	14.00	Šempeter	TVD Partizan Šempeter	Milan Pulko	041 411 322
28. junij	Tradicionalni turnir v odbojki za pokal Vrbja	Info tel.	Vrbje	ŠD Vrbje	Milan Vogrinc	031 391 319
28. junij	Planinski pohod po obronkih KS Šempeter	8.00	KS Šempeter	Planinsko društvo Šempeter	Silvo Črepinšek	031 501 244
28.-29- junij	Tenis turnir - gališki dnevi	Info tel.	Šempeter	Tenis klub Trje	Martin Pemovšek	572 81 86
29- junij	Kvalifikacije za DP v balinanju-miadinci-18 let	Info tel.	Žalec	Balinarski klub Žalec	Latif Kulič	latif@email.si
29- junij	Orientacijski pohod za vse	Info tel.	Podlog	ŠRD Rega	Ivan Napotnik	Podlog 28
ZBRAT IN UREDIL: ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC - enota ŠPORT
Napovednik
maj 2003
PRIREDITVE V JUNIJU					
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
30. maj ob 10. uri	POSVET TURIST. DRUŠTEV S PODEŽELJA	DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC	ZKST, Zveza TD obč. Žalec, RAS	SABINA KLADNIK	041 743 010
30. 5 do 1. 6. od 9- ure dalje	KONJENIŠKI TURNIR NOVO CELJE 2003	PARK NOVO CELJE	KONJENIŠKO DRUŠTVO PEGAZ in ZKST	JANEZ SIMONIČ	041 362 054
31.5. ob 9- uri (če bo dež 7.6.)	REKREAT. KOLES. PO KOLES. POTI št. 10	ODHOD S “P” ob Občini Polzela	TD OBČINE POLZEU	ALENKA ŽNIDAR	703 32 20
31. maj od 10. do 12. ure	VESELI ERIN DAN (srečanje harmonikarjev)	NAKUPOVALNI CENTER ERA ŽALEC		BREDA RETUZNIK	896 03 57
31. maj ob 18. uri	FESTIVAL AKUST. GLASBE POLZELA 2003	PLOŠČAD - PARK SENEK	KLUB GLASBENIKOV POLZEU	SIMON CUKJATI	041 519 736
od 31.5 do 1.6. od 10. do 17. ure	TEČAJ PRANIC HEALING-a	MAU DVORANA KUD POLZELA	ART ANGEL - društ. za ubrano življenje	ANDREJA NOVAK MARTINA OCVIRK	031 309 169 041 399 365
1. junij ob 6. uri	PLANINSKI POHOD	MATKOV ŠKAF (odhod izpred OS Prebold)	PD PREBOLD	ROMAN KOSTANJŠEK	031 438 748
1. junij ob 7. uri	POKAL JANKA PALETA	PRESERJE	RD ŠEMPETER	JOŽE OBLAK	041 417 659
1. junij ob 8.30	POHOD PO OBRONKIH KS GALICIJA	POS TRJE - SENTJUNGERT	PLAN. SEKCIJA GALICIJA	MILAN AŠENBERGER	031 244 771
1. junij ob 11.30	SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV ANDRAŽA	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	DU	ANTON MESIČ	572 03 03
1. junij ob 17. uri	2 SREČANJE CERKV. OTROS. PEV. ZBOROV	ŽUPNIJSKA CERKEV POLZELA	ŽUPNIJSKI ODBOR	TINA NOVAK	041 642 792
1. junij ob 16. uri	NIKINI ŠANSONI IN PLES PEKLENŠČKOV	JAMA PEKEL	TD ŠEMPETER	METKA VOĆKO	700 20 56, 031 645 937
od 1. do 28. junija	GAI.IŠKI DNEVI	GALICIJA	TD GALICIJA	CVETKA PEMOVSEK	031 243 725
3. junij ob 17.30	AEROBIKA-ZAKLJUCEK INTERES. DEJAVNOSTI	DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC	VRTCI OBČINE ŽALEC	vida Stingi.	713 14 72
3. junij ob 19 30	SALONSKI VEČER - TRIO FLAVT	SAVINOV SALON	GLASBENA SOU ŽALEC	TANJA CEHNER	571 72 71
4. junij ob 7. uri	POHOD TROJANE-CEMSENIŠKA PLANINA	odhod izpred bifeja DU Polzela (lasten prevoz)	DU POLZEU	Prijave bife DU Polzela	572 07 44
5. junij ob 20.30	RAZSTAVA “DOBRA VOLJA”	SAVINOV SALON	ZKŠT	URŠKA KRASOVIC	041 843 658
6. junij ob 20. uri	LETNI KONCERT MePZ “A CAPPELLA” PETROVČE	BAZILIKA MATERE BOŽJE - PETROVCE	KD PETROVCE IN MEŠANI PEVSKI ZBOR	CVETKA RAMŠAK	705 05 81
7. junij	TENISKI TURNIR	SK PREBOLD	TENISKI CENTER AS	VLADO ŽUŽA	041 736 161
7. junij	praznik Češenj	GORIŠKA BRDA	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	571 70 78
7. junij ob 9- uri	MEDOBČINSKI TURNIR V ŠAHU	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	SD ANDRAŽ	STANKO HRIBERSEK	572 05 22
7. junij ob 10. uri	CELODNEVNI TURNIR - ODBOJKA NA MIVKI	TENIS CENTER ZUPANC	OK Spod. Sav. Dolina	DRAGAN BOJINOVIČ	041 393 092
7. junij ob 16. uri	RIBIŠKO VEČERNO MEDDRUŽ. TEKMOVANJE	PRESERJE	RD ŠEMPETER	JOŽE OBLAK	041 417 659
7. junij ob 19 30	SREDI ZVEZD (1. festival vok. zabav, glasbe Žalec 03)	DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC	KUD ŽALEC	JOŽICA OCVIRK	491 38 40
7. junij ob 21. uri	NASTOP GOSTUJOČE GLAS. SKUPINE	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	KD ANDRAŽ	JOŽE KUŽNIK	031 358 087
8. junij ob 7. uri	GOLICA-DOVSKA BABA-DOVJE	Odhod d “P” ob občini Polzela	PD POLZEU	ZORAN STOK	041 754 778
8 junij ob 9-30	LEPA NEDELJA V PETROVČAH	BAZILIKA MATERE BOŽJE-PETROVCE	ŽUPNIJSKI URAD PETROVCE	p. IVAN ARZENŠEK	041 437 145
8. junij ob 10.30	MAŠA NA GORI OLJKI	CERKEV SV. KRIZA	ŽUPNIJSKI ODBOR POLZEU	JOŽE KOVACEC	705 00 03
8. junij ob 11.30	BLAGOSLOV OBNOVLJENE KAPELE	DVOREC NOVO CELJE	ŽUPNIJSKI URAD PETROVCE	PATER IVAN ARZENŠEK	041 437 145
8. junij ob 12. uri	MIŠ MAŠ	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	KUD SVOBODA GRIZE	DANILO BASLE	041 709 179
od 9- do 14. junija	TEDEN ŠPORTA V BRASLOVČAH, TURNIRJI V ODBOJKI, KOŠARKI, BADMINTONU, NAMIZNEM TENISU, ŠAHU, NOGOMETU		ŠPORTNA ZVEZA BRASLOVČE	FRANJO PUSTOSLEMŠEK	703 84 04
9- junij ob 16. uri	VESELO POPOLDNE Z GOSTOM	IGRIŠČE WZ ŠEMPETER	VVZ ŠEMPETER	TATJANA BOJINOVIČ	570 12 00
10. junij ob 20. uri	KITARSKI KONCERT LUCIJE LAVBIČ in MARUŠE MIRNIK	KNJIŽNICA OS PETROVCE	KD PETROVČE	METODA URANJEK	570 72 80
13. junij ob 16. uri	59- LUNOHOD PTUJ - UČKO	AVTOBUS - pred “P” ob Občini Polzela	DU POLZEU	STANE ŠTORMAN	572 07 44
13. junij	Zaključek akcije ZLATI SONČEK	OŠ PREBOLD	OS PREBOLD	MARJAN PUVCAK	041 766 494
13- junij ob 19-30	KONCERT HARMONIK. ORKESTRA	BAZILIKA MATERE BOŽJE PETROVCE	GLASBENA SOU ŽALEC	TANJA CEHNER	571 72 71
14. junij ob 7. uri	AGREZEV MEMORIAL	PRESERJE	RD ŠEMEPTER	JOŽE OBLAK	041 417 659
14. junij ob 8. uri	POHOD BOSIH IZ VELENJA NA GORO OLJKO	IZ VELENJA	PD POLZEU	ZORAN STOK	041 754 778
14. junij ob 8. uri	PLANINSKI IZLET NA IMENSKO GORCO-VIRŠTANJ	RUDNICA	PD ŠEMPETER	SILVO ČREPINSEK	031 501 244
14. junij ob 9- uri	KOLESARJENJE PO CESTAH OBČINE PREBOLD	GAJ PREBOLD	SD PARTIZAN PREBOLD	ZLATKO BEZJAK	031 201 609
14.6. ob 9- uri (če bo dež 21. junija)	KOLESAR. SREČANJE POLZEU-VELENJE	Odhod s “P” ob Občini Polzela	TD OBČINE POLZEU, TZ VELENJE	ALENKA ŽNIDAR	703 32 20
14. junij ob 10 uri	KOLESARSKI VZPON (startnina 2000 SIT)	LETUŠ-DOBROVLJE	START V LETUŠU (prijave do 8.30)	BRANKO STROPNIK	571 58 36
14. junij ob 10. uri	CELODNEVNI TURNIR - ODBOJKA NA MIVKI	TENIS CENTER ZUPANC	OK Spod. Sav. Dolina	DRAGAN BOJINOVIČ	041 393 092
14. junij ob 15. uri	1ÄH	GASILSKI DOM PERNOVO	SPORT. DRUŠTVO HOFREIN	DEJAN AŠENBERGER	041 912 543
14. junij ob 17.30	ADRENALIN TRIATLON ZA POKAL DIVERIN	POSESTVO ZOVNEK, BRASLOVČE	OBČINA BRASLOVČE	BOŠTJAN KRAGL	041 402 38Ó
od 14. do 15.6. od 10. do 17. ure	TEČAJ PRANIC HEALING-a	MAU DVORNA KUD POLZELA	ART ANGEL-društ. za ubrano življ.	ANDREJA NOVAK MARTLNA OCVIRK	031 309 169 041 399 365
15. junij ob 8. uri	DRUŽINSKI IZLET S KOLESI	Odhod iz “P” ob športnem igrišču	SD ANDRAŽ	VILI PIZORN	572 03 37
15. junij ob 8. uri	PRAZNIK KS GOTOVLJE - LOVSKO STREL. TEKM.	SV.JEDERT	LD ŽALEC	RUDI JANEŽIČ	041 787 943
15. junij ob 9- uri	TURNIR V NOGOM. MED ZASELKI V KS GALICIJA	IGRIŠČE ZAVRH	ŠPORT. DRUŠTVO HOFREIN	MATJAŽ AŠENBERGER	041 401 062
15. junij ob 9- uri	TENIS (NAD 18. LET) - DVOJICE	TENIS IGRIŠČE PRI BAZENU	SD PARTIZAN PREBOLD	ZLATKO BEZJAK	031 201 609
19- junij	MEDOBC. TEKM. DRUST. UPOK. OB PRAZNIKU OBČINE PREBOLD	GAJ PREBOLD	DU PREBOLD	IVAN LEBER	572 44 03
19- junij ob 16. uri	ODPRTJE PRENOV KNJIŽNICE IN GRAFIČNA DELAVNICA	KNJIŽNICA PREBOLD	KNJIŽNICA PREBOLD	KNJIŽNICA PREBOLD	705 35 40
19- junij ob 17. uri	$OU ANDRAŽ SE PREDSTAVI	IGRIŠČE ANDRAŽ	OŠ IN DPM	MARTINA OGRAJENŠEK	041 278 328
19- junij ob 19. uri	BONT S PLANETA ETIKETA SEJE PRIPELJAL Z RENOJEM V ŽALEC	DVORANA KZ GOTOVLJE	I OS ŽALEC	KARMEN STUSEJ	571 59 85
20. junij ob 19 30	ODPRTJE RAZŠIRJENE ZGOD.-ETNOL. ZBIRKE “PREBOLD SKOZI CAS”	GRAŠČINA PREBOLD	OBČINA PREBOLD	METKA SRIBAR	703 64 02
20. junij	ZAKLJUČEK AKCIJE KRPAN	OS PREBOLD	OS PREBOLD	MARJAN PUVCAK	041 766 494
20. junij ob 20. uri	KONCERT ZA MLADE - Z GUVO NA ZABAVO	PETROVCE	TD PETROVCE	PRIMOŽ ŠTORMAN	041 440 954
20. in 21. junij ob 20.30	VEČER GLASBE, PLESA IN PETJA NA PRAGU POLETJA	ANTIČNI PARK ŠEMPETER	TD, OS, KUD, MPZ ŠEMEPTER	METKA VOCKO	031 645937
21. junij ob 7.30	GASILSKI TEK CERKEV GALICIJA-HRAMŠE-GORCA	IGRIŠČE VEL. PIREŠICA	KO RK GALICIJA	DRAGICA TRATNIK	040 349 604
21. junij ob 9- uri	KOLESARSKI VZPON OD KRAJNČEVEGA MONA DO PLAN. DOMA V MAR. REKI		SD MARIJA REKA, OBČINA PREBOLD	ANDREJ ZAGOŽEN	041 685 063
21. junij ob 9- uri	RIBOLOV (prehod, pokal občine Prebold)	DRUŠTVO PRIJATELJEV RIBOLOVA	RIBNIK PREBOLD	MILAN RADELJIC	031 531 947
21. junij ob 12. uri	ŠPORTNE IGRE V MARIJA REKI	MARIJA REKA	ŠD MARIJA REKA, OBČINA PREBOLD	ANDREJ ZAGOŽEN	041 685 063
21. junij ob ló.uri	Srečanje članov in občank ob 25-LETNICI DRUŠTVA IN DNEVU DRŽAVNOSTI	IGRIŠČE ANDRAŽ	SD ANDRAŽ	SIMON OGRAJENŠEK	031 393 499
21. junij ob 15. uri	ORIENT. POHOD GASILSKE MLADENE	GASILSKI DOM PERNOVO-KS GALICIJA	PGD VEL. PIREŠICA	JANKO GROBELNIK	041 783 101
21. junij ob 16. uri	KOŠARKA V TROJKAH	IGRIŠČE VEL. PIREŠICA	ŠPORT. DRUŠTVO HOFREIN	JANEZ VOZELJ	070 720 464
21. junij ob 16. uri	TURNIR ZA POKAL KS ŠEMPETER - DVORANSKA ODBOJKA	ŠPORTNA DVORANA OS ŠEMPETER	OK Spod. Sav. Dobna	MILAN PULKO	041 411 322
21. junij ob 18. uri	PARADA GASILCEV OB 100-LETNICI DRUŠTVA	SREDIŠČE VASI GOTOVLJE	PGD GOTOVLJE	EDVARD KUGLER	041 783 135
21. junij ob 19- uri	1. FESTIVAL DOMAČ. ANSAMBLOV (za veliko nagrado Sav.doline)	ŠOTOR PRED PUN. DOMOM V MARIJA REKI	SD MARIJA REKA	CITA GALIC	041 650 712
21. junij ob 20. uri	POZDRAV POLETJU V PETROVČAH	PETROVCE	TD PETROVCE	VLASTA VRBANČIČ	041 689 364
21. junij ob 20. uri	DRUŽ. SREČANJE KRAJANOV OB PRAZNIK IS, DRŽAVNEM PRAZNIKU IN' 100-LETNICI PGD	SREDIŠČE VASI GOTOVLJE	PGD GOTOVLJE, KD IN KS GOTOVLJE	EDVARD KUGLER	041 783 135
22. junij ob 7. uri	TEKMOVANJE ZA RIBIŠKEGA CARJA	PRESERJE	RD ŠEMPETER	JOŽE OBLAK	041 417 659
22. junij ob 8.30	KOLESARJENJE	IGRIŠČE VEL.PIRESlCA-KS GALICIJA	TURIST. DRUŠTVO GALICIJA	CVETKA PERNOVSEK	031 243 725
22. junij ob 9- uri	ODBOJKA	DOM NINE POKORN	SPORT. DRUŠTVO HOFREIN	MATJAŽ AŠENBERGER	041 401 062
22. junij ob 15. uri	STRELJANJE	TURIST. KMETIJA JAKAC, HRAMŠE	SPORT. DRUŠTVO HOFREIN	MATEJ AŠENBERGER	041 675 727
22. in 23. junij ob 9- uri	RAZSTAVA ROČNIH DEL	DVORANA KZ	KRAJANI ŠEMPETRA	HRANISUV KOCIC	570 11 00
od 22. do 25. junija	PO HRIBIH IN ZALIVIH LOŠINJA	OTOK LOŠINJ	PD ZABUKOVICA	IVAN PRIVORA	031 860 188
22. junija ob 15. uri	Predstavitev oranja na hribovskih kmetijah v preteklosti in danes		KD MARIJA REKA	CITA GALIC	041 650 712
22. junij ob 16. uri	POJEMO IN GODEMO (7. srečanje ljud. godcev in pevcev)	ŠOTOR PRED PLAN. DOMOM V MARIJA REJO	KD MARIJA REKA	CITA GALIC	041 650 712
23. junij ob 19. uri	PRIREDITEV OB ZAK. SOL. LETA	DVORANA KZ GOTOVLJE	I. OŠ ŽALEC	ANDREJA ČUK	571 81 27
24. junij ob 18. uri	TEK NA SENTJUNGERT	POŠ TRJE - SENTJUNGERT	ŠPORT. DRUŠTVO HOFREIN	DAMJAN DOLER	041 266 175
24. junij ob 20. uri	KRESNA NOC NA SENTJUNGERTU	PLANINSKA POSTOJANKA SENTJUNGERT	PLANIN. SEKCIJA GALICIJA	JANKO DOLER	572 82 77
24. junij ob 20. uri	DAN DRŽAVNOSTI	PRED OBRAMBNIM STOLPOM ŽALEC	OBČINA ŽALEC		
24. junij ob 20. uri	OSREDNJA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI	GRAD ŽOVNEK, BRASLOVČE	PROSVETNO DRUŠTVO BRASLOVČE	MATEJA PERGER	703 84 04
24. junij ob 20. uri	17. POHOD SKOZI KRESNO NOC NA GORO OLJKO	Odhod s “P” ob Občini Polzela	PD POLZEU	ZORAN STOK	041 754 778
24. junij	KRESNA NOC NA GORI	KOCA NA GORI	PD ŽALEC	JANKO DOLER	572 82 77
24. junij ob 21. uri	OB KRESNI NOCI NA GORO OLJKO	Odhod iz “P” ob športnem igrišču	SD ANDRAŽ	VILI PIŽORN	572 03 37
25. junij ob 7. uri	II. TEKMA ZA MLADINSKEGA PRVAKA	PRESERJE	RD ŠEMPETER	JOŽE OBLAK	041 417659
25. junij ob 9- uri	ŠAHOVSKI TURNIR	DVORANA KZ	SK ŠEMPETER	JOŽE PETERNEL	031 719123
25. junij ob 10. uri	NAMIZNI TENIS	DOM KRAJANOV GALICIJA	SPORT. DRUŠTVO HOFREIN	ALEŠ SITER	041 344 044
25. junij ob 10. uri	POHOD PO PUNTARSKI POTI	GRAJSKA VAS, TABOR	TD GOMILSKO, OBČINI TABOR LN BRASLOVČE	UROŠ HERMAN	705 70 80
25. junij ob 15. uri	SREČANJE narodnozab. ansamblov	POD ŠOTOROM GD ZAVRH/GAUCIJA	PGD ZAVRIl/GALICIJA LN KRAJANI ZAVRHA	IVAN ŠMARČAN	041 745 558
27. junij ob 20. uri	Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti in slavnostna seja ob prazniku Občine Prebold	DVORANA PREBOLD	OBČINA PREBOLD	OBČINA PREBOLD	703 Č4 00
28. junij ob 8. uri	POHOD PO POTEH KS ŠEMPETER	SC REGA PODLOG	PD ŠEMPETER	SILVO ČREPINŠEK	031 501 244
28. junij ob 8. uri	ODPRTI TENIS TUR. KS GALICIJA	ASFALTNA BAZA VEL. PIREŠICA	TENIS KLUB TRJE 2000	IVO KAMENSEK	041 691 507
28. junij ob 11.30	SPOMIN. SLOVES. OB 6O-LETNICI USTANOVITVE VI SNOUB SIAVU ŠLANDRA	SKUPNOST BORCEV VI. SNOUB SLAVKA ŠLANDRA IN OBCLNSKA ZB IN UDELEŽENCEV NOB PREBOLD		PETEK VILJEM	570 15 54
od 28. junija do 6. julija	FESTIVAL ŽALEC S SPREMLJAJOČIMI PRIREDITVAMI	ŽALEC	VEČ ORGANIZATORJEV	SABINA KLADNIK	041 743 010
28. junij ob 20. uri	SLAVNOSTNA SEJA SVETA KS ŠEMPETER	DVORANA KZ	KS ŠEMPETER	JOŽERANDL	041 624 549
29. junij od 7. ure dalje	TRADICIONALNI POLETNI TONCEV POHOD V MARIJA REKO	PLANINSKI DOM MARIJA REKA	PD PREBOLD	DUŠAN VEDENIK	041 752 899
29. junij ob 16. uri	SLOVESNA MASA, BLAGOSL. HPA SV. PETRA IN SREČANJE KRAJANOV	CERKEV SV. PETRA	ŽUPNIJSKI URAD	MIRKO ŠKOFLEK	703 34 70
maj2003
Kultura
Jubilejni koncert MPZ Petrovče
45 let MPZ Petrovče
Moški pevski zbor Petrovče letos zaokrožuje 45-letnico svojega delovanja. Ob tem jubileju so v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah pripravili slavnostni koncert, ki ga je povezovala Irena Srebot -Črepinšek.
Moški pevski zbor Petrovče je bil ustanovljen leta 1958 in je neprekinjeno deloval do leta 1978. Po dveletni prekinitvi je leta 1980 zopet začel z vajami in nastopi. Zbor je 30 let vodil Ivan Gostečnik, nato pa ga je prevzela in ga uspešno vodi še danes prof. Metka Berk. V vlogi predsednika zbora je bil do leta 1978 Rado Lipovšek, nato pa je vajeti v svoje roke prevzel Konrad Podbregar. Zbor se udeležuje številnih kulturnih prireditev, nastopov na občinskih in medobčinskih revijah. Moto pevcev je ohranjati lepo slovensko pesem in z njo bogatiti kulturni prostor svojega kraja in doline.
Ob tej priložnosti je Jožica Ocvirk,
vodja 01 Javnega sklada kulturnih dejavnosti Žalec podelila Gallusove značke. Zlati znački sta prejela Martin Ozir in Martin Zupanc, bronasti pa Drago Podgorelec in Dani Reberšak. Za popestritev slavnostnega večera je na harfo zaigrala Urška Križnik. Pred drugim delom koncerta so se na odru zvrstili predstavniki pevskih zborov in drugi gostje, ki so zboru in zborovodkinji izrekli čestitke ob jubileju. Posebne pozornosti sta bila deležna Vlado Klinc in Rado Lipovšek, ki v zboru prepevata od vsega začetka.
Ob zaključku je zbrane nagovoril župan Lojze Posedel in pevcem izrekel vse priznanje za njihovo dolgoletno petje in ohranjanje slovenske pesmi, pevci pa so župana presenetili z zanimivim darilom -miniaturno vinsko stiskalnico. Jubilej so zaokrožili s skupno zdravico vseh udeležencev koncerta, v ožjem krogu pa nadaljevali z družabnim večerom.	D. N.
Del mladih udeležencev likovne delavnice z Julijano Juhart in Nikom Ignjatovičem
Extempore 2003 za otroke
Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor oziroma likovna sekcija, ki jo vodi Julijana Juhart, je v sodelovanju z mednarodnim društvom Otroci otrokom iz Celja pripravila v Taboru I. EXTEMPORE 2003 za otroke.
Likovna sekcija taborskega kulturnega društva z imenom Mavrica, združuje več različno mislečih in delujočih ustvarjalcev, ki ustvarjajo svoja slikarska dela bodisi z oljnimi barvami, kredo, tempero ... ali pa se ukvarjajo s poslikavo svile, stekla ali celo z umetnim kovaštvom. Vse to so prikazali na razstavi, ki je bila na ogled v času likovne delavnice za otroke, na kateri je sodeloval tudi predsednik celjskega mednarodnega društva Otroci otrokom Niko Ignjatovič.
Slednji je povedal, da se njihove aktivnosti dogajajo v starih krajevnih jedrih, v naravi, na notranjih in zunanjih bazenskih objektih po Sloveniji. Otroci so vključeni v celodnevne projekte, v katere je vključena tudi vzgoja in ustvarjalne dejavnosti z razvedrilom. Spoznavajo različne tehnike, od poslikave z emajlom, do ustvarjanja na keramiko, modeliranje, kalupiranje, risanje ... imajo pa tudi program poučevanja, tako da starejši letniki oz. razredi brezplačno poučujejo mlajše. Vse dejavnosti so brezplačne.
Tako je bilo tudi na likovni, sicer enodnevni delavnici v Taboru. Otroci so prihajali in odhajali in se imeli lepo, hkrati pa so spoznali marsikaj zanimivega. Za svoje stvaritve so ob koncu prejeli Uidi posebna priznanja.
D. N.
Učenci razstavljali likovna dela
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 22. maja odprta razstava likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Zbrane je na otvoritvi razstave najprej pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razbor-šek, nato pa je likovno ustvarjalnost 130 učencev predstavila likovna pedagoginja Angelca Pinter.
Med drugim je povedala, da je razstava dokaz, da je ustvarjalnost pri učencih prisotna in s pomočjo mentorjev v veliki meri izražena. Predstavljeni so likovni izdelki z vseh likovnih področjih. Na slikarskih izdelkih je opaziti močno barvno pestrost in prikazano je znanje barvnih odnosov z najrazličnejšimi slikarskimi materiali. Pogosto je otrok motiv v svojem ustvarjalnem
nemiru naslikal z veliko mero domišljije ah po opazovanju.
Področje, ki je bilo na razstavi zastopano v večji meri, je kiparstvo. S pomočjo različnih tehnik, gline, žice, kamna, mavca, papirja, testa so nastali zanimivi navihani in nagajivi obrazi, vesele maske, razgibane človeške in živalske figure, posodice najrazličnejših oblik in reliefi iz naravnih materialov. V sodobnem času poznamo posebno zvrst kiparstva, ki se imenuje instalacija. V devetletki se z njo seznanjajo tudi učenci. Pri izražanju uporabljajo predmete iz vsakdanjega življenja in z njihovo kombinacijo opozarjajo na aktualne probleme, kot je bila na primer vojna v Iraku.
Po krajšem kulturnem programu je razstavo odprl žalski župan Lojze Posedel in vsem devetim šolam podelil pisna priznanja za sodelovanje.
T. Tavčar
Utrinek z razstave
Letos pelo skoraj osemsto otrok
Javni	sklad	Republike
Slovenije za	kulturne
dejavnosti - območna izpostava Žalec in I. Osnovna šola Žalec sta pred kratkim v Domu II. slovenskega tabora pripravila območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, na kateri je v dveh delih nastopilo 18 zborov s 756 pevci osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, razen iz Osnovne šole Polzela.
Vsak zbor je zapel tri pesmi, petje pa je ocenjeval mag. Anton Vrbančič iz Maribora. Na prvem koncertu so se predstavih otroški pevski zbori z
II. OŠ Žalec, osnovnih šol Braslovče, Griže - Liboje, Vransko - Tabor, mlajši otroški pevski zbor Cicibani OŠ Vransko - Tabor in mladinski pevski zbori z OŠ Griže, Vransko -Tabor in Braslovče. V drugem delu koncerta so peli otroški pevski zbori s podružničnih OŠ Trje in Gotovlje, z OŠ Petrovče, Prebold, Šempeter in I. OŠ Žalec ter mladinski pevski zbori z OŠ Petrovče, Šempeter, Prebold in I. OŠ Žalec. Koncertoma, ki jih je povezovala Jožica Ocvirk, je prisostvovalo dokaj številčno občinstvo.
T. Tavčar
Med nastopom otroškega pevskega zbora OŠ Griže - Liboje, ki ga vodi Andreja Konovšek.
Politika, bolezen moja
Takšen naslov ima komedija Toneta Partljiča, ki je doživela že več uprizoritev raznih dramskih skupin po Sloveniji. Za letošnjo gledališko sezono jo je na oder postavila tudi gledališka skupina KUD Svoboda Griže. Prvič so se z njo predstavili domačemu občinstvu 10. maja, ponovitev pa je bila teden dni kasneje. Premiere se je udeležil tudi Tone Partljič s soprogo.
Njuna prisotnost je bila za griške gledališčnike prijetno doživetje in priznanje. Še posebno zanimivo je bilo po predstavi, ko so bik ustvarjalci neposredno iz avtorjevih ust deležni pohval in nadvse ugodne kritike.
Tokratna Partljičeva komedija, ki je nastala v prvih letih samostojne države, opisuje družino, kjer zakonca hkrati odideta v pokoj in v preobilici prostega časa počenjata vse mogoče. Mož se kot upokojeni železničar jezi na politiko in vztrajno piše pisma bralcev. Tako ga opazijo pri upokojenski stranki in ga predlagajo za kandidata na poslanskih volitvah. Žena ima svoje prijateljice, s katerimi se sestajajo na aerobiki, kjer poučuje mladi Roberto, ki zna izkoristiti naivnost Ivane in iz nje izvleči marsikakšen tolar. Ivanine prijateljice jo predlagajo za svojo kandidatko na volitvah. Tako sta sedaj zakonca tudi v tem pogledu vsak na svojem bregu. Da je vse skupaj še bolj zapleteno, za poslanca kandidira njun zet, ki je sicer zaposlen na televiziji. Jezita se tudi na svoji hčeri, za kateri pa nikoh nimata časa in tako tudi ne opazita, kdaj je njuna najmlajša, ki se je predala idejam Hare krišne, odšla od doma V komediji pa seveda ne gre brez Micike, sicer Smukove sorodnice, ki pomaga pri gospodinjskih opravilih, njenega Frančeka, gospe
Gnamuš, gospe Otehje in ostalih.
V komediji nastopajo: Igor Vefigošek, Tanja Turnšek, Nina Markovič, Valerija Smolar, Petra Župevc, Trezika Žuža, Valčka Gnus in Cita Pospeh, Uroš Premik, Joži Gabršek, Boris Vulovič, Olga Markovič in Januš Grobelnik. Igro je režirala Olga Markovič, sceno je postavil Aco Markovič, luč je bila v rokah tonskega mojstra Vilija Golavška in njegovega sina Aleša, vse skupaj pa je budno spremljala šepetalka Tanja Tkauc. In kaj je po predstavi povedal Tone Partljič?
“Zelo sem vesel, da sem prišel v Griže, čeprav načeloma pisatelj naj ne bi hodil naokrog in gledal svoja dela in ob njih užival samovšečno, ampak mora strmeti za tem, kaj bo še napisal. Da sem prišel v Griže, se imam zahvaliti vztrajnosti Jožija Gabrška, ki me je večkrat klical. Današnji večer je bil resnično prazničen, tako za igralce kot občinstvo, ki je komedijo sprejelo z velikim navdušenjem, kar laska tudi meni kot avtorju. Moram reči, da sem zelo vesel, ker so za uprizoritev izbrali mojo komedijo. Igralcem in režiserki Olgi Markovič pa moram za opravljeno delo izreči vse priznanje, saj imajo vehko smisla za uprizarjanje komedij. Tako kot ni komedije lahko napisati, tako je tudi ni lahko igrati, saj lahko zaradi pretiravanj hitro postane neokusna in primitivna. S prevelikimi tovrstnimi zadržki pa se lahko zgodi, da zadeva ni več smešna Ta skupina je našla pravo mero, režija je zelo domiselna in z vrsto odličnimi detajli. Z več ponovitvami pa bo zagotovo vse še bolj izpiljeno, zlasti tehnika, ki še ni povsem brezhibna. Vsekakor pa sem prijetno presenečen nad igralci in režiserko kot tudi nad scenografijo.” D. Naraglav
Praznik petja
Tam ostani, kjer pojo, hudobnih pesmi nimajo, pravi star slovenski pregovor. V občini Polzela, v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, je bilo nedeljsko popoldne kraj srečanja pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo v občini Polzela. Lahko bi ga imenovali kar praznik zborovskega petja. Več kot dvesto pevcev in pevk je sodelovalo na srečanju z naslovom “Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli...”
Nastopih so cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki župnije Polzela pod vodstvom Trne Novak, mladinski pevski zbor OŠ Polzela pod vodstvom Mije Novak, vokalna skupina Margareta, vodi jo Sabina Florjane, vokalni kvintet Lastovka KUD Polzela pod umetniškim
vodstvom Francija Ogriza, dekliški sekstet Polzela, ki ga vodi Trna Novak, cerkveni mešani pevski zbor župnije Polzela pod vodstvom Mije Novak, mešani pevski zbor KUD Polzela pod vodstvom Mije Novak, mešani pevski zbor KUD Polzela pod vodstvom Marka Slokarja, mešani pevski zbor KUD Andraž pod vodstvom Katarine Pustinek in mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar.
Številni poslušalci so ubrano petje zborov nagradili z aplavzom, ob koncu pa so zbori skupaj zapeh še pesem Marija skoz življenje voditi srečno znaš. Že Slomšek je v svojem času zapisal: “Lep božji dar je ubrana pesem in moder pesnik, ki prave pesmi snuje. Srečno pa je ljudstvo, katero veselo peti zna”
T. Tavčar
Kultura
maj 2003
Krivda izpod peresa Ljerke Bizilj Sukič
Slovenski in svetovni dan knjige so v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu proslavili tudi s predstavitvijo knjige rojakinje Ljerke Bizilj Sukič z naslovom Krivda. Predstavitev je v žalsko knjižnico privabila številne obiskovalce.
Avtorico, ki je sicer diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije, ljudje bolj poznajo kot novinarko in poslanko, čeprav je z dvema strokovnima knjigama Cerkev v policijskih arhivih in Novinarski arhivi že dokazala, da je vešča peresa. Roman Krivda pa je njen literarni prvenec, ki preseneča z iskrenostjo in toplino. V ospredju je ljubezen med Slovenko Laro in bosanskim
Srbom, ki je usodna za oba, skozi roman pa vdira balkanska morija z ljudmi in dogodki, ki zaživijo pred nami, kot bi spremljali komentar z vojno prizadetega območja, na katerem je “ petdeset tisoč ljudi umrlo, deset tisoč otrok so ubili, petintrideset tisoč žensk posilili, takšne vojne še ni bilo...” Avtorica je knjigo Krivda posvetila vsem, ki so ostali brez domovine, takšnim, ki jim je daleč od doma, brez domovine, socialne varnosti in z ranjenim ponosom najhuje. Z Bregovičevo in Balaševičevo glasbo je večer toniral Aleš Črnko, o knjigi in njenih junakih pa je z avtorico spletla topel večer Anka Krčmar.
T.T.
				
1 al		lipi j	e	
Ljerka Bizilj Sukič (levo) in Anka Krčmar
Mešani pevski zbor Oljka z dirigentom Markom Slokarjem
Koncert mešanega pevskega zbora Oljka
Med številnimi pevskimi sestavi, ki delujejo v okviru Kulturno umetniškega društva na Polzeli, je številčno najmočnejši Mešani pevski zbor, ki šteje 42 pevcev. Vseh 12 let ga vodi Marko Slokar.
Pred dnevi so pripravili letni koncert, ki je bil nekakšen pregled doseženega v preteklem obdobju. Kot so zapisah v brošuro, ki so jo natisnili ob koncertu, so si ob 1 (Metilici zadah naslednji cilj: Žehmo več in bolje. Pripravili so obsežen program; v repertoar so dodah pesmi tujih avtorjev, poseben izziv pa jim
pomenijo nekohko bolj zahtevne pesmi. Pridružili so se jim novi pevci, nekateri tudi iz drugih občini. Člani zbora so predvsem dijaki, študenti in zaposleni, vse pa druži ljubezen do petja in tudi prijateljstvo.
V prvem delu koncerta se je zbor predstavil s pesmimi tujih avtorjev in duhovnimi pesmimi, zatem pa sta nastopila gosta Dekliški sekstet s Polzele in Kvartet saksafonov Javna vaja iz Velenja. V zadnjem delu so iz grl pevcev Oljke zazvenele domače pesmi. Koncert je navdušil vse poslušalce.
T. Tavčar
imivim kulturnim programom popestrili učenke in učenci preboldske šole, na kateri je preko 30 let poučevala tudi Anči Skok in kamor se
rada vrača tudi še sedaj! Prijetno je bilo tudi po prireditvi v avh dvorane, kjer so poskrbeli za kulinarične užitke.	D. N.
Nevenka Pader in Anči Skok (desno) s svojo knjigo V ogledalu časa
\ ogledalu časa
To je naslov knjige, Id so jo v počastitev svetovnega dneva knjige in praznovanja dneva upora proti okupatorju predstavili v dvorani zadružnega doma v Preboldu. V knjigi, katere avtorica je upokojena učiteljica Anica Skok, je zajet zgodovinski oris preboldskega šolstva od leta 1818 do začetka osamosvajanja Slovenije, leta 1990, ko je bil ukinjen celodnevni pouk.
Na predstavitvi publikacije, ki je pomemben dokument o preteklosti šolstva v Preboldu, je pogovor z avtorico vodila Nevenka Pader. Zbrane sta nagovorila tudi ravnatelj preboldske šole Milan Jezernik in župan občine
Prebold Vinko Debelak. Avtorici sta izrekla vse priznanje za njeno raziskovalno delo in izid knjige. Milan Jezernik je med drugim povedal: “Zgodovina šole ni samo njena zgodovina, ampak nas šolske kronike na zanimiv način seznanjajo tudi z dogajanjem v kraju in širši domovini v različnih obdobjih, ob vzponih pa tudi padcih ... Publikacija, ki nam jo predstavlja naša nekdanja sodelavka Anči Skok, je pomembno delo in prispevek k poznavanju zgodovine šolstva ter odkrivanju in poznavanju posameznih osebnosti, ki so pustile svoj pečat pri razvoju izobraževanja, kulture, športa in splošnem razvoju kraja in šolskega okoliša.”
Predstavitev publikacije so z zan-
Za ohranitev kulturne dediščine
Pod tem naslovom je v dvorani Kulturnega društva Svoboda Liboje v začetku maja potekal dobrodelni koncert, za katerega so se, kot Je dejal predsednik Marjan Vrenko, odločili predvsem z namenom, da pridobijo nekaj sredstev za nadaljnje delovanje svojega društva, ki ima dolgoletno in bogato zgodovino.
Tokratna prireditev je bila neke vrste samopomoč za kritje stroškov, ki jih imajo z ogrevanjem dvorane in njenim vzdrževanjem, ter za kritje ostalih stroškov, saj sredstva, ki jih dobivajo s strani občine ne zadoščajo za normalno delovanje. Po vzoru reka Sam si pomagaj in bog ti
bo pomagal, so se odločili pripraviti dobrodelno prireditev, ki je bila prijeten večer kulture, smeha in zabave, za kar so poskrbeli številni nastopajoči, od najmlajših iz vrtca in osnovne šole do Savinjskih rogistov in Ta pravih muzikantov. Vmes pa so obiskovalci lahko uživah ob petju mladih pevk Suzane Krivec in Evite ter družine Frece, plesu plesne skupine Axsis iz Prebolda, čarovništvu Janija Jošovca, igranju ansambla Cato band in tamburašev, humoristični predstavi Klobase-kovega Pepija in zanimivem voditeljskemu pristopu treh mladih povezovalcev programa.
D. N.
Z dobrodelnega koncerta (med nastopom otrok iz treh družin Frecetovih)
Bosa
Majde Mencinger
Bosa je naslov knjige Majde Mencinger, v kateri v obliki črtic in pisem piše o dogodkih med vojno in o ljubezni. Nastale so na osnovi drobnih beležk, ki jih je avtorica delala skozi življenje in jih shranjevala, da bi nekoč ugledale luč sveta in pričale o nekdanjih dogodkih.
Predstavitev knjige sta v Medobčinski matični knjižnici Žalec pripravila Društvo upokojenih pedagoških delavcev, Sekcija Savinjska dohna, avtorica je namreč upokoje-
na učiteljica, in Medobčinska matična knjižnica Žalec. Predstavitveni recital so izvedli ljubiteljski recitatorji JS Repubhke Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kranj, pod režijskim vodstvom Lojzeta Domajnka, uvodno predstavitev pa je pripravila pesnica Neža Maurer. Vsi, ki so se recitala udeležili, so bih deležni lepega, ganljivega izbranega in odkritosrčnega večera avtoričinih besed, zbranih v Bosi, obenem pa so počastili mednarodni dan družin.
T. Tavčar
Predavanje o Fany Hausmann
Medobčinska matična knjižnica Žalec je v počastitev slovenskega in svetovnega dneva knjige ter ob 185-letnici rojstva in 150-letnici smrti Fanny Haussmann organizirala zanimivo literarno in biografsko predstavitev te domnevno prve slovenske pesnice, ki je pomemben del svojega kratkega življenja preživela v dvorcu Novo Celje.
0 Fany Hausmann je zbranim spregovorila mag. Frančiška Buttolo, ki je vehk del svojega življenja namenila preučevanju slovenske hterame
zgodovine in ob tem prišla tudi v stik z zapisi in pesmimi Fany Hausmann. O njej je leta 1997 napisala članek za Slovenski biografski leksikon oziroma njegovo novo izdajo. Prispevala je nekaj glavnih ugotovitev o Haussmannovi in poeziji, pod katero se je podpisala. Dve leti pozneje je bil v celjskem Muzeju novejše zgodovine tudi simpozij o revolucionarnem letu 1848 in Fany Haussmann. Ga. Buttolo se je simpozija udeležila z referatom na temo Haussmanničino življenje kot značilnosti domnevno njene krike (vsa je iz leta 1848 in 1849), ki je slovenska literarna veda več kot pol
stoletja po izidu ni resno obravnavala.
“Ko sem prvič prišla v stik s pesmimi Fanny Haussmann, sem bila presenečena nad lepotami njene poezije, pa tudi nad zgodovinskim ozadjem, v katerem je le-ta nastajala. Zlasti sem bila pozorna na vpliv Čeha Dunderja, ki je pisal slovar različnih slovenskih jezikov. Dunder je bil odlikovanec ruske akademije in je živel v dvorcu Novo Celje in je gotovo vplival na Fanny, da se je tako zanimala za slovenski jezik, čeprav ne vemo, ah je res ona avtorica teh pesmi," je v uvodu najinega pogovora po končanem predavanju povedala Frančiška Buttolo. V nadaljevanju pa je dodala: “Novo Celje je močno povezano z letom 1848 v Celju in okolici. Pomenilo je kulturni vrh tega območja, saj so bih s Haussmannovo povezani največji izobraženci evropskega kova. Prav lahko je, da je bilo njeno sodelovanje pri
Slovenskih novinah, v katerih je objavljala pesmi, le v tej meri, da je pod pesmi, ki jih je morda napisal kdo drug, dodala le svoj podpis. Recimo, da je bil to zdravnik Šubic, izredno nadarjen človek, ki je prevajal Uidi klasično literaturo v verzih. Seveda je to le ena izmed domnev in so pesmi res plod njenega ustvarjanja. Ker je bila zelo razgledana, je lahko hitro osvojila znanje slovenskega jezika in to v letih 1847/48, res pa je tudi, da pesmi jezikovno niso posebno zapletene, prej enostavne, prešla je namreč iz romantike v realizem. Kljub temu pa se njen vehk talent ni izgubil, saj ravno postromanhka ponuja preprosto, a poudarjeno poezijo, ki je značilna za Fannyne pesmi. Ob tem pa velja dodati, da se v posameznih prefinjenih malenkostih izraža njihova visoka literarna vrednost.”
Predavanje o Fanny je bilo
popestreno z branjen domnevno njenih pesmi. O Fanny Haussmann in njenih pesmih pa Frančiška Buttolo končuje posebno bibliografijo, v kateri bo imela vsaka bibliografska enota tudi opombo. V biografiji bodo
zajed vsi arhivski dokumenti od pisem do najvažnejših povzetkov določenih študij raziskav o Fanny Haussmann.
D. N.
Mag. Frančiška Buttolo med svojim predavanjem o Fanny Hauusmann
20	maj2003	Šport	'i
Savinjske doline
PD Šempeter ne počiva
Člani PD Šempeter v pomladnih mesecih ne počivajo, pravzaprav je to tudi čas povečanega števila pohodov in akcij.
Kar množično in z dobro voljo (kot se spodobi za planince) so se udeležili občinske čistilne akcije in v njenem sklopu pomagali pri sajanju dreves ob Savinji. Lepo so očistili tudi del Savinjske planinske poti od Kadunca do Sv. Jediti.
Uidi eden izmed zelo priljubljenih izletov v neznano ni minil brez smeha, obilice presenečenj in
zabave. Letos se je vse začelo v Kamnici pri Mariboru in nadaljevalo proti Sv. Urbanu z zaključkom na Tojzlovem vrhu.
V sklopu akcije Razpnimo jadra so izpeljali pohod na Gozdnik in sodelovali na prijateljskem srečanju med planinci Šempetra in Šempetra pri Novi Gorici.
Skratka aktivnosti je bilo veliko, kakor tudi udeležencev, kar je razvidno iz slike, na kateri so pohodniki z izleta v neznano.
ZŠD Žalec
Planinci na orientaciji
Planinsko društvo Prebold je v soboto, 10. maja, organiziralo tekmovanje v planinski orientaciji Reška planina 2003. Tekmovanja se je v sončnem in toplem dopoldnevu udeležilo 10 ekip z 39 tekmovalci iz petih planinskih društev Spodnje Savinjske doline.
Tekmovali so v petih kategorijah. Zmagovalci pa so: v kategoriji A (mladi planinci do vključno 6. razreda osnovne šole) prva ekipa planinskega društva Zabukovica, v kategoriji B (od 7. do 9- razreda
osnovne šole) druga ekipa planinskega društva Vransko, v kategoriji C (mladinci od 16. do 27. leta starosti) prva ekipa planinskega društva Šempeter in v kategoriji E (člani nad 40 let) prva ekipa planinskega društva Zabukovica.
Dolžina in zahtevnost poti je bila odvisna od kategorije. Najkrajša pot je bila za kategorijo A, najdaljša pa za kategoriji C in D. Start in cilj sta bila pri domu na Reški planini, celotno tekmovanje pa se je odvijalo na območju Reške planine.
G. Starki
Uspeh kluba Aljesan
Zadnjo soboto v aprilu je v Mariboru na OŠ Bojana Iliha potekalo državno prvenstvo Slovenije v ju-jitsu športnih borbah v kadetski, mladinski in članski konkurenci, ki ga je v sodelovanju z Ju-jitsu zvezo Slovenije organiziral Ju-jitsu klub ADK Maribor. Letošnje tekmovanje je bilo obenem tudi priprava na organizacijo Evropskega pokala v ju-jitsu, ki bo v mesecu maju 2004. Tekmovanja se je udeležilo 110 tekmovalcev iz 10 ju-jitsu klubov iz cele Slovenije.
Iz šempetrskega Ju-jitsu kluba Aljesan se je državnega prvenstva udeležilo 12 tekmovalcev, domov pa so prinesli dve zlati, štiri srebrne in štiri bronaste medalje ter pokal za ekipno 3- mesto. Državna prvaka sta postala David Štraus, in sicer v kategoriji kadetov do 48 kg, ter Tjaša
Himšek pri kadetinjah do 58 kg. Srebrne medalje so si na državnem prvenstvu priborih Sabina Predovnik pri kadetinjah do 58 kg, Nejc Kuder pri kadetih nad 63 kg, Tjaša Turnšek, ki je tekmovala tudi v mladinski kategoriji do 68 kg, in Sandra Zidar pri članicah do 62 kg. Bronaste medalje pa so osvojili Marko Cokan pri kadetih do 48 kg, Tadej Kostanjšek pri kadetih do 55 kg, Petra Tratnik pri mladinkah do 68 kg ter Nada Topovšek pri članicah do 55 kg. Matjaž Zidar je pri kadetih do 55 kg osvojil 5. mesto, Rok Šuster pa pri članih do 69 kg 4. mesto.
Članice in člani Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter vabijo na demonstracijo ju-jitsa, ki ga bodo v sodelovanju s Športnim društvom MAT organizirah 21. 6. 2003 pred telovadnico Športnega društva MAT.
N. T.
Ekipa OŠ Petrovče: Špela Vrstovšek, Tadeja Novak, Nastaja Starič, Pika Koštomaj (izbrana v 1. peterko finala), Lučka Ščurek, Klara Komerički, Tamara Srebot, Tanja Cehner, Manja Podgoršek, Tamara Kralj, Maja Leskovšek in Tjaša Grobelnik - Fedran
Petrovčanke v državnem finalu
Učenke OŠ Petrovče so se uvrstile v finale državnega prvenstva v košarki, ki je bilo 16. maja 2003 v Slovenskih Konjicah.
V finalu so za 3- mesto nesrečno izgubile z ekipo OŠ Šentvid z rezultatom 41 : 46. Na koncu so dosegle
odlično 4. mesto v državi. Po predhodnih rokometnih uspehih šolskih tekmovanj se v naši dolini prebuja nov kolektivni šport - košarka.
Za uspeh čestitamo vsem deklicam, športni pedagoginji Veri Čretnik in Mojmirju Cilenšku.
Anita Seles
Ekipa mlajših deklic OK Prebold s trenerjem
Preboldske deklice osme v državi
Odbojkarski klub Prebold je najmlajši športni klub v preboldski občini. Za njimi je šele leto dni delovanja, a po rezultatih sodeč in tudi organizacijskih aktivnostih bi jim lahko pripisali mnogo daljši staž. V mali odbojki se je njihova sekcija deklic uvrstila med osem najboljših v državi, kar je velik uspeh, saj je na tekmovanju sodelovalo več kot 60 ekip iz vse Slovenije.
Organizatorji polfinalnega turnirja za ta del Slovenije so bili prav preboldski odbojkarski delavci na čelu s predsednikom kluba in športnim pedagogom Marjanom Plavčakom. Na polfinalni turnir so se uvrstile ekipe Prevalje 1, Galeja Vega Branik Maribor 1, Savinjska Šempeter in Lednik & Lednik Prebold. Najuspešnejša je bila ekipa iz Prevalj, drugo mesto so osvojile deklice iz Maribora, tretje mesto so zasedle deklice ekipe Šempetra, četrto mesto pa je pripadlo Preboldčankam.
“Doseženo osmo mesto v državi je za nas vehk uspeh, saj pred začetkom ligaških tekmovanj nismo računah na tako visoko uvrstitev.
Tako smo vsi skupaj prijetno presenečeni in veseh. Brez dvoma pa je ta rezultat plod zavzetega dela deklic in trenerja. Dosežen rezultat je velika vzpodbuda za delo vnaprej in dobro izhodišče za uspešno tekmovanje tudi v naslednjih letih. Trenutno tekmujemo v ligaških tekmovanjih mlajših deklic, starejših deklic in v 3. državni odbojkarski ligi. Kako bo v prihodnje, bo pokazal čas, čeprav je naš osnovni namen predvsem zagotavljati športno vadbo za žensko populacijo v občini Prebold. V prihodnjih tednih nas čaka še organizacija tekmovanja za osnovnošolce v okviru akcije Veter v laseh, občni zbor kluba, sredi avgusta pa že pričnemo s pripravo ekip za novo sezono, ki jo bomo pričeli z dnevom preboldske odbojke 30. avgusta. Naša želja je, da bi v naslednji sezoni lahko uspešno vadili v vseh starostnih kategorijah in dosegli vsaj podobne rezultate kot v letošnji sezoni. Pri doseganju zastavljenih ciljev nam bo v vehko pomoč tudi nova telovadnica,” je po zaključku turnirja povedal predsednik OK Prebold Marjan Plavčak.
D. N.
Evropski bron na Polzelo
Karate klub Polzela je bogatejši za še eno mednarodno priznanje, saj se je te dni iz Londona vrnil njihov član Luka Ocvirk, ki se je s Kofiukan reprezentanco Slovenije udeležil evropskega prvenstva.
V športnih borbah je v kategoriji do 68 kg dosegel 5- mesto, kot član ekipe pa je osvojil odlično 3- mesto. Predsednik društva Branko Cimperman je pohvalil Lukovo športno formo ter poudaril, da uspešno delo v klubu pripomore dobrim rezultatom tudi na večjih prvenstvih. Sicer pa je društvo v mesecu marcu gostilo priznanega japonskega mojstra shihana Keijija Tomiyama, nosilca
7. dan pasu, ki je udeležence seminarja med drugim seznanil tudi z uporabo tradicionalnega orožja.
B. C.
Bronasti Luka Ocvirk s trenerjem Branetom Cimpermanom
3. turnir mesta Udine
Na 3. trofeju v karateju mesta Udine v Italiji je poleg 300 tekmovalcev iz Švice, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, BiH nastopilo tudi veliko tekmovalcev iz slovenskih karate klubov, med njimi mladi žalski kara-
teisti in karateistke.
Bik so uspešni, saj je v kategoriji kat mlajših deklic zmagala Eva Nina Kozmus, Matic Potočnik je bil v enaki kategoriji 2., Tilen Smiljan, Špela Korošec in Mark Maks pa so osvojili bronasta odličja.	S. M.
Mladi karateisti s predsednikom KK Žalec Silvom Maričem
Marič in Stojnic na EP v Nemčiji
Sredi maja je bilo v Bremnu v Nemčiji letošnje člansko Evropsko prvenstvo v karateju, na katerem je nastopilo 416 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 držav. Med njimi tudi slovenska 13 članska reprezentanca, v kateri sta bila dva žalska karateista.
Luka Marič je nastopil v kategoriji športnih borb do 65 kg. V 1. kolu je bil prost, v 2. kolu pa se je srečal s škotskim predstavnikom. V izenačeni borbi je izvedel nekaj dobrih tehnik,
vendar premočno, tako da si je nabral preveč kazenskih točk in tako izgubil z 6 : 3. Kljub temu je bil deležen s strani svojih kolegov pohval za borbenost. Drugi žalski karateist Mladen Stojnič je nastopil v ekipnih bojih, kjer pa je slovenska reprezentanca že v 1. kolu naletela na Italijane in gladko izgubila s 5 : 0. Stojnič je izgubil z minimalnim rezultatom 0:1. Nastopu v reprezentanci sta se zaradi študijskih obveznosti že prej odrekla Matjaž Končina in Teja Šavor.
	
ijrv [wrtrl	
IS j j	
Mladen Stojnič, Luka in Silvo Marič pred športno bab v Bremnu
Sport
maj 2003
Lokostrelski rekorder
lokostrelstvo je šport, za katerega velja, da se lahko z njim ukvarja človek ne glede na leta, samo da lahko potegne tetivo in izstreli puščico. V Savinjski dolini imamo kar nekaj lokostrelcev, ki so se za ta šport navdušili mimogrede in v zelo kratkem času posegli v sam državni in evropski vrh. Mednje sodi tudi Zlatko Ulaga iz Matk, ki se je z lokostrelstvom začel ukvarjati šele leta 2001, a je v tem času postal kar sedemkrat državni prvak in postavil šest državnih in štiri evropske rekorde.
Zlatko Ulaga je član Lokostrelskega kluba Žalec in tekmuje v kategoriji veteranov. Vse rezultate je dosegel v tako imenovanem olimpijskem slogu. Za lokostrelski šport ga je navdušil njegov sosed Miran Cestnik, ki je bil pred poškodbo prav tako izvrsten lokostrelec in državni prvak v disciplini Arrowhead. Zlatko pa je bil nekoč navdušen motokrosist, kar je prenesel tudi na sina, ki se ponaša z lovoriko državnega prvaka. Sprva se Zlatku ni niti sanjalo, da bosta lok in
puščica v marsičem spremenila njegovo življenje. Že v prvem letu je presenetil samega sebe, klubske prijatelje in druge slovenske lokostrelce, ki tekmujejo v tej disciplini. Postal je štirikrat državni prvak in postavil tri državne rekorde, prav tako pa je bil v skupnem seštevku zmagovalec slovenskega pokala v svoji disciplini. Uidi lansko leto je osvojil slovenski pokal in postal trikratni državni prvak. Postavil pa je tudi tri državne in štiri evropske rekorde. V absolutni konkurenci olimpijskega sloga je pristal na drugem mestu v državi. Letos nadaljuje z uspešnimi nastopi in se že lahko pohvali z novim evropskim rekordom, ki ga je dosegel na dvoranski tekmi v Postojni.
Zlatko tekmuje z rabljeno opremo, saj je nova predraga. Za razumevanje in pomoč se zahvaljuje Zdravku Zagožnu, Miranu Cestniku in drugim lokostrelcem v klubu, od katerih se je marsičesa naučil. Svoje znanje rad prenaša na mlade, hkrati pa si želi, da bi se še našel kdo, ki bi mu finančno pomagal. Tej športni disciplini bo ostal zvest, dokler bo to dovoljevalo zdravje.	D. Naraglav
Zlatko Ulaga v sinjem lokostrelskem hramu, ki ga krasijo številni pokali, medalje in listine o doseženih rezultatih.
Uspešni Savinjčani
V	soboto je bilo na področju Nanosa državno prvenstvo v orientaciji, ki ga je pripravila Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Tekmovanja so se udeležile tudi ekipe iz Spodnje Savinjske doline.
V	kategoriji A, to so učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, je dosegla ekipa OŠ Braslovče tretje mesto in OŠ Polzela sedmo, v kategoriji B, učenci 7. in 8. razreda, OŠ Braslovče peto mesto in OŠ Vransko sedmo mesto. V kategoriji mladincev do 27. leta starosti je bila ekipa PD Braslovče -
Dobrovlje četrta, v kategoriji veteranov nad 39 let starosti se je odlično uvrstila ekipa PD Polzela, ki so jo sestavljali Zoran Štok, Ivan Cerjak, Boris Hirk, Mirko Igrišnik in Mira Kopriva. Bili so prvi in si tako pridobili naslov državnega prvaka v svoji kategoriji. Ekipa PD Braslovče -Dobrovlje je bila četrta. V kategoriji družin je ekipa PD Žalec zasedla drugo mesto, ekipa PD Braslovče -Dobrovlje četrto in PD Polzela sedmo. V zahtevani odprti lažji kategoriji sta se ekipi PD Zabukovica uvrstili na prvo mesto.
T.T.
Članska ekipa s trenerjem in vodstvom kluba po podelitvi medalj za lil. mesto
Žalčanke v Evropo
Hopsi so se rešili
Ženski rokometni klub Žalec je s svojo člansko ekipo že vrsto let med najuspešnejšimi v državi. Že lep čas se uvršča na tretje mesto, zadnji dve leti za Piranom in Krimom, ki pa sta razred zase, saj vodstvo teh klubov razpolaga z nekajkrat večjim proračunom, ki omogoča tudi nakup kakovostnih tujih igralk. Ne glede na to je /RK Žalec s člansko ekipo in s svojimi mlajšimi sekcijami, ki se vedno uvrščajo v sam vrh, pojem dobrega in uspešnega rokometnega kluba v državi.
Usmeritev, ki so si jo rokometni delavci ŽRK Žalec zadali že pred leti, da se namesto vključevanja tujk bolj intenzivno posvetijo vzgoji domačih igralk, se je pokazala kot pravilna. Člansko vrsto tako uspešno polnijo mlajše igralke. Tildi na zadnji tekmi državne ženske rokometne lige, ko so se na domačem parketu pomerile z igralkami Jelovice iz Škofje Loke, je bilo v igri nekaj igralk, ki nastopajo tudi za mladinsko in celo kadetsko reprezentanco. Tekmo, ki sicer ni odločala o že zagotovljenem tretjem mestu, so Žalčanke dobile z rezultatom 25 : 29- Vodja članske ekipe Iztok Ščurek pa je dejal, da za doseganje visoke pozicije na slovenskem rokometnem parketu ne gre brez igralk, ki so se kalile v drugih
slovenskih ali tujih klubih. Tako počno vsi najboljši klubi. Najbrž bo potrebno tako ravnati tudi v prihodnje, če bodo želeli obdržati sedanjo pozicijo ali se celo prebiti višje.
Tretje mesto v državi jim je dosegljiv že več let. Da bodo lahko enakovredne nasprotnice Krimu in Piranu, pa bo po besedah predsednika kluba Boštjana Ribiča potrebno še kaj narediti. “Sicer pa moram reči, da sem z doseženim zelo zadovoljen, enako tudi s strategijo, ki smo si jo zastavili za štiriletno obdobje. S člansko ekipo smo dosegli zasluženo tretje mesto, kar pomeni, da bomo v novi rokometni sezoni preizkušali svoje znanje in sposobnost ponovno v Evropi, kar pa seveda ni poceni. Prav zato bi se rad zahvalil vsem, ki nam pomagajo. Še posebno velja zahvala Občini in številnim sponzorjem ter klubskim kolegom in kolegicam, brez katerih ne bi mogli doseči takšnih rezultatov. Na njihovo pomoč računamo tudi v prihodnje, saj brez močne in uspešne prve ekipe tudi ni prave motivacije in vzora za mlajše sekcije, kot tudi ne prave popularizacije tega športa,” je še dejal Boštjan Ribič.
Mladinke so na drugem mestu v državi, kadetinje pa so na zaključnem finalnem turnirju, ki je bil 17. maja v Ljubljani, osvojile 3. mesto in tako zaokrožile uspešno bero visokih uvrstitev ŽRK Žalec.	D. N.
Hopsi, košarkarji s Polzele, bodo tudi v novi košarkarski sezoni nastopili v 1. A slovenski košarkarski ligi.
Polzelani so se čudežno rešili, pa čeprav je že vse kazalo, da bodo izpadli iz fige. Proti Kraškemu zidarju v neposrednem dvoboju za obstanek je namreč polzelska košarkarska ekipa, ki jo je zadnje tekme vodil Boštjan Kuhar, prvi trener Matjaž Tovornik pa je igral, enostavno pregorela v želji po zmagi. Polzelani so v tem srečanju sicer imeli možnost zmagati, vendar so izgubili z rezultatom 83 : 80. Na drugi strani so se igralci Kraškega zidarja veselili zmage, še posebej njihov trener Predrag Milovič, ki je bil nekaj časa tudi trener na Polzeli, a je po seriji porazov moral oditi.
Hopsi so nato v zadnjem krogu gostovah pri ekipi Zagorja in pokaza-
li svoj pravi obraz. Ob igranju tekme so neprestano spremljali srečanje v Sežani, kjer je Kraški zidar doma igral , z ekipo Birokrata iz Ljubljane. Na srečanju v Zagorju se je vse odvijalo po željah Polzelanov, v Sežani pa je Kraški zidar izgubil tekmo. Hopsi so nepričakovano, toda zasluženo premagali Zagorjane in bodo v naslednji sezoni igrah v 1. A slovenski košarkarski figi. Za zmago v Zagorju so zaslužni prav vsi igralci, neuničljiv, s svojo že znano borbenostjo, pa je bil Matjaž Cizej. Rezultat srečanja v Zagorju je bil 77 : 60 v prid Hopsov. Koše za Hopse so dosegli: Cizej, Čatovič 16, Čovič 15, Skok 11, Gržina, Tovornik 9 in Arčan 1.
Končni vrstni red v skupini za obstanek: Alpos Kemoplast, Triglav, Zagorje, Hopsi, Kraški zidar, Birokrat.
T. Tavčar
Mlada polzelska košarkarska ekipa na čelu z Matjažem Tovornikom
Vodi Savinja 2000
Športno društvo Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji, košarkarska sekcija, je tudi letos pripravilo košarkarsko hgo, v kateri nastopa šest ekip. Rezultati 1. kola: Savinja 2000 : Parižlje 50 : 49, Prijatelji : Savinja 2000 ml. 40 : 26; 2. kolo: Prijatelji : Študentski klub Žalec 37 : 34, EBC : Parižlje 26 : 43, Savinja 2000 : Savinja 2000 ml. 40 : 23; 3- kolo : Prijatelji : EBC 31: 49 Savinja 2000 : Študentski klub Žalec 51: 38, Savinja 2000 ml. : Parižlje 33 : 50.
Ribiči zvesti tradiciji
Izvršni odbor Svobodnih sindika- Zaključek tekmovanja so pope-tov Tovarne nogavic Polzela orga- strdi še s prijetnim druženjem, nizira vsako leto konec meseca aprila srečanje ljubiteljev ribolova.
Letošnji ribolov je potekal v Mozirskem gaju. Najuspešnejši ribič je bd Tomaž Trogar, sledita mu Rafko Špacapan in Dušan Pur (na posnetku).
Lestvica po 3. kolu
Savinja 2000	3	3	0	141	: 110	6	+ 31
Parižlje	3	2	1	142	: 109	5	+ 33
Prijatelji	3	2	1	107	: 107	5	0
EBC	3	1	1	75 :	74	3	+ 1
Savinja 2000 ml.	3	0	3	82 :	130	3	-48
Študentski klub Žalec	3	0	2	71 :	88	2	-17
Športno društvo Savinja iz Ločice ob Savinji je pripravdo tudi košarkarski turnir za prehodni pokal športnega društva. Rezultata polfinalnih tekem: Savinja 2000 : Savinja 2000 ml. 44 : 25, Prebold : Prijatelji 29 : 24. Finale: Prebold : Savinja 2000 33 : 29- Zmagovalec košarkarskega turnirja za prehodni pokal je ekipa Prebolda.
T. Tavčar
RAZPMMO JADRA 2003
MAj - mesEc špOrtA in ZabAve za vse!
DATUM ©	AKCIJA	KRAJ info
Sreda, 28. maj,	Vrzi trojko	Petrovče, 031 789 980
ob 16.00	KOŠARKARSKI TURNIR TROJK za osnovnošolce	Mojmir - Miško
Četrtek, 29. maj,	Mi gremo naprej - 3. NOGOMETNI TURNIR	ŠC Žalec
ob 6.00	ktg od 6. do 8. razreda	041 327 545, Luka
Petek, 30. maj,	Mi gremo naprej - 3. NOGOMETNI TURNIR	ŠC Žalec
obl6.00	ktg do vključno 5. razreda	041 327 545, Luka
Petek, 30. maj do	Nonstop tenisiranje - 24 ur TENISA	ŠC Žalec
sobota, 31. maj	Zaželjene so predhodne prijave!	041 698 276,
16.00 -16.00	Org. skupine se lahko individualno dogovorijo za proste termine Tomaž	
Sobota, 31. maj,	“Men se rola, v glavi vrti”	Avtopoligon Šempeter
ob 10.00	HITROSTNO ROLANJE za vse, ki radi rolajo	041 620 131, Franček
I n f	o r m a c i j e tel.: 713 68 82 ali 041 248 564 PRIJAVE: POL URE PRED RAZPISANIM ZAČETKOM PRIREDITEV!	
Let the good times roll.
MOTO CENTER PROMOTOR, Drešinja vas 18, PETROVČE: 03/ 570 71 51
PE MOTO CENTER PILK0, Koprska 2, Ljubljana: 01/ 422 85 70	wv w.slomoto.com
g	1 A motoristična !oblačila zaščitne čelade	^ HYOSUNG
skuterji	pnevmatike - olja - filtri - svečke	skuterji - chopperji
CBR 600 F
KLE 500
EN 500
maj2003
Pisma bralcev / Mladi
Pisma bralcev
Javno vprašanje
V	skladu s povolilno obljubo (Utrip december 2002) postavljam javno vprašanje g. županu občine Braslovče.
V	volilnem gradivu ste brezpogojno zagotovili občanom plačilo UTRIP-a v celoti s sponzorskimi sredstvi, torej brez proračunskega - davkoplačevalskega denarja.
Ker je tudi večina občinskih svetnikov (ne) hote spregledala vašo dano obljubo, saj so za leto 2003 v ta namen predvideli 5.760.000 SIT proračunskega denarja, se lahko
takšno ravnanje, brez vsakršne predhodne obrazložitve, ocenjuje kot javno sprenevedanje in zavajanje občanov. V primeru izpolnitve predvolilne obljube bi se lahko v proračunu privarčeval letni znesek, npr. za dejavnosti na področju športa in rekreacije ali cestno razsvedjavo ah redno dejavnost gasilskih društev ah obnovo cest in javnih poti ah subvencije v kmetijstvu ah...
Privarčevan znesek bi bil še kako dobrodošel pri najpomembnejših investicijah v tekočem letu, kot so dograditev vrtca, šole, izgradnja kanalizacije, čistilne naprave, obnova vodovoda...
Ker na predhodno vloženo pisno pripombo na predlog proračuna na
Opazovanje Merkurja v Petrovčah
Za mesec maj je bilo napovedanih več zanimivih astronomskih dohodkov. Prvi izmed njih je bil navidezni prehod planeta Merkurja preko Sončeve ploskvice. Astronomsko društvu Saturn je s svojimi člani na osnovni šoli Petrovče pripravilo opazovanje tega prehoda za vse učence.
Kot je povedal predsednik društva Srečko Lavbič, je učence na dvorišču šole pričakal vehk teleskop Meade, opremljen s filtrom za opazovanje Sonca, pripravili pa so tudi projekcijo Sonca z manjšim teleskopom, plakat s skico pojava in model, ki je ponazarjal lego Zemlje, Merkurja in Sonca.
“Ker je prehod trajal več ur, so imeh učenci dovolj časa za pogled skozi teleskop in za postavljanje
številnih vprašanj. Prizadevni demonstratorji so razlagah, kaj pomenijo različne pike na Sončevi ploskvi. Na robu Sonca je bila vidna velika skupina peg, na sredini ena velikanska, ob robu pa se je nahajala drobna črna pika, planet Merkur. Komentarji so bili zelo različni. Mlajši so se prvič srečah s teleskopom in se jim je vse zdelo čisto normalno. Aha - tole je Sonce, tisto Merkur - lepo. Pri starejših, ki pa že imajo vtisnjene svoje predstave, je primerjava velikosti naše zvezde in planeta v živo pomenila šok. Kaj, tako majhen je? Skratka, bilo je vroče in poučno dopoldne. Vsi so se strinjali, da je treba ob naslednjem atronomskem dogodku spet pripraviti opazovanje,” je povedal Srečko Lavbič.
K. R., foto: društvo Saturn
to zahtevo ni bilo nobenega odgovora, prosim za javni odgovor občanom.
Branimir Strojanšek Braslovče
Kraja lončnic in grmovnic
Kraja lončnic in grmovnic se na žalskem pokopališču dogaja v nočnem času, ki naj bi bil namenjen za sprehajanje duš umrlih, pa na žalost ni tako. Cvetlice in grmovnice, nasajene popoldne, že isto noč izginejo, izpuljene s koreninami vred.
Ponuja se mi kup vprašanj, katerih odgovori bi mi pomagali razumeti, kaj žene storilca v tako nečedne posle. Če to počne zaradi preprodaje, ima tako
hudičevo rad denar, da je kljub majhnim dobičkom in velikim tveganjem pripravljen zapraviti svoje dobro ime. Če to počenja iz kakšne maščevalnosti, mu bo sreča kmalu za vedno obrnila hrbet. Kogar pa kraja duševno zadovoljuje, je nujno potreben zdravljenja in naj si takoj poišče strokovno pomoč.
Pravzaprav je vseeno, kje tiči vzrok zlorabe, stvar je vsega obsojenja vredna - opravičila ni!
Na uho so mi že prišle govorice, kdo oskrunja grobove in trdno sem odločena storilca razkrinkati in ga predstaviti javnosti. Zato - veliko sreče pri skrivanju!
Anita
S podjetniškim krožkom v Ljubljani
16. maja smo odšli na nastop s podjetniškim krožkom v Ljubljano predstavit naš Poslovni načrt. Nastopali smo v Grand hotelu Union s petimi zvezdicami.
Gledalke in gledalci so bili iz vseh držav. Govorili smo slovensko in angleško. Smo učenci 2. in 3. razreda POŠ Gotovlje. Ko smo bili na vrsti, smo imeli precej treme. Po končanem nastopu smo še zapeh pesem Hej ho, hej ho. Naš nastop se je zaključil s slovesnostjo, saj nam je čestitala zelo pomembna gospa. S tem nastopom smo si prislužili kar štiri računalnike. Potem smo šh v Mcdonald’s. Vsi smo si naročili pomfri in nagece. Potem smo
našh zemljevid Ljubljane. Šh smo čez most, pod katerim teče Ljubljanica. Na trgu smo si kupovah sladoled. Kasneje smo šh v park. Tam nas je čakal mini avtobus. Odpeljali smo se domov v Gotovlje. Učiteljice Mateja, Andreja in moja mamica so še ostale tam. Mi smo v mini avtobusu kar hitro zaspali.
Za vse nastopajoče iz POŠ Gotovlje je bilo to enkratno doživetje, ki nam bo ostalo za vedno v spominu. Za to pa se moramo zahvaliti Mateji Dolar. Lahko smo zelo ponosni, da smo se naučih tako dobro angleško. Vsi podjetniki si še naprej želimo vehko nastopov, tudi v tujini.
Svit Ribič, 2. r., POŠ Gotovlje
Nastopilo 400 mladih atletov
Zavod za kulturo, šport in turizem, Atletski klub Žalec in Timing Ljubljana so pripravili na atletskem stadionu v Žalcu medobčinsko posamično atletsko prvenstvo za mlajše in starejše učenke in učence z OŠ Žalec, Šempeter, Griže, Petrovče, Prebold, Braslovče, Laško in Rimske Toplice. Nastopilo je več kot 400 mladih atletov v osmih disciplinah.
Rezultati mlajši učenci, 60 m: 1. Barlič (OŠ Rimske Tophce) 8.38, 2. Janežič (Prebold) 8.76, 3- Brečko (Laško) 8.85; 300 m: 1. Knez (Laško) 46.72, 2. Požin (Rimske Tophce) 48.50, 3. Agrež (I. OŠ Žalec) 50.01; 1000 m: Picej (Laško) 3:4.85, 2. Podkrajšek (Petrovče) 3:27.08, Satler (Prebold) 3:30.77; skok v višino: 1. Brbre (Laško) 1.38, 2. Lovrič (Žalec) 1.35, 3. Udrih (Šempeter) 1.35; skok v daljino: 1. Omladič (Braslovče) 4.89, 2. Mastnak (I.OŠ Žalec) 4.50, 3-Klančnik (Prebold) 4.48; met žoge:
1.	Marš (I. OŠ Žalec) 47.68, 2. Golavšek (Prebold) 46.02, 3. Gračner (Rimske Toplice) 43.86. Mlajše učenke, 60 m: 1. Kuder (Griže) 8.99, 2. Dolinšek (Prebold) 9.06, 3. Polšak (I. OŠ Žalec) 9-08; 300 m: 1. Rijavec (I. OŠ Žalec) 48.43,2. Simončič (Laško) 50.38,3-über (Griže) 51.95; 1000 m: 1. Gasle (Griže) 3:44.89, 2. Huš (Prebold) 3:46.47, 3- Kramer (Laško) 3:52.29; skok v višino: 1. Pinter (I. OŠ Žalec) 1.36, 2. Bratec (Laško) 1.34, 3- Hirk (Griže) 1.15; skok v daljino: 1. Vasle (I. OŠ Žalec) 4.40, 2. Boko (Griže) 4.26, 3-Pušnik (Rimske Tophce) 4.19; met žoge: 1. Gaberšek (Petrovče) 41.45,
2.	Jakop (Šempeter) 39 83, 3-Zalokar (Laško) 37.93. Starejši učenci, 60 m: Guček 8.34, 2. Bukovič 8.40 (oba Rimske Tophce),
3.	Cestnik (Prebold) 8.49; 300 m: 1. Pikel (Šempeter) 41.59, 2. Vitanc (Prebold) 42.57, 3. Bubovnik (Griže) 43.88; 1000 m: 1. Florjane (Petrovče) 3:06.42, 2. Povše
DRISKA,
P NEVŠEČNOST NA POTOVANJIH
Pojav alergij in kroničnih bolezni, ki so povezane z obolenjem črevesja, ni odvisen le od dednih dejavnikov. K izbruhu teh bolezni pomembno prispevata higiena in prehrana, ki sta odgovorni tudi za nastanek drisk. Lete nas še posebej ogrožajo na potovanjih. Zaradi potovalne driske zboli od dvajset do petinpetdeset odstotkov potnikov, ki se odpravijo v nerazvite predele sveta.
Prebavila so eden najbolj kompleksnih ekosistemov, saj sluznico prebavnega trakta pri odraslem človeku naseljuje preko štiristo ah celo petsto različnih vrst bakterij. Ob rojstvu bakterij v črevesju nimamo. Od prehrane in higienskih navad matere in okohce je odvisno, kako učinkovito mikrofloro kot oviro za vdor patogenih bakterij, ki povzročajo okužbe in vnetna stanja, bomo razvili. To pridobljeno mikrobno populacijo sestavljajo “koristne”, pa tudi “škodljive” bakterije. Koristne nam pomagajo presnavljati hrano, prav tako pa zavirajo rast škodljivih vrst bakterij in krepijo črevesni imunski sistem. Škodljive bakterije pa povzročajo gnitje črevesne vsebine in tvorijo strupene snovi. V zdravem črevesju so koristne in škodljive bakterije v naravnem ravnovesju, ki se lahko poruši, če se okužimo, zdravimo z antibiotiki, spremenimo prehrano ah življenjsko okolje.
S sodobnim načinom življenja smo izboljšali higieno, s cepljenji in antibiotiki smo zmanjšali pogostost infekcij. Uidi način priprave hrane se je spremenil. Naravno fermentacijo in sušenje so izpodrinili novejši načini. Z visokimi temperaturami in drugimi tehnološkimi postopki uničimo skoraj celotno mikrobno populacijo v živilih. S tem pa prizadenemo tudi tiste bakterije, ki so nujno potrebne za ohranjanje normalne črevesne mikroflore zdravih ljudi. Prehranske pomanjkljivosti moramo torej nadomestiti s pro-biotiki, živimi mikroorganizmi, ki izboljšajo ravnotežje v prebavilih in pripomorejo k boljšemu zdravju. Uporabljamo živila, ki vsebujejo mlečno kislinske bakterije: laktobacile, enterokoke, bifidobakterije, pa tudi bakterije iz rodu Bacillus. V prebavilih bifidobakterije sintetizirajo vitamine kot so tiamin, riboflavin, vitamin B6 in K in nas tako oskrbijo z nekaterimi biološko aktivnimi snovmi, ki jih ne moremo proizvesti sami. Prav tako lahko zgradijo tudi nekatere pomembne aminokisline in ugodno vplivajo na absorpcijo kalcija iz prebavil. Za vnos probiotikov v telo poskrbimo z uživanjem jogurta in drugih fermentiranih mlečnih izdelkov, predvsem mleka in sira.
Pomembni pa so tudi prebiotiki, snovi iz skupine fruktoohgosaharidov, ki so sestavni del nekaterih rastlinskih živil. Banane, česen, med, ječmen, čebula, pšenica, paradižnik, rž, rjavi sladkor s svojimi sestavinami ugodno vplivajo na črevesno prebavo v celoti, še posebno pa na razvoj bifidobak-terij.
Kako torej obvladati drisko, če nas kljub temu preseneti?
Če driska traja le nekaj dni, si lahko pomagamo sami. Pomembno je, da nadomeščamo izgubljeno tekočino in minerale, da preprečimo dehidracijo, izsušitev organizma. Uživamo hrano s čim manj vlaknin. Priporočajo se riž, banane, krompir, izogibamo pa se mastni in začinjeni hrani. Za dodatno zdravljenje lahko uporabljamo pripravke z mlečftokishnskiini bakterijami (probiotiki). Te kot del zdrave črevesne flore zagotavljajo normalno kislost v črevesju in tako preprečujejo razrast škodljivih in pogojno škodljivih bakterij.
Če bolezen ne preneha v tednu dni, moramo nujno obiskati zdravnika. Mogoče so težave prehude in bo potrebno zdravljenje s protimikrobnimi zdravih. Zdravniško pomoč potrebujemo tudi, če drisko spremlja povišana telesna temperatura, če se pojavijo hujše bolečine v trebuhu, če je driska krvava, če se huda driska pojavi med jemanjem antibiotikov ah po njem, če se driska pojavi pri nosečnicah in malih otrocih.
Pazimo na higieno in prehrano, pa nam driske ne bodo pokvarile dopustniških dni.
Lidija Pavlovič, mag.farm.
(Prebold) 3:07.47,3. Marot (Laško) 3:09-08; 4 x 100 m: 1. OŠ Petrovče 51.80, 2. OŠ Prebold 51.82, 3- OŠ Griže 52.75; skok v višino: 1. Markovič (Griže) 1.72, 2. Zupanc (Šempeter) 1.65, 3. Leskovšek (Petrovče) 1.65; skok v daljino: 1. Suljanovič (Prebold) 5-11, 2. Slapernik (Griže) 4.98, 3. Vitanc (Braslovče) 4.91; suvanje krogle: 1. Krk (Šempeter) 11.26, 2. Senica (Rimske Tophce) 10.64, 3- J agar (I. OŠ Žalec) 10.48; met žogice: 1. Vodišek (Laško) 72.10, 2. Kegu 64.45, 3- Senic 62.50 (oba Petrovče). Starejše učenke, 60 m: 1. Jančič (Laško) 8.81,2. Romih (L OŠ Žalec) 8.95,3- Kos (Šempeter) 8.98; 300 m: 1. Dvanjaščak (I. OŠ Žalec) 45.18, 2. Hohkraut (Laško) 48.99, 3. Zupanc (I. OŠ Žalec) 49.19; 1000
m: 1. Frece (Laško) 3:42.52, 2. Bračič (1. OŠ Žalec) 3:5896, 3-Krašovec (Laško) 4:08.19; 4 x 100 m: 1. I. OŠ Žalec 56.59, 2. OŠ Šempeter 58.37, 3- OŠ Griže 59:32; skok v višino: 1. Prislan (Braslovče) 1.50, 2. Črep (Laško) 1.44, 3. Veljanovski (Griže) 1.39; skok v daljino: 1. Pinter 4.49, 2. Rajovec 4.28 (obe Braslovče), 3- Korez (Rimske Tophce) 4.20; suvanje krogle: 1. Kupec 9-34, 2. Polutnik 8.58, 3- Zupanc 8.42 (vse Laško); met žoge: 1. Ribič (Braslovče) 40.49, 2. Sehmovič 39-16, 3- Prislan 38.21 (obe Prebold).
Najboljšim trem v vsaki kategoriji in disciplini so podelili medalje.
T. T.
Mladi
maj 2003
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Uspel podjetniški forum
Obiskali zamejske srednješolce
Pregovor drži in Sara Kališnik, doma iz Šempetra,
tokrat v vlogi jabolka, je to ponovno dokazala. Izhaja iz družine matematikov, saj sta njen oče in mama profesorja matematike, brat Jure pa se je kot matematik že velikokrat izkazal kot državni prvak, dvakrat pa je sodeloval tudi na matematični olimpiadi.
Med dijaki celjske gimnazije, ki so dosegli vidne uspehe na državnih tekmovanjih iz naravoslovnih predmetov, je tudi dijakinja drugega letnika Sara Kališnik, ki je letos že dvakrat osvojila naslov najboljše. Med drugošolci je bila najboljša na državnem tekmovanju iz matematike in logike.
Sara je osnovno šolo obiskovala v domačem kraju in v prvih letih je imela najraje zgodovino, v sedmem razredu pa je tudi pod vplivom staršev in brata odkrila čare matematike in odslej je vanjo zaljubljena. Veliko zaslug imata pri tem tudi pro-
fesorica matematike na OŠ Šempeter Nevenka Prislan in ravnateljica Ivica Čretnik. Za vpis na Gimnazijo Lava se je odločila po nasvetu brata, saj na tej šoli veliko vlagajo v mlade naravoslovce. Sicer pa Saro poleg matematike zanima še veliko stvari, zato prostega časa nima ravno na pretek, preživi pa ga s prijatelji, s katerimi hodi na koncerte, v kino in gledališče.
Sara se je že v osnovni šoli udeleževala raznih tekmovanj in v osmem razredu osvojila zlato Vegovo priznanje, sedaj pa tekmuje v matematiki in logiki, kjer je že v prvem letniku osvojila zlato priznanje, na tekmovanju iz matematike pa je bila trema prehuda. Letos je na obeh tekmovanjih dosegla vse možne točke in osvojila prvi mesti. Tekmovala je tudi na mednarodnem matematičnem tekmovanju mest v Moskvi, rezultate pričakujejo v decembru, in na izbirnih testih za mednarodno matematično olimpia-do, ki bo v Tokiu. Sari so v veliko pomoč mentorica mag. Dragica Pavšek - Guzej ter študenta Matjaž Urlep in njen brat Jure. Hvaležna pa je tudi svoji profesorici Tatjani Tomaš, ki ji daje dodatne naloge.
Sara nam je povedala, da je globoko zabredla v matematiko in logiko in namerava slediti svojemu bratu Juretu. Želi si doktorirati iz matematike, saj bi bila rada predavateljica.
T. Tavčar
Z igro do znanja
Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Parižlje - Topovlje uspešno deluje mladinska komisija, ki jo vodi Natalija Demač. V okviru te imajo tudi pionirsko ekipo, ki se pripravlja na tekmovanje v vaji z vedrovko in štafeto.
Sestaviti ekipo pa, kot nam je povedala predsednica mladinske komisije Natalija Demač, ni bilo preprosto. Nekateri otroci nimajo veselja do gasilstva, nekaterih, ki bi radi bili med gasilci, ne pustijo starši iz različnih razlogov, veliko otrok je vključenih v druge izvenšolske dejavnosti, ostanejo torej tisti res navdušeni, ki jim uspe pritegniti še kakšnega prijatelja.
Pri tem društvu se dobro zavedajo, da otrok ne bodo pridobili, če jih bodo zbirali samo zaradi tekmovanja, treba jih je vzpodbuditi tudi z raznimi drugimi aktivnostmi. Tako so ob prazniku sv. Florjana, zaščitnika gasilcev po stari navadi pobirali jajca in potem nestrpno pričakovali pogostitev v gasilskem domu. Dan so
popestrili s športnimi in zabavnimi igrami, ob čemer so se vsi, otroci in odrasli dobro zabavali. Seveda tudi tekmujejo. V tem mesecu so tekmovali v Velenju in Šmartnem ob Paki, pri čemer se niso najbolje odrezali, v juniju bodo na tekmovanju v Žalcu, ki ga pripravlja Gasilska zveza Žalec. V času počitnic se bodo udeležili poletne gasilske šole v Savudriji, kjer bodo ob pridobivanju gasilskega znanja sklepali nova prijateljstva, se preizkušali v plavanju in ročnih spretnostih in postali bolj samostojni. Aktivni bodo tudi v oktobru, mesecu požarne varnosti, ko bodo sodelovali na tečaju za pridobitev preventivne značke “preprečujmo požare”, se udeležili srečanja mladih gasilcev in sodelovali pri aktivnostih v domačem društvu.
V društvu menijo, da je tak način dela z otroki pravilen, mentor jih mora imeti rad, mora jih razumeti in znati prisluhniti njihovim željam.
T. Tavčar
Pionirska desetina PGD Parižlje -Topovlje z mentorico Natalijo Demač.
Zmagovalni podjetniški skupini OŠ Ljubno in OŠ Dravinja iz Slovenskih Konjic
V prostorih I. osnovne šole Žalec je potekal II. regionalni podjetniški forum za osnovne šole širše celjske regije. Že drugo leto zapored je bila gostiteljica foruma žalska osnovna šola. Na forumu se je zbralo okrog 300 mladih osnovnošolcev iz 24 podjetniških krožkov osnovnih šol iz 14 občin, ki so vključene v ta projekt.
Na slovesnosti ob odprtju, ki je bila v dvorani Doma H. slovenskega tabora, je bil predstavljen pomen podjetniškega projekta za osnovnošolce, ki poteka pod vodstvom podjetja SUN iz Gornje Radgone in podjetja Tutela z direktorico Matejo Doler. Slednja je pre-
skupina OŠ Dravinja iz Slovenskih Konjic, ki so se predstavih z lutkovnim gledališčem, v drugi skupim pa je največ točk osvojila OŠ Ljubno z ljubenskimi “poticami”, ki so nekaj posebnega v slovenskem prostoru.
Obe zmagovalni podjetniški skupini bosta zastopali celjsko regijo na 8. vseslovenskem forumu konec meseca maja v Gornji Radgoni. In kako ocenjuje tokratni forum glavna organizatorka Mateja Dolar?
“Moram reči, da sem letos še bolj zadovoljna kot lansko leto, kar je po svoje razumljivo, saj smo imeli že nekaj izkušenj in ekipo, ki je vedela, kako delati. Zelo sem zadovoljna tudi zaradi števila udeležencev, ki so se vsi po vrsti zelo dobro pripravili in so ne glede na to, da sta bili izbrani
S slovesnosti ob odprtju
vzela organizacijo regijskega foruma v Žalcu. Zbranim sta spregovorila tudi ravnatelj žalske I. OŠ Adi Vidmajer in župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je uradno odprl D. podjetniški forum in pripravil sprejem za vse župane, ravnatelje in druge goste.
Na osnovni šoli je ta čas že potekala predstavitev poslovnih načrtov in poslovnih kotičkov, ki so bili postavljeni na ogled v hodniku šole. Predstavitev poslovnih načrtov
je potekala v dveh skupinah, ki so vključevale vsaka po 12 osnovnih šol. Predstavitve sta ocenjevali dve komisiji in na koncu razglasih dva zmagovalca. V prvi skupini se je najbolje izkazala podjetniška
zmagovalni skupini, na nek način vsi zmagovalci. In to zlasti zato, ker so zadevo speljali do konca in svoj poslovni načrt naredili takšnega, da ga lahko tudi izvedejo, kar dejansko vsaj 50 odstotkov skupin tudi naredi. Vesela sem, da se je letošnjega foruma oziroma slovesnega odprtja udeležilo precejšnje število gostov. Od županov, predstavnikov lokalnih podjetniških skupin in javnega življenja do gospodarstvenikov, s čimer so dah dogodku še večji pomen.
Takšnega sodelovanja in pozornosti si želimo tudi v prihodnje, vsekakor pa je naša želja tudi, da v bodoče pritegnemo k sodelovanju še več gospodarstvenikov.”
D. N.
——:-----
'	! i ti
Ena izmed stojnic podjetniških skupin
Učenci turističnega pomladka iz OŠ Braslovče smo opravili še eno zahtevno dejavnost, ki smo si jo zadali v začetku šolskega leta. Odpravili smo se na povratno srečanje v zamejsko Slovenijo, v Dolino nad Trst. S sabo smo povabili mentorice, ki so nas vodile na 17. festivalu Ilirizmu pomaga lastna glava, ravnatelja, predstavnike turističnega društva in občine. Potovanje so si s celoletnim pridnim delom prislužili tudi najbolj prizadevni učenci naše šole.
V Dolini so nas prijazno pozdravih, poleg ravnatelja Emila Boleta, vsi profesorji in učenci srednje šole, nas pogostih, nato pa smo se skupaj odpravili na trg pod mlaj, kjer smo obeležili majenico tudi mi s kulturnim programom pod mlajem, ki so ga postavili iz sobote na nedeljo ponoči še neporočeni možje in fantje. Vrh znamenitega maja je krasilo, po starodavni šegi, ukradeno drevo najlepše češnje. Okrašena je bila z zastavicami bele, rdeče in modre barve ter s 600 kg limon in pomaranč. Pod mlajem so nam srednješolci zapeh majeniški himni Na Gorici in Eno drevesce mi je zraslo. Ogledah smo si bogato razstavo slovenskega vrtca, osnovne in srednje šole ter prispevek italijanske šole na temo tega velikega dolinskega praznika. S slavnostnim sprejemom sta nas v občini Dohna v županski dvorani presenetila župan in pesnik g. Boris Pangerc. Župan nam je
predstavil delovanje slovenske občine in občanov v italijanski državi.
Po kosilu, ki so nam ga pripravili starši srednješolcev pod vodstvom ga. Loredane Mervatrič, so nam pokazali Rižarno v Trstu, ki je bila med 2. svetovno vojno preurejena v koncentracijsko taborišče, v katerem je umrlo ogromno ljudi, zlasti Slovencev. V poznih popoldanskih urah smo se skozi Trst zapeljali še do gradu Hiramare in se v čudovitem parku naužih morskega zraka, pomešanega z vonjavami rastlinja z vsega sveta. TU smo se Uidi poslovili od naših zavednih slovenskih gostiteljev z obljubo, da se kmalu ponovno snidemo.
Prav lepo se zahvaljujem sodelavkam, ki so mi pomagale pri organizaciji in izvedbi sprejema zamejskih Slovencev v Braslovčah in pri povratnem srečanju v Dohni: Bernardi Predovnik, Jolandi Petek Tomazin, Andreji Zupan, Ireni Kumer in seveda ravnatelju Emilu Ribiču za vso podporo. V imenu vseh, ki so potovali z nami, in v svojem imenu se zahvaljujem vsem, ki ste nam s svojimi prispevki omogočili potovanje v zamejsko Slovenijo: Turističnemu društvu Braslovče, Lovski družini Braslovče, Aktivu kmečkih žena, Občini Braslovče in podjetju Klasje Celje ter Savinjski Polzela.
Mentorica Turističnega podmladka na OŠ Braslovče D. Lukman
Zaključek bralne značke
Na osnovni šoli Polzela vstopa v svet branja za bralno značko vse več učencev. Minuli torek so v dvorani kulturnega doma na Polzeli sklenili letošnje branje s podelitvijo priznanj učencem od 5. do 9-razreda.
V kulturnem programu so se najprej predstavih osmošolci z javljanji iz oddaje Življenje je lepo, ki so jo pripravili pod vodstvom mentorice Mojce Cestnik. V oddaji so podelili 191 priznanj vsem, ki so v šolskem letu 2002 /03 prebrali vsaj štiri knjige. Učenci so najraje segli po knjigah Dese Muck (Sama doma, Lažniva Suzi), Janje Vidmar (Krvava legenda, Princeska z napako,
Baraba) in Primoža Suhodolčana, še vedno pa navdušujeta Harry Potter in Gospodar prstanov. Zelo radi segajo tudi po knjigah iz zbirk Knjigožer, Odisej, Na robu, radi pa prebirajo tudi poučne knjige. Vsem učencem, ki so vseh osem let brak in sodelovali pri bralni znački, je pomočnica ravnateljice Olga Hočevar podelila spominska priznanja in knjigo iz zbirke Korenine znanja. Med dobitnike spominskih priznanja se je vpisala tudi Blerina Balaj, deklica, ki se je s Kosova na Polzelo preselila pred tremi leti. Zmogla je toliko volje, da je v tem šolskem letu prebrala kar 32 knjig in tako prejela vsa priznanja od 1. do 9- razreda.
T. Tavčar
TURISTIČNO DRUŠTVO PETROVČE	
vas vabi na prireditvi	
POZDRAV POLET]	U V PETROVČAH
20. in 21. junija 2003 ob 20.uri	
Program za petek 20.junija 2003	Program za soboto
pričetek ob 20.uri	21. junija 2003 pričetek ob 20.uri
KONCERT ZA MLADE:	SREČANJE KRAJANOV
igrajo ansambli:	
TABU, NUDE, ROK'N BAND,	ob zvokih ansambla Oliver Twist
MI 2, AIXA, ANY-1	V programu sodelujejo:
Prireditev bo spremljala	učenci OŠ Petrovče,
s show-i,	mažuretke iz Levca
tekmovanjem in ogromno nagradami	Prisrčno vabljeni!
fundacija Z GLAVO NA ZABAVO	
maj2003
Savinjske zgodbe
Otroci in vnukinje so njuna sreča
Ludvik in Frančiška Divjak iz Šempetra sta proslavila petdesetletnico skupnega življenja. V Savinov! hiši v Žalcu sta obred zlate poroke opravila načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in matičar Henrik Krajnc, zlatoporočno mašo v Šempetru pa je bral domači župnik Mirko Škoflek.
Ludvik Divjak je luč življenja ugledal v Preboldu, Frančiška, rojena Hribernik, pa v Podvinu pri Polzeli. Ludvik se je po končanem osnovnem šolanju izučil za peka, Frančiška pa za šiviljo. Začetna zaljubljenost je prerasla v globoko ljubezen, ki sta jo leta 1953 kronala s poroko. Poročila sta se na Polzeli, nekaj časa živela v Preboldu in kaj kmalu začela z gradnjo hiše v
Šempetru, ki je postala topel dom njima in njunim otrokom Marjani, Ludviku in Vojku. Za dom in njegovo okolico sta ves čas vzorno skrbela in tudi sedaj je njuno domovanje skrbno urejeno. Čeprav nikoli niso živeli v posebnem izobilju, sta otrokom omogočila šolanje, za kar so jima zelo hvaležni. Zdaj, ko se je njuno življenje pozlatilo, pa najbolj uživata ob nedeljah in družinskih praznikih, ko se doma zberejo otroci z družinami. Posebno razigrane in ljubeče vnukinje jima prinašajo obilo radosti.
Zlatoporočenca Divjak sta za svoja leta dokaj dobrega zdravja, zato je bilo praznovanje zlate poroke zares veselo in prisrčno, za kar so poskrbeli najmlajši člani družine.
T. Tavčar
Zlatoporočenca Diijak sprejemata čestitke Matjana Žoharja.
Skrb za lep kraj
V občini Polzela so bili tudi v tem mesecu zelo aktivni. Številne gredice so zacvetele v novih barvah in polepšale že tako lep in urejen kraj v Spodnji Savinjski dolini.
Da bi k utripu kraja pripomogli vsi občani, sta Utristično društvo in Hortikulturno društvo Polzela razpisala natečaj za najlepše ocvetličeno in urejeno hišo, najlepši stanovanjski blok, kmetijo in druge objekte. Na natečaju iz leta v leto
sodeluje vse več krajanov.
V mesecu juniju vabijo v čudovito okolje parka graščine Šenek. Prav v tem mesecu bodo organizirani brezplačno vodeni ogledi za vse krajane občine Polzela, ki si želijo bolje spoznati park in v njem preživeti lepe trenutke. Sicer pa je park Šenek dobro obiskan s strani šolarjev iz vse Slovenije, saj združuje številne zgodovinske in naravno-geografske zanimivosti.
T. Tavčar
Utrinek iz parka Šenek
Rekreacija starejših
V občini Polzela veliko pozornost namenjalo tudi rekreaciji starejših občanov, predvsem občank.
Tako je poleg rednih popoldanskih in večernih rekreacij, ki jih izvajajo športna društva in društva upokojencev že skoraj dve leti, možna brezplačna sobotna jutranja telovadba, ki jo obiskujejo Uidi prebivalci drugih občin Spodnje
Savinjske doline. Jutranjo telovadbo je organiziralo društvo Art angel, poteka pa v stari telovadnici OŠ Polzela od 7. do 8.30, v poletnem času pa na ploščadi v parku Šenek od 6.30 do 7. ure. Tako se dan začne učinkovito in udeleženke z večjim veseljem in elanom vstopajo v nov dan.
T. Tavčar
Zofka Mogel (v sredini) med svojimi obiskovalci
90 let Kompoštove
mame
Redki so tisti, ki dočakajo 90 let, še manj je takih, ki bi bili pri teh letih tako pri močeh, da bi opravljali razna kmečka dela. Med njimi je Zofka Mogel, po domače Kompoštova mama, iz Podgorja pri Letušu.
Tudi v Letušu svoje naj starejše krajane ob visokih življenjskih obletnicah obiščejo predstavniki krajevnega odbora, Rdečega križa in društva upokojencev. Kompoštovo mamo so obiskali prav na njen 90. rojstni dan. Pričakala jih je veselo razpoložena, zgovorna in še vedno uma. Domači so zanjo in obiskovalce pripravili pravo pojedino, tudi dobre kapljice ni manjkalo, tako da
je kaj hitro ob pogovoru zazvenela še pesem, saj je Zofka vedno rada pela.
Slavljenka se je na Kompoštovo domačijo primožila z ene od sosednjih kmetij. Z možem Ivanom, ki je umrl leta 1988, imata štiri otroke, Ivana, Marjano, Ano in Zofko. Na domu je ostal Ivan z družino, s katero Zofka preživlja jesen svojega življenja. Najbolj vesela je, da še vedno lahko pomaga pri skoraj vseh opravilih, posebno rada sede za šivalni stroj, saj so bile njene mladostne sanje postati šivilja. Ta želja se ji ni uresničila, čeprav je hodila v šolo za šivilje, ki pa je zaradi spremenjenih razmer ni mogla končati.
T. Tavčar
Praznični teden
X župniji Griže
Cerkev v Grižah krasi na oltarju sv. Pankracij, ki je zavetnik župnije Griže. Ker njegov god praznujemo 12. maja, smo v dneh med 4. in 12. majem praznovali Pankraški teden. Teden smo pričeli s slovesnostjo ob sv. Florjanu (zavetnik gasilcev). V družbi gasilcev PGD Griže, Zabukovica in Kasaze - Liboje smo se zbrali pri sveti maši v čast in priprošnjo sv. Florjanu. Maša je bila darovana v spomin pokojnim gasilcem.
Ponedeljek je bil v znamenju zborovskega petja, saj smo zvečer prisluhnili koncertu župnijskega pevskega zbora, ki nam je predstavil pester in prijeten venček pesmi. Koncert smo povezah v venček s predstavitvijo brošure “Župnija Griže v dogodkih časa 2002“, ki je nastala z željo, da pomembni dogodki v župniji ne bi tonih v pozabo. Petje se je iz cerkve slišalo Uidi v petek, ko nam je koncert pripravil Ženski pevski zbor KUD Griže.
V okviru pankraškega tedna smo poskrbeli tudi za otroke in njihovo
športno veselje. V soboto smo organizirah turnir v nogometu in košarki za prehodni pokal sv. Pankracija. Otroci so bili zelo tekmovalni in tekme so bile nadvse zanimive.
Nedelja pa je bila za nas še posebej praznična, saj je bila zaznamovana z velikim dogodkom. Svojih 50 let duhovnega poklica, zlato mašo, je praznoval nekdanji kaplan in župnik v Grižah gospod Janez Bračun.
V župnijo Griže je prišel kmalu po novi maši, v je njej deloval kot kaplan med leti 1954 in I960. Do leta 1967 je deloval kot redni župnik. Potem je našo župnijo zapustil in do leta 1994 opravljal poklic dušnega pastirja v župniji v Rečici ob Savinji. Leta 1994 se je upokojil. To pa ni pomenilo konec njegovega aktivnega maševanja in delovanja, saj še danes skrbi za duhovno oskrbo v Domu upokojencev na Polzeh. Po notranji slovesnosti zlate maše je sledila pogostitev na dvorišču cerkve.
Teden praznovanja smo zaključili s slovesno mašo, ki je bila darovana za god zavetnika naše župnije.
Mateja Sopotnik
Poročni zvonovi za gasilca
Zadnjo soboto v aprilu sta na skupno življenjsko pot stopila Simona Herodež in Aleš Stenovec, oba člana PGD Sv. Lovrenc. Da bi jima ta življenjski dogodek ostal v najlepšem spominu, smo poskrbele tudi članice PGD, ki smo ju uniformirane pričakale pred vrati cerkve Sv. Lovrenca in jima v
kratkem nagovoru zaželele sreče in razumevanja na novi skupni poti z željo, da se bosta tudi v bodoče rada vračala med prijatelje. Seveda ni manjkalo tudi riža, s katerim smo mladoporočenca posule ob vstopu na novo pot. Srečno Simona in Aleš!
A. K.
Devetdeset pomladi Stanislave Cokan
Stanislava Cokan s hčerko, sinom in snaho
V prvih majskih dneh je devetdeset let življenja praznovala Stanislava Cokan iz Žalca, skromna in prijetna ženica, ki ji človek še zdaleč ne bi prisodil toliko pomladi. Kljub na videz krhki postavi je v njej precej moči, saj še vedno rada poprime za motiko, domači pa so ji pri tem opravilu le težko kos. Še vedno ostaja zvesta svojemu nekdanjemu načelu, da kar lahko storiš danes, ne puščaj za jutri. Na njen rojstni dan smo jo obiskali skupaj z Ivanko in Francem Strnadom ter Faniko Rasiewitz iz RK Žalec.
Stanislava se je rodila v majhni vasici Sveti Duh pri Krškem leto dni pred I. svetovno vojno. Pri treh letih ji je umrla mama in z bratom, ki je bil rojen leta 1915, sta potem nekaj let živela pri teti, očetovi sestri v Leskovcu pri Krškem. Oče je bil zaposlen v rudniku Trbovlje in tako je Stanislava z bratom do 8 leta starosti mladost preživljala v Leskovcu, kjer je hodila tudi v prvi razred osnovne šole. Ko se je oče ponovno oženil, sta se z bratom vrnila v Sveti Duh. Novi družini so se pridružili še štirje otroci. Stanislava je z osemnajstimi leti odšla v svet. Kot sama pravi, postala je majhna in pridna služkinja, ki si je vsakdanji kruh služila pri raznih družinah. Najprej v Šoštanju, nato pa je bila vrsto let služkinja pri družini zdravnika Hermana v Žalcu.
Med tem časom je spoznala svojega bodočega moža in po poroki sta nekaj časa živela v Paški vasi, potem pa se preselila v Gotovlje pri Žalcu. Kmalu sta se odločila zgraditi lastno hišico in varno družinsko zavetje za sina Jožeta in hčerko Slavico, kar pa ni bilo lahko, saj je v službo hodil le mož, ki je bil kot pečar zaposlen v Pečarstvu Gotovlje. Stanislava je z delom kmetom odslužila vsako “furo” pripeljanega gradbenega materiala, redih pa so tudi dva prašiča, enega zase in enega za prodajo. Sadove svojega dela sta z možem skupaj uživala do leta 1985. Življenje se s smrtjo moža za Stanislavo ni ustavilo, saj so ji poleg sina in hčerke ob strani stali tudi vnukinja Sabina ter vnuka Jure in Matjaž, danes pa ji življenje lepšajo tudi pravnuki Katja, Tilen in Matjaž. Sicer pa ji nikoh ni dolgčas, saj brez dela ne zna biti. Še nekaj dni pred svojim rojstnim dnevom je veselo okopavala podedovani vinograd v kraju svoje mladosti na Dolenjskem.
Stanislava je tudi zelo razgledana ženska. Zelo rada bere in ne zamudi skoraj nobenih poročil in maše na televiziji. Tako je dnevno na tekočem z dogodki doma in po svetu. Zelo rada poje in nabira zdravilne rože in zehšča, za hčerkino in sinovo družino in še koga pa naredi tudi prave domače rezance in še kaj. Vsi jo imajo zelo radi in ob njenem jubileju so se skupaj z njo poveselili na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah.
D. Naraglav
Savinjske zgodbe
maj 2003
Večer prijetnih skladbic in spominov
Mladi pevci I. osnovne šole Žalec so se letos še posebej skrbno pripravili na letni zaključni koncert. Z njim so namreč otroški pevski zbor POŠ Gotovlje ter otroški in mladinski zbor matične šole počastili kar nekaj jubilejev: 2 5-letnico odprtja takrat nove šole, prav tako 2$ let na žalski šoli glasbo poučuje Zdenka Markovič, ki vodi vse tri zbore, največ pozornosti pa so name-
Marjan Kozmus
nili 75-letnici glasbenega pedagoga, skladatelja in glasbenika Marjana Kozmusa.
Učenci so zapeli nekatere njegove pesmi, kot sta legendarni Fičfirič in skladba Ti in jaz - himna prireditve
Pesem in mladost. Fifiriča je po nekaj letih zapela tudi Andreja Zakonjšek, zdaj že uveljavljena operna pevka, kot gostja je nastopila nekdanja učenka Nataša Krajnc, seveda pa počastitev jubileja Marjana Kozmusa ne bi bila popolna brez nastopa harmonikarjev žalske glasbene šole.
Čestitke ob njegovem jubileju so mu izrekli ravnatelj šole Adi Vidmajer, podžupanja občine Žalec Zlatka Masnec, sedanja vodja harmonikarskega orkestra Andreja Turnšek in v imenu kultumo-umet-niškega društva Žalec ter moškega pevskega zbora Janez Meglič. Mladi žalski filatelisti so ob tem dogodku izdelali celo posebno znamko. Veliko lepega so povedali povezovalci programa - učenca Miša Murgelj in Nejc Šporin ter učiteljica Lidija Koceli. Prijetno pa je bilo slišati tudi mnoge hudomušne in prikupne skladbice, za katere so besedila prispevali žalski učenci ali pesnica Meta Rainer, v svojem značilnem slogu pa jih je uglasbil Marjan Kozmus.
“Večer je bil, z eno besedo, enkraten. Zelo sem bil vesel in počaščen, pa tudi presenečen nad tolikšno pozornostjo,” je dan po prireditvi povedal Marjan Kozmus, preden sva obudila spomin na njegovo življenjsko in poklicno pot.
Rojen je bil 6. septembra leta 1927 v Ljubljani in otroštvo preživljal pri starih starših v Jurkloštru. O času druge svetovne vojne ne govori rad. Po vojni se je preselil v Žalec in se zaposlil najprej v Juteksu. Že doma se je ukvarjal z glasbo, igral je harmoniko. V Žalcu, kjer sta bila že aktivna Rudi Hrovat in Franček Herman, pa se je glasbi povsem predal. Spoznal je Jožeta in Žana Amška in nastal je trio, ki je prerasel v orkester. Igrali so takrat najbolj popularno zabavno glasbo. V žalski Hmezadovi dvorani, po kateri se še danes mnogim zelo toži, so bile vsako drugo soboto plesne zabave s programom, tako imenovani Veseli večeri. “Takrat ni bilo ansamblov za vsakim vogalom kot danes. Po desetih letih smo se razšli in takrat sem se podal na področje vokalne glasbe. 17 let sem vodil žalski moški zbor, približno tri leta moška zbora v Velenju in Vinski Gori, v Žalcu vokalni sekstet, v Šempetru pa vokalni oktet.”
Takrat je že poučeval na žalski glasbeni šoli, poleg tega pa kar 38 let honorarno na velenjski glasbeni šoli. Učil je harmoniko, saksafon, sintisajz-er in saksafon. Napisal je učbenike za harmoniko in sintisajzer z ustreznimi skladbami. Nepogrešljiv je bil v tistih časih pri vodenju združenih pevskih
zborov in godbe na raznih velikih manifestacijah.
Marjan Kozmus je tudi skladatelj. Skladal je za nekatere ansamble, na primer za Ota Roma, Uidi zase, s svojimi skladbami je sodeloval na takratnih razpisih Radia Ljubljana. Danes še slišimo njegovo Šofersko, ki jo prepeva Stane Mancini, med znanimi je Basen Ivanke Krašovec. Pela je tudi njegova žena. Uglasbil je veliko besedil Mete Rainer, njun Fičfirič je bil pravi hit, ki je med mladimi priljubljen še danes. Z njim so sodelovali tudi na festivalu v Skopju, na katerem so Žalčani sodelovali dvakrat.
Njegovo skladanje je bilo v veliki meri povezano s prireditvijo, ki je Pesem in mladost, za katero sta dala idejo Drago in Tanja Cehnar. Glavni organizatorj )e bilo Društvo prijateljev mladine, otroci so pisah besedila in skladbe, večino pesmi pa so uglasbili učitelji žalske glasbene šole. To je bil velik in zahteven projekt, v katerem je sodelovala vsa glasbena šola, večina aranžmajev pa je bila Kozmusovo delo. “Na ta način je nastajala zabavna glasba, primerna za otroke, ki je do takrat ni bilo. Škoda, da te prireditve ni več. Če bi bila, bi gotovo še vedno pisal skladbe zanjo,” je povedal Marjan Kozmus.
Z njegovim imenom je povezan tudi žalski harmonikarski orkester, ki je še danes med najbolj uspešnimi v državi.
Mesec maj - čas porok
Pomlad je čas, ko vse zeleni in cveti, ko se v naravi porajajo nova življenja. Maj zato ni kar tako dobil prizvok meseca mladosti in ljubezni.
V maju je po statističnih podatkih tudi največ porok. Resnici na ljubo se mladi ne poročajo več toliko, kot so se včasih, saj je življenje izven zakonske zveze že povsem vsakdanje, partnerja pa imata enake pravice kot v zakonski skupnosti. Po drugi strani poroka tudi ni ravno poceni, še posebno, če si omislimo poročno slavje z veliko svati. Poroka pa je kljub vsemu še vedno eden najpomembnejših dogodkov v življenju, ki se ga partnerja z veseljem spominjata, če živita v medsebojnem spoštovanju, zaupanju in družinski sreči. Še posebej pa ostanejo v spominu takšne poroke, ki so nekaj posebnega, ki na primer ohranjajo stare običaje, ko ženin pride s svati po nevesto od drugod, domači fantje pa mu postavijo tako imenovano “šrango".
Takšna poroka je doletela tudi Alenko Kapus iz Latkove vasi in Joška Livka iz Pondorja. Šrango so jima postavili fantje iz Latkove vas, ki svoje Alenčice niso kar tako spustih v zakonski jarem. Bili so izvrstni in neizprosni pogajalci, saj so zanjo iztržili 300 tisočakov. In tako eni kot
drugi so se ob tem kar precej namučili, saj si je Alenka zaželela kokosovo mleko neposredno iz sadeža, ženin pa je moral pokazati svoje sposobnosti žaganja, saj je moral prežagati deblo s “cugžago”. Za svojstven prizor je poskrbela tudi koza, ki bi jo moral ženin pomolsti, a je namesto tega malo počepnila in se olajšala, ženin se je hitro znašel in pod curek nastavil kozarec. Res da ni bilo mleko, tekočina pa je le bila njena. Vse je bilo pospremljeno z vehko smeha in glasbe, za katero so skrbeh tako ženinovi glasbeniki kot glasbeniki šrangarjev. Dogodek je spremljalo precej vaščanov, saj v vasi že dolgo ni bilo takšne poroke, na katero je že nekaj dni prej opozarjal tudi visok mlaj z zastavo, ki so ga postavili domači fantje.
Na koncu so bili vsi zadovoljni; šrangarji z izkupičkom, nevesta in ženin s svojima pričama in svati pa s pravočasnim prihodom pred matičarja v Žalec, pred katerim sta si obljubila zvestob. Enako sta storila še v cerkvi na Jožefovem hribu v Celju, nato pa se je poročno slavje v enem od gostišč nadaljevalo do jutra. In tja so prišli tudi šrangarji z darilom ter tako izpeljali svojo nalogo do konca.
D. Naraglav
Antonija s svojimi sorodniki in predstavnikoma Društva invalidov Žalec Elo Kobal in Janezom Megličem
Najstarejša v občini
Antonija Vihar iz Latkove vasi je 16. maja dopolnila 96 let. Na ta dan se je ob njej zbralo najbližje sorodstvo. Čeprav je Antonija bolj ali manj priklenjena na posteljo, je s pomočjo snahe prerezala rojstnodnevno torto in z veseljem pojedla košček. L obiskom so jo počastili in tudi predstavniki Društva invalidov Žalec in borčevske organizacije občine Prebold.
Antonija Vihar se je rodila v rudarski družini očem Antonu in mami Barbari v Hrastniku leta 1907. Bila je drugi otrok med šestimi dekleti. Mladost je preživljala v domačem kraju. Leta 1924 se je poročila z mizarjem Albertom Viharjem in v Latkovi vasi pa
sta si zgradila hišo. V njej je bila tudi mizarska delavnica, v kateri se je za mizarja izučilo okrog 20 mizarjev. Sicer pa je hiša nudila varno družinsko ognjišče otrokom Marici, Anici in Albertu. Hčerka Anica je leta 1945 padla v partizanih, Marica pa je umrla pred leti. Ob njej je zdaj samo še sin Albert, ki se je po očetovi smrti leta 1969 z družino preselil v Latkovo vas.
Za Antonijo tako zdaj skrbita sin Albert in snaha Jožica. Pri devetdesetih in čez je bila še dokaj hrabra, zadnji dve leti pa so ji pošle moči in večino časa preživi v postelji. Kljub temu pa je vesela, ko jo obiščejo vnuki, pravnuki in prapravnuki, tako kot je bila ob 96. rojstnem dnevu.
D. Naraglav
Ženin in njegova priča med žaganjem debla
Misli iz šole življenja
Ob 80. rojstnem dnevu in 35-letnici škofovskega posvečenja škofa dr. Vekoslava Grmiča je izšla njegova knjiga Misli iz šole življenja. Pogovor o novi, že 24 Grmičevi knjigi je v prostorih Medobčinske matične knjižnice vodil publicist in novinar Drago Medved.
Avtor govori o najpomembnejših teoloških in etičnih vprašanjih današnjega sveta, pomembnih dogodkih iz novejše zgodovine ter aktualnih prob-
lemih našega časa, v knjigi pa najdemo tudi govore in pozdravne besede z različnih nastopov v zadnjih dveh letih ter dva intervjuja, ki predstavljata veličino jubilantove osebnosti in njegovega humanizma. Knjiga se zaključi s podelitvijo visokega državnega odlikovanja, ki mu ga je izročil nekdanji predsednik Milan Kučan. V prilogi je tudi zgoščenka s posnetki avtorjevih govorov in intervjujev, ilustrirana s številnimi fotografijami iz avtorjevega arhiva.	T. Tavčar
Vodil ga je ves čas službovanja na žal- Marjan Kozmus, ki velja za stroge-ski glasbeni šoli. 13 let je že v pokoju, ga in natančnega učitelja, pravi, da
Žalski orkester: pianist Andrej Skočir, basist Jože Amšek, kitarist Žan Amšek, klarinetist Ivo Supovec, tolkala Sandi Majcen, trobenta Marjan Sanda in Zdravko Čas ter s saksofonom Matjan Kozmus in Rudi Hrovat
vendar honorarno še vedno uči. “Za vzdrževanje kondicije,” pravi in dodaja, da ima še kar dobre živce, čeprav je dejstvo, da je v pridnosti otrok nekdaj in danes velika razlika. “Včasih so bili otroci veliko bolj prizadevni, ni bilo toliko drugih možnosti in aktivnosti, danes pa so že kar preveč zaposleni.”
razen glasbe ni imel drugega hobija. “Temu sem se posvetil, s tem sem imel veselje in z drugimi stvarmi se nisem ukvarjal. Poučevanje glasbe je lep poklic, čeprav ni donosen. Tildi orkestri smo igrali največjkrat zastonj, tako da se z zabavo glasbo ni vehko zaslužilo, ” je še povedal.
K. R., foto: T. T.
Obiski v Berlinu
Godbeniki v Berlinu
Uidi članice in člani društva Godba Zabukovica so se odzvali povabilu slovenske katoliške misije v Berlinu, ki jo vodi župnik Izidor Pečovnik, da v okviru Savinjskih večerov priredijo koncert za Slovence in povabljene goste iz Berlina. Gostovanje je trajalo od 8. do 11. maja letos.
V Berlinu so si ogledah najbolj zanimive kulturne in zgodovinske znamenitosti, drugo majsko soboto pa so v dvournem zabavnem programu, ki je bil izveden v dveh delih, predstavih glasbo bratov Avsenik, Alpskega kvinteta in nekaterih ostalih domačih avtorjev, kakor tudi znanih tujih izvajalcev pop glasbe. Obiskovalci Savinjskih večerov so po besedah predsednika društva Aljoša Gramca koncert in gostovanje godbenikov iz Zabukovice ocenili kot neponovljiv in neprecenljiv dogodek.
Za izvedbo gostovanja se godbeniki zahvaljujejo vsem posameznikom, Javnemu skladu RS za kulturno dejavnost iz Ljubljane, Javnemu skladu RS za kulturno dejavnost Žalec, Občini Žalec in podjetjem brez katerih ne bi
zmogli kriti vseh stroškov gostovanja.
Med prvomajskimi prazniki so bili na obisku pri Doriju v Berlinu tudi pevci mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor in nastopih pri slovenski maši in na celovečernem koncertu.
Damjana Lukman je v imenu pevcev povedala, da jih je po petnajstih urah vožnje pred mogočno cerkvijo sv. Ehzabete pozdravil vesel nasmeh Dorija, ki jim je že isto popoldne predstavil Martino - učiteljico in novinarko slovenskega radia v Berhnu. Martina je pevce vodila po Berhnu, ves naslednji dan pa so preživeli z Dorijem. Večerno slovensko mašo so začeh na koru mogočne farne cerkve, ki združuje 2000 slovenskih in nemških vernikov iz okrožja Schonenberg. Po maši so v prezbiteriju izvedli še samostojni koncert, ki ga je povezovala Magda Šalamon. Slovenski in nemški poslušalci so jih nagradili z mogočnim aplavzom. Pevci so polni lepih vtisov zapustili Berlin, hkrati pa se zahvaljujejo vsem, ki so kakor,koh pripomogli oziroma jim omogočili to potovanje.
K. R.
S predstavitve v žalski Medobčinski matični knjižnici
maj2003
Naša dediščina
Maj
Mesec maj je dobil ime po grški in rimski boginji rasti MAJA. Ime Maja pomeni nekaj, kar lahko merimo, torej materijo. Maj je mesec, ko zemlja “oživlja”, povezan je z oživljanjem materije in zodiakalnim znakom, znamenjem BIKOM, ki pomeni element zemlje. To staro pojmovanje se je ohranilo tudi v krščanstvu. Kristusova mati Marija je poleg matere tudi materija in ji je zato posvečen ves mesec maj.
Pri nas so maj, majnik imenovali še veliki traven, mesec velikih trav, mesec bujnega zelenja v naravi, rožni cvet, sviben, cvetnik...
Slovenska poimenovanja za mesec maj se ozirajo po naravi. To naj bi bil
mesec velikih, visokih trav in sploh bujnega zelenja v naravi. V tem mesecu vsa narava valovi v bujnem zelenju velikih trav in v bohotnem cvetju čudovitih barv. Maj je bil fantovski mesec v slovenskih vaseh, vse dokler so na vasi veljale stare šege. To je bil čas fantovskega petja. Po vasi je zadonela pesem “Maj, ljubi maj, konec zime je tedaj...” in predvsem čas, ko so starejši fantje sprejemali medse mlajše vrstnike. Praznično ozračje na dan prvega maja je prastara kulturna značilnost, ki jo pozna ves indoevropski etnični prostor. Tildi ta praznik je podobno kot jurjevo povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaj!). Prvi maj ponekod simbolizira začetek poletja. Praznik je povezan s HORO boginjo rož in pomladi. V antiki je veljalo, da ima vso moč nad pomladanskim cvetjem. Prvi maj so Rimljani praznovali sredi cvetnega praznika FLORALTjE. To
je bil pomladni praznik, s katerim so radostno sprejemali nov letni čas toplote in rasti. Prvi maj je Uidi dan ŠMARNIC, globokih verskih čaščenj Marije. Šmarnice so vsakodnevna majniška večerna pobožnost v čast Marije. Beseda “šmarnice” izvira iz skrajšanega imena sv. Marija. Na majski večer so se na zemljo spustile čarovnice. Kresove so prižigali tudi zato, da bi te čarovnice pregnali. Zjutraj so ljudje nabirali roso. Prvomajska rosa naj bi pozdravila jetiko, golšavost, slabovidnost in druge bolezni. Dekleta so bila prepričana, da bodo lepa, če se bodo umila s to roso.
Najpomembnejše opravilo v tem času je postavljanje prvomajskega mlaja. Na večer pred prvim majem so vasi po naši deželi tekmovale med sabo, katera bo imela lepši mlaj, mla-jsko drevo. Postavljanje mlaja je bila dolžnost vaških fantov in njihov ponos.
Pni maj je tudi mednarodni
praznik dela, simbol solidarnosti delavskega razreda. Leta 1889 je druga internacionala sklenila, da bo prvi maj spominski dan na pokol delavstva v Chicagu leta 1886. Na ta dan naj se organizirajo množične delavske manifestacije in stavke. Tedaj je bila glavna zahteva po treh osmicah: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulture in zabave. Prvič v naši dolini so prvi maj praznovali leta 1895 zabukovški rudarji.
In še nekaj pregovorov:
Slana v začetku maja / zoritvi sadja nagaja.
Če je ta mesec dosti dežja / v jeseni bo dosti vsega blaga.
Če je na Urbana lepo / rado suši se poleti seno.
Če Zofija zemlje ne poškropi / vreme poleti prida ni. To je Zofija, ki kuram odveže rit.
12.,	13. in 14. maja so tudi ledeni možje: Pankracij, Servacij in Bonifacij.
Star pregovor pravi: “Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje.”
V mesecu maju godujejo tudi zadnji pomladni svetniki: sv. Jakob, apostol. Velja kot kmečki svetnik za rešitelja pridelka. Skrajšana oblika imena Jaka se pogosto uporablja v šaljivih verzih.
Jaka bigeljce (vžigalice) kaka / bigeljca poč, Jaka pa na dile skoč.
Ljudje pravijo, da ob svetem Jakobu gre grozdje na božjo pot, ob svetem Jerneju pa nazaj pride. Urban pa velja za zavetnika vinogradnikov. Upodobljen je z listom vinske trte in grozdom ah pa s trstom in grozdom.
Če Urban suši in Vid moči, bo prav za žejne ljudi.
Če sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo.
Janez Nepomuk je češki svetnik, na njegov dan so praznovali češki sokoli in planinci in na ta dan je bila v prejšnjem stoletju odprta koča na
Mrzlici, tako je bila simbolično poudarjena povezava dveh narodov -Slovencev in Čehov.
4.	maja goduje tudi Florjan. Velja za zavetnika pred ognjem, sušo, povodni-jo in vojsko. Zavetništvo pred ognjem je verjetno prevzel po rimskem bogu Pluviusu, ki je bil odgovoren za pomladanski dež. Morda pa je nadomestil vodnega boga Jupitra, ki je Rimljanom pošiljal vodo z neba.
Niko Kuret je zapisal: “Sveti Florijan je eden tistih svetnikov, ki so bili našemu kmečkemu človeku zmeraj pri srcu. Kako tudi ne! Na neštetih podobah, v neštetih kipih je stal pred njim kot mogočen zavetnik z golido v rokah, ko gasi gorečo hišo ah cerkev pod seboj...”
Eden izmed pregovorov tudi pravi: “Če sušeč (marec) suši / mah traven (april) deži / veliki traven (maj) pa hladi, kmetu dobro se godi.”
E Je/,ovnik
Običaji in legende v Spodnji Savinjski dolini (XI. del)
Pri zbiranju legend ne moremo mimo učencev posameznih osnovnih šol. Za šolska glasila in raziskovalne naloge so marsikaj zbrali in objavili. Med drugim tudi legende.
Znano je glasilo Osnovne šole Prebold Veseh veter. Iz številk, ki so izhajale v osemdesetih letih, smo že objavili legendo o sv. Mariji Magdaleni, ki se “sprehaja” po Homu, o zmaju, ki živi v Mrzlici, o zakleti kraljični, ki živi na Golavi itd.
Mrzlica se zaradi svoje središčne lege in tršate košatnosti, ki zbuja ljudem v dolini občutek velike matere velikokrat pojavlja v različnih legendah. V glasilu Veseh Veter iz osemdesetih let, ki ima podnaslov “Ljudska modrost - trden most. Ljudska izročila Prebolda in okolice”, je zabeležena legenda o kači na Golavi. Mojca Jezernik in Sandra Zlobec sta zabeležili:
Pripovedka o kači na Golavi
Nekoč je neki kmet šel v gozd na Golavo in si sekal drva, seveda ne v svojem gozdu. Naložil jih je na voz in peljal domov. Kar naenkrat se je na kolesje navila kača, zato se voz ni mogel več premikati. Kmet ni mogel domov tohko časa, dokler ni razložil drv in domov odpeljal prazen voz. Tako naj bi kača čuvala drva na Golavi pred tatovi.
Pričevanja, legende, govorijo tudi o izvoru imen na domačijah. Učenci so v tem glasilu ta imena vključili v poglavje “Ljudska modrost ...” in zapisah:
•	Kmetija Kisovar - imeli so veliko krav in so izdelovali kislo mleko;
•	Pri Šoštarji se reče, ker je bila včasih tam šoštarija (čevljar);
•	Pri Lipušk se reče zato, ker še zdaj tam stojita dve lipi;
•	Karla Kočevar, lastnica Pevčeve hiše, je izjavila: “za stare slovenske
hiše je značilno, da zraven njih stoji lipa”.
•	Kmetija Lenko se po domače reče pri Dvanajšakovih. Pekli so v glinastih posodah, v črni kuhinji. Pekli pa so Uidi koruzni kruh ter potico iz pšenične moke.
Med zelo zakoreninjene običaje spada priprava jedi, ki se pripravijo ob določenih kmečkih opravilih. Učenci osnovne šole Prebold so zapisah:
•	ob žetvi: fini beh kruh, vin in jabček...
•	ob setvi: češpljeva kaša
•	ob hmelovim obiranju: kruh z namazom ah mesom, jabolčnik
•	ob trgatvi: potica, meso, vino, jabočnik
•	za koline: prtenke, pečena kri, kisla repa, pečenka, zelje, kisla juha...
•	za kožehanje: bučke, kostanj, grozdje, jabolčnik...
•	za spravljanje krompirja: bunka,
Špeh, zelje, kruh, ajdov kruh.
Ohranili so dialekt!
Zbiratelji legend so pogrešali Šmičkovega Toneta, posebneža, ki je tudi pozimi hodil bos in je zelo rad pripovedoval različne pravljice in legende.
Številka Veselega vetra, ki je izšla
27.	11. 1988, ima podnaslov Kolo zgodovine. V tej številki so pričevanja o preteklosti nasehj.
Ah veste od kod ime Šešče? V tej vasi je razsajala kuga, vse je pomrlo, ostalo je le šest prebivalcev in od tod ime Šešče.
Prvi številki Črne mačke, glasila Tekstilne tovarne Prebold, iz leta 1987 je bilo priloženo glasilo Veseh veter. V glasilu preberemo, da je šola prejela leta 1985 za uspešno uvajanje novitet (proizvodno tehnično delo) in za zelo uspešno izvenšolsko delo (tudi izdaja glasil) najvišje repubhško priznanje - Žagarjevo priznanje. To pomeni, da so že tedaj med drugimi cenik glasila, iz katerih še danes črpamo to in ono.
Turistično društvo Polzela nam je poslalo material o turističnih zna-
Trgovine
z gradbenimi materiali
	UKAS
	
PRODAJNI CENTER
menitostih Polzele in okolice. V materialu je bila brošura Pripovedke o Polzeh in njeni okohci. To pomeni, da so pravljice šole vključili v turistično ponudbo. V brošuri so zapisi šolarjev, zapisali so legende, pravljice, ki so še znane med ljudmi.
Blaž Šmerc je po pripovedovanju Franca Smarca zapisal:
O Rogelski rupi
Malo pod vrhom Gore Oljke je ob cesti na drevesu rdeč smerokaz za Roglsko rupo. Pred mnogimi leti so Rogiškovi spravljah let iz gozda. Ker so bik voh, ki so jih napregh že zelo zgodaj zjutraj utrujeni, je gospodinja pripravila kosilo za delavce in vpregla par spočitih volov. Kosilo je nesla mlada dekla in tudi gnala vlečne Živah. Ko je že skoraj dospela do gozdnih delavcev, pa sta se vola splašila, zdirjala proti domu in povlekla deklo za sabo. V tem diru pa so vsi skupaj padli v Roglsko rupo. Dan se je prevesil v popoldan in ker ni bilo hrane in spočitih volov, so se gospodar in hlapci odpravili proti domu in kmalu našh razmetano hrano. Našh so tudi volovske sledi in ko so jim sledili, so ugotovili, da izginjajo proti rupi. Naslednjo pomlad pa je voda naplavila volovski
jarem, telege v Cevnikov vodnjak. Ta vodnjak je še vedno ob sesti v Podgori.”
Neka druga legenda pripoveduje o tem, da je v rupo padlo dekle z volovi. Čez leto dni je potok naplavil volovske rogove in kite od dekleta. O rupi in o tem, da je Gora Oljka votla je zapisano še več legend.
Po pripovedovanju Antona Satlerja sta zapisah Anja Satler in Lucija Jelen sledečo legendo:
O jami Krvavici
Moja domačija stoji v zaselku Podsevčnik. Nad njim se dviga hribovje z imenom Sevčnik. Sevčnik je znan po Andraški poti, Slanici, Porodnjaku in po kraških jamah. Ena izmed teh se imenuje Krvavica. Ljudje pripovedujejo, da so se v daljnih časih volkovi selih iz Rusije v toplejše kraje, kjer bi imeli dovolj hrane. Tako so se volkovi selih tudi skozi naše kraje in šli skozi Sevčnik. Hodih so po gozdu in padli v jamo, ki je bila prekrita z drevjem in listjem. Da je bil trop res vehk, se je vedelo po tem, da je nekje v dolini pritekla voda, ki teče skozi to jamo Krvavico, čisto krvava. Kje je ta krvava voda pritekla na dan, se v ljudskem izročilu ni ohranilo.
E Ježovnik
LATKOVA VAS	TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53	Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91
Faks: 03 570 22 51	Faks: 03 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN, KERAMIKE, KOPALNIŠKE OPREME IN ŠE VEČ ...
DNEVI ODPRTIH VRAT 6. junij: POSLOVALNICA NAZARJE,
7. junij: PC LATKOVA VAS - zaključna prireditev. Predstavitev izdelkov, svetovanje strokovnjakov in proizvajalcev.
V času od 2. do 14. junija dodatni akcijski popusti proizvajalcev.
Za nakupe nad 50.000 SIT kupec prejme nagradni bon, izžrebane bodo bogate nagrade.
Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, ugodni krediti.
/
-'•■'TO
^m
mmm
GARANT, d. d., POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 037703 71 30, 703 71 31

Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti
Delovni čas prodajalne:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 03/703 71 30, 03/703 71 31
E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
Križanka
maj2003
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki, pokrovitelja ZAVAROVALNICE TRIGLAV, d. d., OE Celje: ZAVAROVALNICA-TRIGLAV-CEIJE-PRIPRAVIJENI-NA-VSE-AVTOMOBILSKA-ASISTENCA-DOMA-IN-V-n JIM-POMOČ-NA-CESTI-IVDOMU. Izžrebani nagrajenci: 1. Jereb Mija. Velenje, 2. Mira Matjašič, Gomilsko, J. Tone Korenjak, Parižlje 71/c, Braslovče. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa.
Pokrovitelji križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa so: FINAL - Jasmina Preradovič, s.p., Šempeter. ŠOLNČEK, Vlasta Radič, s. p., Šempeter, SLAŠČIČARNA VANILIJA Šempeter. FRIZERSKI STUDIO “Z”, Zinka Vinder, s.p., Šempeter. Vrednost nagrad je 3.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 13. junija 2003.
maj2003
ŽIVIMO Z ZEMLJO
Razpisi za podporo investicijam v kmetijstvu
Že kar neka) let je praksa, da Ministrstvo za kmetijstvo v različnih oblikah podpira investicije na kmetijah. Osnova vsakoletne podpore je objavljena Uredba o programih kmetijske strukturne politike. Letošnja je bila objavljena 9. maja v 43. številki Uradnega lista. Uredba predstavlja osnovo, na kateri so kasneje objavljeni javni razpisi, ki podrobneje opredeljujejo pogoje, načine in roke prijave za sofinanciranje.
Za kmete sta verjetno najzan-imivejša 10. in 11. člen letošnje uredbe, ki določata namene, upravičence in pogoje za kandidiranje za podporo investicijam v različne oblike osnovnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Na tej osnovi bo v drugi polovici maja objavljen še ustrezni javni razpis. V nadaljevanju bom predstavil osnovne pogoje, ki jih bo potrebno izpolnjevati za prijavo na razpis.
Podpore bodo namenjene za:
-	novogradnjo in obnovo hlevov in drugih objektov s pripadajočo opremo za rejo govedi, drobnice, prašičev, perutnine, konj za meso; predelavo mleka na planšarijah ter predelavo, skladiščenje in prodajo pridelkov iz kmetijske proizvodnje;
-	izgradnjo in obnovo objektov ter nakup opreme za pridelavo medu;
-	nakup osnovne plemenske črede za povečano število stojišč, ki so ali so bile predmet investicije v hlev;
-	postavitev zavarovanih prostorov in nakup potrebne opreme in meha-
Vrtnarska šola Celje poleg rednega izobraževanja opravlja še vrsto dodatnih dejavnosti, s katerimi uspešno promovira svojo dejavnost. Zato ni naključje, da smo 1$. maja letos že tretjič organizirali “Dan špar-gljev”. V sklopu dodatnih dejavnosti na šoli deluje raziskovalna postaja z namenom preizkušanja enoletnih in trajnih vrtnin za potrebe kmetijske stroke v Savinjski regiji.
Z dnevi špargljev želimo to vsestran-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00,
17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
nizacije za vrtnarsko proizvodnjo;
-	nakup kmetijske mehanizacije;
-	nakup kmetijskih zemljišč in kmeti;
-	ureditvi prostorov s pripadajočo opremo za prodajo pridelkov s kmetije, ki se izvaja kot dopolnilna dejavnost;
-	ureditvi objektov v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu na kmetijah.
Upravičenci do podpor po tej uredbi so kmetijska gospodarstva - tako fizične kot pravne osebe, ki imajo sedež v Sloveniji, vlogo pa oddajajo nosilci kmetijskega gospodarstva. Ti so napisani na obrazcu A letošnje vloge za subvencije. Za kandidiranje je potrebno izpolnjevati še vrsto dodatnih pogojev: ustrezna izobrazba, lastništvo ali solastništvo kmetije, imeti v uporabi vsaj 3 ha primerljivih površin, priložiti morajo vso potrebno dokumentacijo, soglasja in pooblastila. Vsa dela morajo biti opravljena v skladu z veljavnimi predpisi, objekti pa morajo ustrezati veljavnim sanitarnim in okoljevarstvenim predpisom.
Na razpisu bo mogoče kandidirati z že začetimi ali pa šele načrtovanimi investicijami. Pri že začetih investicijah bodo do podpore upravičene le največ eno leto pred razpisom sprejete obveznosti. To pomeni, da bodo kot strošek investicije priznani največ eno leto stari računi.
Predvidena je tudi najnižja skupna vrednost investicije, s katero je mogoče kandidirati na razpisu. Ta vrednost znaša 5.000.000 tolarjev. Upoštevan je znesek brez davka na
sko zanimivo zdravilno rastlin približati vsem ciljnim skupinam, torej potencialnim pridelovalcem vrtnin, kmetom kot možnost dopolnilne pridelave na kmetiji, vrtnarskim in kmetijskim svetovalcem, gastronomom ter vsem ciljnim skupinam potrošnikov. Seveda s tem hkrati promoviramo ekonomsko vrednost špar-glja kot trajne vrtnine, ki je prav gotovo tržno zanimiva za pridelovanje v Savinjski dolini. Cena po kilogramu v Evropi in tudi pri nas znaša 3 do 5 evrov. Prepričana sem, da je Savinjska dolina po očitnem padanju cen hmelja
dodano vrednost. Davek namreč ni priznani strošek investicije.
Posebej želim opozoriti še na zahtevo, da bodo morale vse kmetije, ki bodo prejele več kot 8.000.000 tolarjev podpore, vsaj še pet let po zaključku investicije spremljati rezultate gospodarjenja po predpisani FADN metodologiji.
Poleg splošnih pogojev, ki seveda veljajo za vse namene razpisa, je potrebno za posamezne namene upoštevati nekatere dodatne pogoje.
Tako za hleve in vrtnarsko proizvodnjo velja, da bodo podprte le že začete investicije, kar bo investitor dokazoval z ustrezno izjavo oziroma dokazih o že sprejetih obveznostih v zvezi z gradnjo. Izjema bodo objekti, ki po svoji velikosti ne dosegajo pogojev, ki omogočajo kandidiranje na razpisu SAPARD. V tem primeru po dokončani investiciji na kmetiji, ki leži na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, hlev ne sme presegati 19 stojišč za krave ah 39 stojišč za goveje pitance. V nižinskih območjih pa ne sme presegati 39 stojišč za krave ah 79 stojišč za goveje pitance.
Za podporo objektom za rejo drobnice lahko kandidirajo le kmetije z območij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Za novogradnjo hlev ne sme presegati 39 pri reji drobnice za mleko in 79 stojišč pri reji drobnice za meso.
Novogradnja hlevov za prašičerejo je možna do 39 stojišč za plemenske svinje, 29 stojišč za plemenske svinje in 149 stojišč za pitance ah 249 stojišč za pitance.
še kako klimatsko in talno primerna za pridelavo šparglja. Morda je to lahko tudi izziv za kmete, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, saj spretna organizacija del, ki jo že premore sodobni savinjski kmet, v tem primeru predstavlja eno bistvenih olajšav pri vsakodnevnem pobiranju šparglja. Podatek, da trenutna pridelava slovenskega šparglja predstavlja komaj kakšen procent potreb našega trga, je dovolj zgovoren. Nenazadnje pa se na šoh zavedamo, da s takšno promocijo našega dela dajemo novo veljavo vrtnarskim in kmetijskim poklicem.
Številnim obiskovalcem dneva špargljev smo pripravili predavanje na temo “Ekološka pridelava šparglja”, ki ga je izvedla doc. dr. Mihaela Čeme,
Pri vseh investicijah v živinorejsko proizvodnjo morajo investitorji zagotavljati zadostne kmetijske površine za porabo pridelanih organskih gnojil. Za ta namen je dovoljena obremenitev 2,5 GVŽ/ha za rejo govedi, drobnice in konjev, ter 2 GVŽ/ha za rejo perutnine in prašičev. Prav tako morajo kmetijska gospodarstva zagotavljati zadostne skladiščne zmogljivosti za šestmesečno skladiščenje pridelanih organskih gnojil.
V	javnem razpisu bo objavljen seznam mehanizacije, ki bo upravičena do podpore. Na kmetijah na omejenih območjih za kmetovanje bo upravičen nakup specialne hribovske mehanizacije skupaj s traktorji s pogonom in zavorami na vsa štiri kolesa. Zelo verjetno bo na seznamu tudi dvoriščna mehanizacija in stroji za nego, varstvo in spravilo pridelkov.
Pri nakupu plemenskih Živah bo za prirejo mleka podprt nakup plemenskih tehc. Pri reji krav dojilj pa ne bo podprt nakup krav ah plemenskih tehc mlečnih pasem.
V	primerih nakupa kmetije ah kmetijskih zemljišč so upravičenci le kmetije, ki bodo morale po izvedeni investiciji imeti v lasti najmanj 5 ha primerljivih površin.
Izbrane investicije na območjih z omejenimi dejavniki bodo podrte z 25 % nepovratnih in 25 % povratnih sredstev; na ostalih območjih pa z 20 % povratnih in 20 % nepovratnih sredstev. Za mlade gospodarje bo vsaka vrsta podpor v ustreznem območju za 5 % višja. Kot mladi gospodar se štejejo prevzemniki, ki so mlajši od 40 let, so kmetijo pre-
znanstvena svetnica, sicer pa dolga leta zaposlena na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani. Predstavila je prednosti ekološke pridelave šparglja, ki ohranjajo tla neizčrpana, hkrati pa je tako pridelan špargelj res lahko zdravilna rastlina, saj se pri pridelavi ne uporabljajo kemična zaščitna sredstva niti mineralna gnojila, kot je značilno za ekološko kmetovanje.
V	nadaljevanju smo predstavili posebno brošuro soavtorjev učiteljev na Vrtnarski šoh, ki na kratek in razumljiv način predstavlja pridelovanje šparglja ter lanskoletne obdelave podatkov spremljanja poskusa nasada. Posebej zanimiv je bil ogled poskusnega nasada šparglja enajstih sort z demonstracijo pobiranja beljenega in zelenega šparglja s posebnimi noži. V letošnjem letu smo v poskusnem nasadu pričeli s prekrivanjem različnih fohj na posameznih parcelah. Tako smo na dveh parcelah uporabili PE črno fohjo debeline 0,lmm in 1,5 m širine. Fohjo smo na enem koncu grebena zasuli in utrdili z zemljo,
vzeli v zadnjih petih letih in gre za njihov prvi prevzem.
Izjemo pri podporah predstavlja tudi kmetijska mehanizacija, ki bo podprta le v višini 30 % od predračunske vrednosti in seveda od tega s polovico nepovratnih sredstev polovico kredita.
V razpisu ponujena povratna sredstva predstavljajo kredit po obrestni meri TOM + 2 in z različnima, od višine kredita odvisnima, moratorijem ter dobo odplačevanja.
Najnižji znesek podpore, ki ga lahko pridobi posamezno gospodarstvo je 2.000.000 tolarjev; najvišji pa 60.000.000 tolarjev.
Predviden rok za oddajo vlog je 45 dni po objavi javnega razpisa. Zato lahko pričakujemo, da bo vloge potrebno oddati nekje med 10. in 15. julijem. Ker je potrebno za popolno vlogo pripraviti zahteven poslovni načrt in priložiti kar nekaj potrdil in prilog, je prav, da vsi, ki nameravate kandidirati, čimprej pričnete urejati potrebno dokumentacijo.
Predstavljeni so le najpomembnejši pogoji in zahteve, ki jih je potrebno izpolnjevati za kandidiranje na razpisu. Z javnim razpisom bodo objavljeni posebni pogoji in popoln seznam potrebnih prilog. Zato je prav, da vsi, ki nameravate kandidirati, natančno preberete Uredbo in pogoje razpisa. Vse podrobne informacije boste lahko dobili tudi na vaši krajevni izpostavi Kmetijske svetovalne službe.
Posebej želim opozoriti, da bodo sredstva za podporo investicijam objavljenim v letošnjem javnem razpisu zelo nizka in večje število oddanih in tudi popolnih vlog verjetno ne bo podprtih. Vse vloge bodo
medtem, ko smo na drugi strani grebena fohjo utrdili z vrečami napolnjenimi z gramozom. Pri pobiranju smo zasledili večji pojav talnih škodljivcev. Poganjki so ob pobiranju zelo lepo beh in tudi mehko-krhki. Zabeležili smo kar štirinajst dni zgodnejši pridelek. Na eni parceli zelenih špargljev smo postavili nizke tunele pokrite s PE prozorno fohjo (višine 60 cm) po enakem sistemu prekrivanja kot pri črni fohji. Ob ovrednotenju poskusa smo zasledili bistveno zgodnejše odganjanje, kar nam je omogočilo pobiranje v zgodnejših terminih, ko je cena šparglja najvišja. Opažih smo veliko več plevela. Novost letošnjega preizkušanja je tudi tipalni poskus s tanko prozorno PE fohjo na zaščitnih parcelah debehne 0,04 mm in širine 1,5 m po enakem sistemu nameščanja kot tunele. Pri pobiranju smo zasledili večje število deformiranih poganjkov z nagnitimi vršički. Predvidevamo, da so poškodbe posledica neposrednega stika vršička in fohje. Sicer pa je tudi v tem primeru bil izrazito zgodnejši pridelek.
kmetijska
SVSI0VAUI*
SLUŽBA
SLOVENIJE
*1 ifsL* l*^**'^»	V¥ Sl*''*'».'*
Oddelek za kmetijsko svetovanje Tmoveljska cesta 1, 3000 Celje
Predavanja SKOP
Vsi, katerim so letos dah pogodbo za vključitev v katerikoli SKOP, se morajo do 31. avgusta letos udeležiti enega 3-umega uvodnega predavanja. (Ur.l.RS 34/01, str. 3889 ah mala zelena SKOP knjižica str. 32). Predlagam, da naredimo eno predavanje v Celju za enote okoli Celja za REJ (predavatelji PEVEC, PŠAKER) in na Koroškem. V SG in tudi v PR je cca 50 kmetovalcev pristopilo k SKOP-u in bodo imeh predavanje vsak za svoje kmetovalce.
Predavanje izvedemo po že obstoječih prosojnicah - 3-umo uvodno predavanje SKOP REJ.
Upam, da imate vsaj približno evidenco, kateri kmetovalci so se letos vključili v program SKOP, da jih boste lahko hitro obvestili.
Predavanje naj bi bilo konec maja ah začetek junija.
Predavanje v Celju bo v predavalnici KGZS na Tmoveljski 2, 3- junija 2003 ob 9- uri.
Mag. Tatjana PEVEC specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme
Vaš partner na polju in vrtu -trgovine
Grajski trg 21,2327 Rače, e-mail: infoa@aropi.si
Vabimo vas v AROPIJEVO kmetijsko prodajalno v CELJE, na Ljubljansko 93-Medlog, tel.: 03 49 27 046
Dan špargljev
točkovane po posebnem ocenjevalnem listu, ki ga boste dobili skupaj z razpisno dokumentacijo. Podprte bodo vloge, ki bodo zbrale več točk in bodo zato na seznamu višje uvrščene.
Zato je prav, da razmislite, ah vaša investicija izpolnjuje vse pogoje razpisa in lahko upravičeno pričakujete, da bo lahko podprta, in si šele nato napravite dodatne stroške z zbiranjem potrebne dokumentacije in prilog.
Stanko JAMNIK, univ.dipl.inž.agr.
Kmetijsko gozdarski zavod Celje, specialist za ekonomiko
Spoštovani kmetje!
•	Na izpostavi Kmetijske svetovalne službe Žalec, Žalskega tabora 1, lahko dvignete izkaznice ‘ Potrdila o pridobitvi znanja o varstvu rastlin”, lahko pa se še prijavite na tečaj, da si boste pridobili ustrezno dovoljenje za uporabo sredstev za varstvo rastlin.
•	Vabimo na prikaz POSTAVITVE PAŠNE OGRAJE, ki bo 6. junija 2003 ob 10. uri na kmetiji Slavka Bobovnika, Pongrac 143, Griže. Postavitev bo demonstrirala mag. Tatjana Pevec, specialistka za travništvo in pašništvo, KGZ Celje.
•	Vabimo tudi na uvodno 3-umo predavanje SKOP - REJ za vse, ki ste letos na novo podpisali pogodbo SKOP Predavanje bo v Celju v predavalnici KGZS (na Tmoveljski cesti 2) 3. junija 2003, ob 9- uri.
V	zadnjem delu dneva špargljev pa so obiskovalci degustirali kar 18 različnih špargljevih jedi, ki so jih pripravile učiteljice gospodinjstva Kmetijske šole Šentjur. Na voljo je bila brošura z recepti za pripravo špargljev. Zanimivo je bilo pogledati in tudi poizkusiti špargljeve jedi, ki so nudile res kraljevi obrok ter občutek estetskega zadovoljstva ob domiselnih pogrinjkih pripravljenih ter ponujenih jedi.
Štefanija Kos Z.
Vrtnarska šola Celje
Namakanje
V	teh za kmetijstvo težkih časih na kmete poleg trga in zakonodaje pritiska tudi narava. Poleg mraza, Id je v zadnjih dneh marsikje tudi v naši dolini prizadel lepo vznikle poganjke krompirja, fižola in tudi drugih posevkov ter seveda toče, predstavlja velik problem pomanjkanje vlage v tleh, kajti padavin ni dovolj.
Ker se kmetje zavedamo problemov v zvezi z namakanjem, smo se v lanskem letu na pobudo KGZS - KSS Žalec in Razvojne agencije Savinja, člani Združenja za med-sosesko pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina odločili, da pristopimo k organiziranju namakalnih društev, ki so bila lani tudi registrirana V letošnjem let so člani društev aktivni pri popravilu in pripravah črpališč ter razvodnih omrežij. Tako bo namakanje hmeljišč in ostalih kultur v času intenzivne rasti učinkovitejše kot doslej.
Ob tej priliki se zahvaljujemo za pomoč Občini Žalec, ki je finančno podprla naša prizadevanja, s prošnjo tudi ostalim občinam v Savinjski dolini za pomoč pri delovanju društev in organiziranju namakanja	Andrej Amšek
A	rR0NIKA	maj2003	29
•fr
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC
Savinjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 571 67 33, 03 / 571 60 16; mobitel dežurni: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 572 50 07
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
Ko sonce v jutro zažari, kateri žarek so tvoje oči, katera zvezda, Jelka naša, si ti, ki prihajaš nevidno in odhajaš nazaj po isti poti?
K tebi na tvoj dom pohitim, srčne rane ti razkrijem in s solzami zalijem.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube žene, mame in stare mame
JELKE KNEZ
s Polzele 257,
se v globoki žalosti iz vsega srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, besede tolažbe, iskrena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna iskrena hvala sosedi Marici za srčno pomoč pri negi in lajšanju bolečin, prav tako zdravnici dr. Hrovatovi in patronažni sestri Valenčakovi za zdravstveno pomoč ob vsakem času. Prav tako hvala vsem sodelavcem in sodelavkam podjetja Cetis, ki so jo pospremih na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo delavcem podjetja Emo - Orodjarna za darovano gmotno pomoč, prav tako hvala podjetju Majabo. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej kakor tudi sosedom.
Žalujoči: mož Tomo, sinova Matjaž z družino in Janko, brat in sestra ter svak z družinami, posebno pa njen ljubljeni vnuk Luka
Imela si težko življenje, nikoli več te ne čaka trpljenje.
Bolečine hude si prestala,
zdaj lahko boš tiho, mimo spala,
a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti naše hčerke, sestre in tete
MARIJE MLINARIČ,
roj. Zagožen, iz Matk (22. 5. 1954 - 22. 4. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi osebju zdravstvenega doma Prebold, družinama Cestnik in Javornik ter ostalim, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, sodelavcem iz IPC Gorenje, pogrebni službi Ropotar in g. župniku Francu Sercu za opravljen obred.
Vsi njeni
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 23 33
Smrt na avtocesti
MALI OGLAS
Na avtocesti Celje - Žalec izven naselja Arja vas se je 17-aprila ob 00.03 uri zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla ena oseba.
P. G. (37 let) iz Velenja je vozila osebni avtomobil po desnem pasu avtoceste iz smeri Arje vasi proti Šempetru. Izven naselja Arja vas je v zadnji del njenega vozila silovito trčil osebni avtomobil BMW, ki je prav tako pripeljal iz smeri Arje vasi po
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas.
V SPOMIN
26. junija bo minilo leto tihe bolečine in žalosti, odkar nas je zavedno zapustila naša dobra mama in babica
KRISTINA POSEDEL
iz Ločice pri Polzeli.
Spomin je edini cvet, ki ostane, ne oveni, je edina luč, ki ne ugasne. Tam je tvoj dom, kjer rož’ce cvetijo in svečke gorijo.
Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate in ji prižigate svečke.
Sin Ivo z ženo Ivico, vnuka Borut in Robert z družino ter pravnuk Gregor
Misel, da med nami več te ni, vse nas žalosti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in tete
IVANKE GRABNAR
iz Doleiye vasi 104 (6. 6. 1908 - 16. 3. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebno Krofličevim in Škoijančevim, ki so nam nudili vsestransko pomoč.
Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja.
Hvala tudi g. župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
desnem voznem pasu. Trčenje je bilo tako silovito, da je v vozilu BMW poškodbam polegel 51-letni F. R. iz Šmartnga ob Paki, hudo telesno poškodovan je bil 52-letni I. V. iz Grajske vasi, lahke telesne poškodbe pa je utrpela 23-letna D. R. iz Šmartnega ob Paki. Kdo je vozilo v času nesreče upravljal, bo pokazala preiskava.
K. R.
PRODAMO STANOVALE na
Polzeli, veliko 35 m2, HIŠO v Šempetru ter ZAZIDLJIVO PARCELO v Malih Braslovčah. Hql d. o. o., Parižlje 15, BRASLOVČE - BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN, Šlandrov trg 40/n, Žalec, tel.: 041 649 234.
Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših že živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
25. maja 2003 je minilo leto dni, odkar si nas za vedno zapustil
dragi mož, ati, sin in brat
JANI LOKAN
s Polzele 119/c.
Vsem, ki se ga spominjate in se vam ustavi korak ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Žena Katica, hči Nataša, sin Primož, mama Ivanka in brat Tone ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ROZALIJE KROFLIČ
iz Dolenje vasi (4 4. 1917 - 1. 5. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in sredstva v korist cerkve.
Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in g. Valterju za poslovilni govor.
Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega atija
FRANCIJA DEGENA
iz Petrovč 271 (25. 5. 1914 - 5. 5. 2003)
se iz vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, izrečena sožalja, denarne prispevke, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebna zahvala patrom Manesu, Viktorju in Vančiju za lep cerkveni obred, g. Kisovarju, g. Banku za ganljive besede slovesa, Zvezi borcev Petrovče, Gasilskemu društvu Drešinja vas ter pogrebni službi Ropotar.
Hvala za lepe pesmi slovesa njegovim sopevcem cerkvenega zbora in moškega pevskega zbora Petrovče.
Žalujoči: hčerki Marinka in Vida ter sin Franci z družinami
Oko te išče, a zaman, nazaj te nikdar več ne bo.
A čeprav si daleč stran, te zvesto v srcu nosimo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedjja
JOŽETA SLOGARJA
iz Vrbja 100 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, da ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje ter nam na kakršen koli način pomagali.
Posebno zahvalo izrekamo župniku Viktorju za opravljen obred, d. Dušanu Pungartniku za v srce segajoč govor in cerkvenim pevcem za odpete pesmi.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, vemo vsi,
ki ob tebi smo bili
Pošteno, delovno in skromno si živel, pomagal vsem in jim dobro želel.
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedi
VINCENC ARNŠEK
iz Studenc 27 (2. 4. 1933 - 21. 4. 2003).
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, pevcem in organistki Elici ter govornikoma. Lepa hvala g. župniku Tonetu Krašovcu za cerkveni obred.
Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože in hčerka Slavica z družinama, sestra Mici ter brat Tone z družino
maj2003
Kronika
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, sestre, stare mame in prababice
MARIJE GORIČ
z Vranskega 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izražena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Jožetu Turineku za opravljen obred, pevcem, ZD Vransko in Žalec, društvu ZB Vransko in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA LAZNIKA
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so darovali za cerkev in svete maše. Hvala župniku g. Valteiju za poslovilne besede, pevskemu zboru in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prav posebna zahvala velja sosedom in osebju Doma upokojencev Polzela, ki so mu pomagali lajšati trpljenje.
Vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ho ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
15. maja je minilo eno leto, odkar smo za vedno izgubili mamo, babico in prababico
MARIJO LAZNIK
iz Šempetra.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Vsa narava je ozelenela, človeku pridih nadela.
Namesto da veseliš se z njo, ti zdaj si vzel slovo.
Živeti ti bilo je dano, slovo pa nam je še neznano.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in atija
STEFANA KOSA
iz Studenc pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter maše. Iskrena hvala tudi g. župniku Tonetu Krašovcu za lepe besede, Rudniku Lignita Velenje, lovskemu društvu Žalec ter pogrebni službi Ropotar za lepo izpeljan pogreb.
Žena Darja, hčerki Petra in Urška
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL 03 700 06 40
V SPOMIN
MARIJI POTEKO
(7. 7. 1919 - 14. 4. 2002) in
VINKU POTEKU
(20. 1. 1896 - 23. 4. 1979) iz Matk
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižgete svečko, poklonite cvetje ali samo z lepo mislijo počastite spomin nanju.
Vsi njuni najdražji
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem našim bližnjim, prijateljem in znancem, ki so bili z nami ob slovesu od
drage mame
LUCIJE - CILKE JEŽ
(16. 12. 1910 - 18. 4. 2003).
Hvaležni smo osebju Doma upokojencev Celje za nego in toplino, s katero so mami lajšali težke trenutke v zadnjem obdobju njenega življenja.
Krajevna skupnost Griže, godba na pihala Zabukovica, Savinjski oktet, tolažilna beseda gospoda župnika Jožeta Planinca, predstavniki Zveze borcev in pogrebni zavod Ropotar so nam omogočili, da smo lahko v tihi zbranosti doživljali trenutke spoznanja, da mame ni več.
Vsem se lepo zahvaljujemo.
Žalujoči: hčerki Nada in Mira ter sinovi Janko, Milan in Niko z družinami
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANTONIJE VEBER
iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (21. & 1916 - 17. 4 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in denar, namenjen cerkvi. Hvala g. župniku, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči vsi njeni
Afe veš kako boli,
ko ni več tvojega pogleda,
ko ni dotika, ni besed,
ko ni več žara vedrosti, topline,
ko ubija nas spoznanje, da te ni,
ko ostane le spomin še
in goreča želja,
da v večnosti se srečamo še vsi.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, starega ata in pradedka
FRANCA BURKELCA
iz Kaplje vasi 68 (6. 12. 1933 - 9. 5. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga z dobro mislijo v srcu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in za potrebe cerkve.
Prisrčna hvala za vsa ustna in pisna sožalja.
Posebna zahvala PGD Kaplja vas za častno slovo in vsem gasilcem občine Prebold.
Zahvala gospodu Hermanu za organizacijo pogreba, pevcem in godbi TT Prebold, gospodu Dobrihu in gospej Ropotaijevi za besede slovesa, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Francu Serec za lepo opravljen cerkveni obred.
Prisrčna hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Prebold za pomoč v času njegove bolezni.
Vsi njegovi.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
MARIJE OGRAJENSEK,
roj. REDNAK, iz Podkraja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Zahvaljujemo se tudi pevkam in pevcem, govorniku, g. župniku in pogrebni službi Usar.
Žalujoči: mož Branko, hči Marija, sin Branko z družino ter sestre in brat
Zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.	
ZAHVALA	
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata	
JANEZA OŠLAKA iz Kasaz (1936 - 2003)	
se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli mu prišli poklonit ob slovesu.	darovano cvetje, radi in ki ste se
Vsi njegovi	
Kronika
maj2003
Zahvale
za junijsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 20. junija. Uredništvo je v Žalcu,
Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90.
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Brez oddiha si trdo garal, vse za dom, družino dal.
Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
Ostala je praznina in neizmerna bolečina.
A v naših srcih boš živel, nikdar od nas ne boš odšel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
MILANA KOTNIKA
(30. 1. 1948 - 24. 4. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Hvaležni smo sodelavcem podjetja Coca Cola iz Žalca in doma Nine Pokorn za pomoč in izkazano pozornost. Prav tako se zahvaljujemo bolnišnici Topolšica in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za nego in pomoč ob hudi bolezni ter kolektivu pogrebne službe Ropotar. Hvala g. župniku iz Griž ter vsem ostalim, ki so nam tako ali drugače v najtežjih trenutkih stali ob strani in dragega pokojnika tako številno pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala vsem, ki ste in boste za trenutek postali ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena, sinova in vsi njegovi
V SPOMIN
2003 bo minilo letni dni, kar je umrl
ANDI GORŠEK.
Nosimo ti cvetje in ti hodimo prižigat svečke. Čeprav vemo, da nisi tam. Ves si v pesmi vetra in vonju gozda, v mraku in plavicah žitnega polja, v naših mislih in naših srcih. In v srcih vseh, ki se te spominjajo. Povsod si.
Vse je tako, kot je bilo, le ugledajo te več ne naše oči in ne dotipajo se te več naše roke.
Z ljubeznijo
Mira, Lidija, Matjaž in Alenka, Kaja, Jaša, Matic, Miha
POGREBNE STORITVE
KOPOTAR
Ulan Ropotar, s.p.
tel.: 700 16 85 GSM; Otti 613 269 <?£W: 061 768 906 StaroUaška ut. 12, Šempeter
ùetodtii čas: od 00. do 26. ure
Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in nečaka
DOMINIKA PETRE
iz Migojnic
(24 8. 1954 • 28. 3. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom ter znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala d. d. MINERVA Žalec, d. d. GARANT Polzela, godbi na pihala Zabukovica, g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in ga. Ivanki za poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Nataša in Anja ter ostalo sorodstvo
Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo.
Spi.
(F. Lorca)
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je zaspal
JAKOB - RADO VELER
(28. 3. 1948 - 11. 5. 2003).
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolcem, društvom, govornikom in pevcem za izkazano pomoč, tople besede sožalja, darovano cvetje, denar ali sveče.
Iskrena hvala osebju bolnišnice Slovenj Gradec in Topolšica, njegovemu osebnemu zdravniku dr. Rusu, sestri Bredi ter patronažni službi. Prav tako hvala g. opatu M. Jezerniku za čustveno pogrebno mašo in vsem, ki so kakor koli pomagali pri vodenju pogreba.
Žena Štefka in vsi njegovi
Pomladanskega cvetja ti stisnem v dlani, da ti privabijo nasmeh in zažarijo oči... Prisluhnem tvojim spominom iz mladih dni, še iskra nagajivosti v očeh ti di...
Tukaj sta, pa vendar vaju ni.
V SPOMIN DRAGIMA STARŠEMA
17. nuja mineva leto dni, odkar je od nas odšel
JAKOB ŠKET
12. januaija je minilo pet let, odkar se je poslovila
ELIZABETA ŠKET
iz Pariželj.
Za vsak cvet, prižgano svečko, molitev ali lepo misel v spomin nanju, hvala.
Hčerke z družinami
Ostalo grenko je spoznanje, da te nazaj nikoli več ne bo.
Nepozabna pa vedno bo ostala dobrota tvojega srca.
ZAHVALA
16. maja smo se poslovili od ljubljene žene, mamice in stare mame
MARIJE CESTNIK
iz Latkove vasi 255 (13. 1. 1928 - 13. 5. 2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše, dar cerkvi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k Bogu.
Posebno se zahvaljujemo Savinjskim rogistom, MPZ Svoboda Prebold in oktetu Gomilsko.
Hvala g. župniku Francu Serec in pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Slavko, sin Andrej, hčerki Milena in Janja z družinami
V SPOMIN
Maja 2003 je v našo deželo priletela ptica, ki jo verjetno vsak komaj čaka - “kukavica”. Maj, ki nam je nekoč pomenil dan mladosti. Ta mesec nuj pa nas je zagrnil v črnino.
Naš sin,
RAJKO VELER,
je pri 25. letih izgubil življenje zaradi malomarnosti celjskih podjetnikov, ki so s postavitvijo reklamnega panoja pod visokonapetostnim vodom svoje delo opravljali na črno. Dragi Rajko,
mi vsi, ki ti prižigamo svečke, družina, sosedje, sodelavci in prijatelji, ti obljubljamo, da nikoh ne bodo ugasnile.
K nam se ne boš več vrnil, zato, dragi Rajči, jočemo za teboj.
Vsi tvoji
KRISTINE MASKALAN
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Branko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA JURHARJA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Alojzu Kobalu, govornikom za poslovilne besede, pogrebcem in MS Žalec.
Žalujoči: žena Sonja, sin Samo in hčerka Lidija z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
MATIJE KAJTNA
iz Griž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vsa izrečena sožalja in darovano cvetje.
Iskrena hvala Krajevni skupnosti Griže, Društvu upokojencev Griže, Zvezi borcev in Planinskemu društvu Zabukovica.
Sinova Brane in Bogdan z družinama
maj2003
Zanimivosti
Tildi Savinjčani imamo štorklje
Ptice selivke so se že vrnile iz toplih krajev, med njimi tudi štorklje. V svojih gnezdih, ki so si jih zgradile zlasti na električnih drogovih in opuščenih dimnikih, se pripravljajo na nov zarod.
Glede na to, da so štorklje bolj značilnost severovzhodnega dela Slovenije, je toliko večje veselje in zanimivost, če jih srečamo v krajih, kjer običajno ne bivajo. Mednje sodi tudi Spodnja Savinjska dolina, ki se lahko pohvali vsaj z dvema bivališčema teh velikih ptic. Eno je v
Levcu na električnem drogu, ki stoji na zemljišču Branka Lipovška, drugo pa na dimniku zadružnega doma KZ Prebold.
Štorklje so si ti mesti izbrale in spletle že pred več leti. V Preboldu so imele pred tem gnezdišče na stanovanjskem bloku. Ljudje so jih sprejeli za svoje, postale so del njih in ko odletijo v toplejše kraje, postane kar malo dolgočasno. Zato pa so vedno znova veseli njihove vrnitve. (O kakšni povečam rodnosti Savinjčanov pa kljub štorkljam ne moremo govoriti.)	D. N.
Lunohod - tisoči vzpon
Po končani tekmi s Prulami so med vračanjem domov v Športni center Žalec “nepričakovano" prišli novi državni prvaki RK Celje Pivovarna Laško in Florjani. Pričakali so jih “nogometaši” župani na čelu z Lojzetom Posedelom in Bojanom Šrotom ter ostali gostje. Vsi skupaj so v veselem vzdušju proslavili osvojeni naslov državnih prvakov. V. K.

V	aprilu so nočni pohodniki s Polzele opravili že 57 zaporedni lunohod. Pri tem so skupno dosegli tisoči vzpon. Nagrajena je bila Anica Švab (na posnetku v beli majici).
V	tem mesecu pa so se udeležili srečanja treh skupin ljubiteljev polne
lune. Na Muti so se domačinom pridružili ščipohodci s Ptuja in luno-hodci s Polzele. Skupaj so odšli na nočni vzpon na Pernice (1062 m visok vrh na Kobanskem). Polzelane je vodila Ema Drofenik.
S. Štorman
Kres velikan v Vrbju
Letošnje leto smo se mladinci v Vrbju odločili napraviti posebno velik kres. In to nam je tudi uspelo, saj je kres meril v širino 5 m in v višino 7 m.
Kres je tri dolge dni postavljalo 15 mladincev. Prvi dan smo zbrali les in ga naslednji dan za lažje delo sortirali po debelini. Tako smo lahko zadnji kres v vsej njegovi lepoti sestavih
do konca. Kres si je ogledala množica domačinov, manjkalo pa tudi ni obiskovalcev iz sosednjih krajev. S pomočjo gasilcev PGD Vrbje smo organizirah gasilsko službo zaradi močnega vetra, ki je pihal na dan kresovanja. Kres je gorel vse do jutranjih ur, mi pa smo ob ognju imeli lep in zabaven večer.
D. Krajnc
Som velikan izgubil boj
Direktorji zmagali
Naslov ponovno doma
Župan Lojze Posedel med pozdravnim govorom s Tonetom Turnškom
Štorklji na dimniku zadružnega doma v Preboldu
Letošnjega aprila se bodo Tona, Slavko in Miran, vsi trije Žohar, še dolgo spominjali. Ti vrli možje so se namreč 26. aprila peš podali na približno 115 km dolgo pot iz Sv. Lovrenca do Horjula, kjer stanuje njihov dobri prijatelj in sorodnik Darko. Povod za ta pohod je bila stava med Tonetom in Darkom, da je možno priti peš iz Savinjske doline v Horjul.
Za oporo in pomoč na poti sta se Tonem pridružila njegova bratranca Slavko in Miran, ki vedno rada sodelujeta pri kakšnem “odštekanem” projektu. Pot, ki je trajala 23 ur skorajda (10 do 15 minutni postanki) neprekinjene
hoje, se je pričela 26. aprila ob 4. uri zjutraj izpred vrat Lakove domačije v Sv. Lovrencu. Nadaljevala se je skozi Prebold, Kapljo vas, Tabor, nato pod obronki Čemšeniške planine proti Trojanam, kjer so napravih prvi 15-minutni predah. S Trojan so odšh preko Limbarske gore proti Moravčam, Hramu in Črnučam, kjer jih je Darko pričakal s pravo kmečko malico. Pot so fantje nadaljevali ob vznožju Šmarne gore proti Dobrovi in nekaj minut čez 3. uro (27. 4.) prispeh do cilja v Horjul. Pohodnikom sta na pomoč priskočila tudi dobra prijatelja Homski Ivan in Jure Vehgošek - bar Florjan Šešče, ki sta jih opremila z majicami in kapami.
Andreja Kumer
Prvi postanek na Trojanah okoli pol desete ure dopoldne
Žalčan Simon Jakš se lahko pohvaU z ribiško srečo. Kljub svoji mladosti, šteje namreč 23 let, ima že kar lepo zbirko kapitalnih ulovov, med katere sodijo 92 centimetrov dolga ščuka, 12-kilogramski amur ter z zadnje trofeje 211 centimetrov dolg in 50 kilogramov težak som.
Simon je povedal, da je riba prijela v Slivniškem jezeru, boj z njo pa je trajal 20 minut. Pri tem mu je pomagal prijatelj Zvone, saj je 50-kilogramsko velikanko zelo težko ukrotiti in pravi uspeh je takšno ribo potegniti na suho. Simon, ki uspešen ribič ni postal kar čez noč, je dal plen preparirati in bo krasil njegov dom. Izkušnje si je Simon začel nabirati že kot deček. Njegov oče je
Rumeni direktorji in rdeči župani.
Nogometni reprezentanci direktorjev in županov sta se minulo soboto že drugič pomerili. Tekmovanje je potekalo v Športnem centru v Žalcu. Prva tekma lani se je končala z zmago županov kar 8: 2, letos pa so gledalci videli precej manj zadetkov. Z rezultatom 4 : 2 so zmagah direktorji.
Zadetka za župana sta dosegla Milan Kopušar in Ljubo Žnidar.
Priv udarec z žogo sta izvedla miss Nataša Krajnc in dr. Branko Elsner. Selektor ekipe direktorjev je bil Bojan Prašnikar, ekipe županov pa Niko Markovič.
namreč vnet ribič in tudi on ima že lepo zbirko trofej, v kateri je le nekaj centimetrov	manjši som kot
Simonov.	T. Tavčar
Simon (.z ribiško palico) s somom velikanom in bratom Slavkom
Praznovanje v Športnem centru Žalec
{]\J%C/w£a
GtuUj
Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 / 627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
TEČAJ CPP
2. junij 2003 ob 16. uri
Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
Nudimo tudi zelo ugodne pogoje za opravljanje vozniškega izpita "A" kategorije.
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3,3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.
Peš iz Sv. Lovrenca do Horjula