Primorski Abf^osS^i ISr Cena 150 lir levmk Leto XXXI. St. 32 (9034) TRST, nedelja, 9. februarja 197S t'ttuviuKSKi DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» « Ciovcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SOGLASJE V BEOGRADU Na medparlamentarni konferenci o evropski varnosti so spredi pozitivna stališča, ki pa jih bo treba sedaj uresničiti Blokovska razdeljenost Evro-je. dejstvo, ki se mu ni mogoče izogniti v nobenem politič-. razmiišljanju o stari ce-ln razmerah na njej. To tja za vsa mednarodna sre-rfv takšne ali drugačne vr- Dra ?omena< na katerih raz-jjj^djaj0 o evropskih vpraša- niPrt’ Sre za ženevsko neavladno konferenco o evrop-■w varnosti in sodelovanju, za una j ske medblokovske pogo-j re, ° zmanjšanju oborožitve oboroženih sil v srednji Ev-za sovjetsko - ameriški j. tog na SALT-2 v Ženevi ali Pa za kakšno drugo «evropsko» Zato je razumlji-’ da je blokovska razdelitev rf-,0?6 Prišla do izraza tudi na rugi medparlamentarni fconfe-in ,C1 ° evropskem sodelovanju varnosti v Beogradu. Parlamentarci Evrope, ZDA lian ade 30 ^est dni razprav-š-mi-i? vseil Poglavitnih vpra-noin_ varnosti, sodelovanja, popuščanja napetosti in spora-d^Vanja v Evropi. Večina ali ^,acil i® v obliki spomenic kntvf3 ,osnutkov sklepnega do-«umenta predložila v obravna-so J0Ja stališča. V glavnem le? •• t’^iedi posameznih de-drla?1J- za,S|b°vani na trenutni za PPlitiki, čeravno je šlo srkanje parlamentarcev, tokov a Zborovanje predstavni-Evrrvfaz^10ni^ političnih struj nSe’ n\le «stih, ki so tre-lia 7a na.beasti (seveda to ve-evr-m vcostrankarske zahodno-vsero* r6 PPlitične sisteme). Pola to fazurPijivo je, da je bi-lika •nQ^r?dno široka in razno- r.o pi 2n p0gl6do¥ na sPl0Š-ritev fr, Cn° ln razvojno usme-zlikp ^vrbPc v bodočnosti. Raso hiitw Predloženih besedilih SÌ br č rkŠne’ da ie bil° n5°-in zaP, fa,kovati izredno težko komjiji delo redakcijskih za nviv so bile zadolžene sidenri?ravo enotnega besedila Pa. -ip -a dokumenta. Vendar kliub ,Je izkazalo, da težave like r) aSe.Ii^u niso bile tako ve-bdpravtH-1111,,116 bli bd10 mogoče namreč vdelujoče je da r.D irepri delu vodila želja, Potrpeam® skupni -iezik m s dim ohv1Vlm tn konstruktiv-z meri0ouV!^a¥ai:niem razlik ter 0lhilijo razumevanjem dijo .alns Poglede in uskla- bodo ^ lSCa v takšni meri, da žence pi^ele,mijiva za vse udele-Potrebna to ie bilo seveda Puščanin prece,j taktičnega poda Popi o’ -?a tudi opreznosti, dobUa^nVltna vprašanja ne bi ^ Premajhnega pomena. da so glede na ^Pipžai ^bticno - gospodarski SVetu EvroPi in sploh v seči na iamentarci uspeli do-brogočo o?’ kar j© ta trenutek je spWnSt0nli Pa so - takšno ?ak ba?rm prePnčanj® - ko-Hrence 0(1 SV0Je prve kon-nju in _7Qy^!VroP^kem sodelova- ^v HeSkS:^dvema l6_ kakorSradokument je vse-bolsinškegv rif_k?. bogatejši od 01 so mn^v kajtl Parlamentar- f mombSb staliača d0 na'i- ^nj razširnf1 • evroPskih vpra-50 temeliita-1 ^ Poglobili, saj spreigOV0;L . ic.0't v Helsinkih panjih Ji „ tudr ° tistih vpra-letomià notif -v^1 prebražeVanjem, terenca p^l®beo grajska kon-Predek, ka.irf a pomemben na-slancev p J 1 p° mnenju po-bade so Srii^’ .?DA in Ka-p?b dej avmt n!.aitSlne Pomem-^yanja, vS-J..krepitvi sode-kiin^ad doik1!1,03^ ln miru. Za-k°bfereI1ceknment beograjske nah in Qjiwire^ o manjši-"Onrovih pravicah ne govori samo v poglavju o kulturi in izobraževanju, pač pa tudi v poglavju o varnosti, odločno pa se zavzema za nadaljnja prizadevanja za uresničitev pravice manjšin do svobodnega in enakopravnega razvoja. Ker manjšinski problemi ponekod še zdaleč niso pravično in pošteno urejeni, bodo morale vlade storiti še precej, da takšni pogledi ne bodo o-stali mrtva črka na papirju. Nedvomno je za urejanje zapletenih družbeno - političnih in gospodarskih razmer v Evropi in svetu ta trenutek velikega pomena tako imenovani detant. Gre za popuščanje napetosti in sporazumevanja, za proces, ki si ga predvsem lastita supersili ZDA in SZ, ki naj bi imeli pri tem odločilno, če ne že edino vlogo. Vendar pa so to najpomembnejša vprašanja svetovne bodočnosti. Zato je povsem naravno, da pri njihovem reševanju enakopravno sodelujejo vse države, tudi majhne in srednje, ne pa le tiste naj večje, ki imajo ogromno politično in zlasti vojaško moč. Parlamentarci so v Beogradu kljub zapletom na začetku uspeli uskladiti mišljenja. Tako zdaj v sklepnem dokumentu poudarjajo, da mora detant prerasti v splošni svetovni proces, v katerem bodo enakopravno sodelovale vse zainteresirane države. Dejstvo je, da je varnost Evrope v izredno veliki meri odvisna od odpravljanja kriznih žarišč drugod po svetu, predvsem pa v evropski soseščini, torej na Bližnjem vzhodu in na Cipru. Miru v Evropi namreč ne more biti, ali pa ta vsaj ne bo trden in trajen, dokler bodo v neposredni bližini Evrope žvenketali in grozili z o-rožjem. Zato so parlamentarci poudarili tesno povezanost evropske varnosti z varnostjo v Sredozemlju in naglasili velik pomen, ki ga ima krepitev miru in varnosti v Evropi za zagotavljanje splošnega miru v svetu. V ta namen pa je treba odpraviti izvore napetosti v neposredni okolici Evrope, to pa pomeni — čeprav dokument tega neposredno ne omenja — prav reševanje krize na Bližnjem vzhodu in zagotovitev ciprske celovitosti in neodvisnosti. Beograjski parlamentarni dokument je bil sprejet brez glasovanja, na podlagi splošnega soglasja o celotnem besedilu, torej na — kot pravijo — načelu «konsenzusa». To je očiten dokaz, da so parlamentarci omilili vse liste razlike, s katerimi so prišli v Beograd. Tako so resnično veliko prispevali k iskanju boljših in bolj sprejemljivih rešitev za celotno problematiko evropske varnosti ter krepitve zaupanja in sodelovanja med evropskimi narodi. Zdaj je edinole mogoče pričakovati, da besede ne bodo ostale besede pač pa bodo po stale dejanja, torej da bodo parlamenti Evrope, ZDA in Kanade (pa tudi njihove vlade) storili vsaj nekaj za uresničitev beograjskega dokumenta. In pa upanje, da bodo stališča parlamentarcev koristno služila tudi diplomatom, ki na medvladni konferenci v Ženevi obravnavajo probleme evropske varnosti in sodelovanja. Enotno je namreč mnenje poslancev, da mora ženevska konferenca čimprej končati delo in omogočiti uspešen zaključek na najvišji ravni v Helsinkih. VLADO BARABAŠ Fahmi: Med SZ in Egiptom nobenih nesoglasij BEJRUT, 8. — V intervjuju nekemu libanonskemu listu je egiptovski zunanji minister Fahmi izjavil, da ni nobenega nesoglasja med Egiptom in Sovjetsko zvezo. «Ko bi taka nesoglasja obstajala — je dejal Fahmi — bi KP SZ ne sklenila poslati tovariša Brež-njeva v Kairo». Minister je dodal, da je edini vzrok odložitve obiska bolezen generalnega tajnika sovjetske partije, da pa so razgovori, ki jih je sam Fahmi imel v Moskvi in nato Gromiko v Kairu, pokazali, da med obema državama ni spornih vprašanj. Če je v preteklosti prišlo do trenj — je še dejal šef egiptovske diplomacije — so ta trenja zadevala samo vprašanja metode, nikakor pa ne bistva sovjetsko-egiptovskih odnosov. KRATKA SEJA POSLANSKE ZBORNICE O REFORMI RADIA IN TELEVIZIJE; Predloženi novi zakonski osnutek ne predvideva zastopstva delavcev Novi zakon ne vsebuje člena o sestavi «odbmra za radio in televizijo», katerega pristojnosti bosta prevzeli parlamentarna komisija in upravni svet ustanove RAI-TV RIM, 8. — Po sinočnjem izglasovanju zaupnice vladi, so danes dopoldne v poslanski zbornic! začeli s formalno splošno razpravo o vladnem zakonskem odloku o reformi radia in televizije, ki je pomenila tudi dejanski «pogreb» tega vladnega odloka. V bistvu se razprave ni udeležil skoraj nihče, razen misovcev in liberalcev. Prvi so izrazili «zadovoljstvo za uspeh boja, ki so ga izvojevali proti zakonskemu odloku o reformi RAI TV, da so prisilili vladno večino, da je predložila nov zakonski osnutek o reformi». Liberalec pa se je omejil le na izjavo da nima smisla več govoriti o «že propadlem vladnem odloku». Pred zaključkom seje, ki je bila zelo kratka, je socialdemokrat Poli predlagal, da bi poslanska zbornica začela obravnavati predloženi novi zakonski osnutek o reformi radia in televizije s hitrim postopkom. Misovci imajo kaj se veseliti, saj so uspeli z obstrukcijo, da jim je vladna večina popustila in da je vnesla v novi zakonski predlog izredno važno spremembo, ki ukinja ustanovitev «Odbora za radio in televizijo», kar je predstavljalo eno najvažnejših pridobitev demokratičnih sil pri sestavljanju .................. prejšnjega vladnega odloka. Z odpravo tega odbora bodo izločili iz nadzornega telesa o delovanju in upravljanju radia in televizije predstavnike deželnih uprav in sindikalnih organizacij. Odbor bi moral šteti 21 članov, od katerih bi jih pet neposredno izvolila parlamentarna komisija, pet prav tako parlamentarna komisija na predlog deželnih uprav, pet bi jih imenovala vlada, tri pa bi jih imenovali sindikati, organizacije delodajalcev in avtonomnih delavcev. Ta odbor, ki bi imel triletni man- dat, bi imel zelo važne pristojnosti. Določal bi trimesečne okvirne programe radia in televizije. Vsake tri mesece bi poročal parlamentarni komisiji in predsedstvu vlade o svoji dejavnosti na področju načrtovanja in upravljanja s strani zakupnika, o programih, ki so v proučevanju in o razvojnih in investicijskih načrtih. Člane tega odbora bi morali izbrati med državljani, ki niso člani parlamenta ali deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov. Sestavo tega odbora, o katerem je bilo že baje domenjeno med demokratičnimi strankami, da ne bo v njem misovcev, so zahtevale predvsem deželne uprave in sindikalne organizacije, da bi bilo nadzorstvo nad radiom in televizijo najširše zasnovano in da bi bile v tem nadzornem odboru zastopane najširše ljudske množice. Zato so odboru ostro nasprotovali fašisti. Novi zakonski pred- Poziv južnovietnamske opozicije proti režimu diktatorja Thieuja log pa predvideva, da se vse omenjene važne pristojnosti tega odbora prenesejo na parlamentarno komisijo, v kateri so misovci že zastopani in na upravni svet radia in televizije, v katerega nameravajo imenovati tudi neofašističnega časnikarja Alberta Gio-vanninija, ravnatelja «Giornale d’ Italia». Zaradi novih pristojnosti, ki jih bo imela parlamentarna komisija, bodo njeno število sedaj povečali od 30 na 40 članov z vključitvijo še enega misovca. Novi zakonski predlog o reformi RAI-TV ima petdeset členov, se pravi enega manj kot vladni odlok, ki trenutno ostane formalno v veljavi vsaj do njegove zakonite zapadlosti 23. marca. Vladne stranke pričakujejo, da bodo do tedaj v parlamentu odobrili novi zakon. Poročilo, ki spremlja novi zakonski predlog, uvodoma razlaga pomen reforme radia in televizije ter ugotavlja, da so se vladne stranke prepričale, da z dosedanjim fašističnim obstrukcioni-zmom v zbornici ne bi utegnili pravočasno odobriti drugega vladnega zakonskega odloka. Poleg tega poročilo razlaga spremembe, ki jih vsebuje novi zakonski predlog. Z novimi sprememr bami je popolnoma črtana navzočnost sindikalnih organizacij, podjetnikov in avtonomnih delavcev pri upravljanju in nadzorstvu radia in televizije. Navzočnost deželnih u-prav pa ostane v upravnem svetu. član osrednjega vodstva PSI Vit-torelli je napisal za genovski dnevnik «Lavoro» članek, v katerem pravi, da je bil misovski obstruk-cionizem naperjen tako proti zakonskemu odloku, ki ga niso odobravali, kakor tudi proti ustavi z «zakonitim prevratniškim dejanjem». Po tem dogodku — pravi Vittorel-li — morata parlament in vlada z največjo nujnostjo in odločnostjo iztrebiti fašističnega raka. Razgovor Honecker-Waldheim BERLIN, 8. — Vzhodnonemška tiskovna agencija ADN poroča, da je tajnik stranke socialistične enotnosti Erich Honecker imel sinoči daljši prijateljski razgovor z generalnim tajnikom OZN Wald-heimom. Razgovor je bil posvečen pregledu mednarodnega položaja in vrsti vprašanj skupnega interesa. Med drugim sta Honecker in Waldheim izrazila zadovoljstvo zaradi napredka procesa pomiritve v svetu ter poudarila nujnost učinkovitih ukrepov na področju razorožitve in omejitve oboroževanja. ì É Etiopska vojaška vozila na ulicah Asmare, kjer so se preteklo noč po tridnevnem zatišju ponovno vneli spopadi med vladno vojsko in eritrejskimi uporniki liiiuimiiiiuniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiitiiimiiiiiiiiiiifiHmmuiiiiiiminimiiiiiiiHiMiiiifiiimiimiuiimiifct MED ETIOPSKO VOJSKO IN ERITREJSKIMI UPORNIKI PONOVNI SPOPADI V OKOLICI ASMARE Dramatičen položaj civilnega prebivalstva ADIS ABEBA, 8. — Po tridnevnem zatišju se je v Asmari ponovno oglasilo orožje. Spopadi med etiopsko vojsko in oddelki eritrejskih gverilcev so se vneli na periferiji mesta, predvsem okrog poslopja, kjer je sedež poveljstva mornarice, in blizu glavnega štaba druge etiopske divizije. Strele iz brzostrelk in avtomatskega o-rožja je bilo slišati nekaj ur, nakar pa se je položaj v jutranjih urah ponovno umiril. Današnji ponovni izbruh spopadov, kljub svojemu sorazmerno omejenem obsegu, bi utegnil imeti važnejši pomen, utegnil bi predstavljati začetek prave vojne. Zgovorno je namreč dejstvo, da so se boji vneli po daljšem dejanskem premirju le nekaj ur potem, ko je vlada v Adis Abebi javno in odločno izjavila, da sploh ne bo upoštevala možnosti, da bi priznala neodvisnost Eritreje. S tem pa so odpadle še zadnje možnosti sporazumne rešitve spora ter se odpirajo temačne perspektive. Dosedanji potek bojev je pokazal, da etiopska vojska ni dovolj močna in organizirana, da bi v kratkem času strla odpor. avtono- ZA NAŠO ŠOLO DANES VSI STARŠI NA VOLIŠČE! Danes bodo po vseh osnovnih šolah volitve v šolske svete in s tem se stvarno pričenja prvi korak k večji demokratizaciji tudi slovenske šole. Vsi starši, šolniki, dijaki, vsa naša javnost želimo, da bi bila naša šola vedno bolj naša v pravem pomenu besede, bolj slovenska (ne samo prevod italijanske, ali kot je uradno rečeno s «slovenskim učnim jezikom»), blizu ljudem in v prvi vrsti blizu staršem. Zato pa je potrebno, da so starši neposredno zavzeti in da imajo neposreden vpliv. Prvi korak v tej smeri pa bomo naredili prav danes. Volitve so zbudile veliko zanimanje in značilno za slovensko šolo ter za veliko politično ter demokratično dozorelost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je prav izredno miren, urejen, zato pa tudi zelo zavzet odnos pri pripravah za volitve, ki so zahtevale udeležbo na desetine delegatov, članov že obstoječih šolskih odborov in drugih. Zato je tudi logičen poziv, da moramo danes vsi starši na volišče, da s svojim glasom utrdimo slovensko šolo. Danes vsi na volišče! To je današnje geslo, ki pomeni skupen napor za boljšo, bolj domačo, skratka še bolj «našo» in še bolj slovensko šolo. SAIGON, 8. — Devetinštirideset južnovietnamskih poslancev, zastopnikov nekomunistične opozicije proti diktatorju Thieuju, so naslovili na vietnamsko ljudstvo, na kongres in vlado ZDA ter na vse narode, ki spoštujejo svobodo in pravičnost, protestno pismo, ki so ga podpisali z lastno krvjo. V pismu obtožujejo Thieuja, da je poteptal ustavo in zakone ter zadušil svobodo tiska in izražanja. Pismo se sklicuje na nedavne u-krepe, s katerimi je saigonski režim ukinil pet dnevnikov in zaprl 17 časnikarjev pod obtožbo, da so «komunistični agenti». Boji v Južnem Vietnamu so medtem iz dneva v dan bolj siloviti. Kot je sporočilo saigonsko vojaško poveljstvo, so sile začasne revolucionarne vlade v zadnjih 24 urah obstreljevale s topovi 134 vladnih postojank, napadle 23 oporišč in izvedle 32 sabotaž. Najbolj ostri boji so se vneli okrog Due Duca, 550 kilometrov severno od Saigona, kjer so vladne sile s pomočjo letalstva odbile partizanski napad. V pričakovanju budističnega novega leta, ki bo 11. februarja, so medtem okrepili obrambne postojanke okrog Saigona, kjer so namestili še okrog 5.000 svežih vojakov in policistov. Režim se namreč boji, da ne bi osvobodilne sile ob novem letu sprožile nove ofenzive. V Kambodži pa se položaj v zadnjih urah ni bistveno spremenil. Osvobodilne sile še vedno močno pritiskajo na glavno mesto Phnom Penh, ki je vedno bolj odrezano od vseta. Poziv predsednika kam-boškega režima Lon Noia civilnemu prebivalstvu, naj sodeluje v boju proti «komunistom», je ostal neposlušan. Na sliki: kamboški vojak na periferiji Phnom Penha nadzoruje begunce, ki se v teh dneh množično stekajo v mesto. ......... SKLEP MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA CENE Podražitev sladkorja in cementa Visoka podražitev blaga v prodaji na debelo v lanskem letu RIM, 8. — Medministrski odbor za cene je na sinočnji seji, ki je trajala pozno v noč, odobril povišanje cene sladkorja (že drugo v mesecu dni) in cene cementa. Sladkor v prodaji na drobno se poviša od sedanjih 375 na 390 lir kilogram, v vrečkah pa od 395 na 410 lir kilogram. Medministrski odbor za cene je odobril tudi zelo občutno podražitev cementa. Tovarniška cena za navadni cement znaša sedaj 1480 lir stot, ali 400 lir več kot do sedaj; tovarniška cena cementa z visoko vzdržljivostjo pa se je povišala od 1320 na 1805 lir stot. To pomeni, da se bo najmanj za toliko, če ne še več, podražil cement tudi v prodaji na drobno. Ker poročamo o podražitvi sladkorja in cementa, naj še omenimo podatke o povišanju cen na debelo v lanskem letu. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda so se cene na debelo, v primerjavi z letom 1973, povišale za 40,1 odst. Statistično vzeto, je Italija na čelu mednarodne lestvice o podražitvi blaga na debelo. Blago na debelo se je najbolj podražilo v lanskih prvih treh mesecih. V decembru pa je bila podražitev minimalna in je znašala komaj 0,1 odstotka v primerjavi z novembrom. Podražitev se je nanašala predvsem na surovine in na železarske proizvode. Najbolj so se podražila tekoča goriva in ma- ziva (137,3 odst.), železni odpadki (133,6 odst.) in železarski proizvodi (52,8 odstotka). Skupno se je blago v prodaji na debelo, ki se ne nanaša na kmetijske pridelke in na uroizvode živilske industrije, podražilo za 45,5 odst. Živila, oziroma kmetijski pridelki in proizvodi živilske industrije, so se v lanskem letu podražili poprečno za 17,3 odstotka. Največ se je podražilo ohvno olje (75,1 odst.), sledijo žitarice (29,7 odst.) ter mleko in mlečni izdelki (21,1 odstotka). delegacijo na pogajanjih za ob-ponedeljek ter bodo predvidoma trajala , tri dni. novitev ameriško - španske pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju. Pogajanja se bodo začela v MADRID, 8. — Pomočnik zunanjega ministra ZDA McCloskey je prispel v Madrid, kjer bo vodil Leone obišče Saudovo Arabijo RIM, 8. — Predsednik republike Leone bo na povabilo kralja Fejsala od 2. do 5. marca uradno obiskal Saudovo Arabijo. Kot poroča tiskovni urad Kvirinala, bo predsednika spremljal zunanji minister Rumor. mistov, ki imajo podporo prebivalstva. poleg tega pa razpolagajo s hipermodernim in najučinkovitejšim orožjem (med drugim tudi s sovjetskimi raketami zemlja-zrak, ki so že močno prizadele vladno letalstvo), ki ga dobivajo od arabskih držav. Skratka, vojna bo zelo dolga ter bo imela za civilno prebivalstvo najhujše posledice. Že sedaj je bilo prebivalstvo Asmare in drugih eritrejskih krajev močno prizadeto, saj se je normalno življenje posvem ustavilo, primanjkuje vode in hrane ter električnega toka, bolnišnice pa so polne ranjencev, ki jim ne morejo nuditi ustrezne pomoči zaradi pomanjkanja zdravnikov in zdravil. Tako stanje hote zaostruje etiopska vlada, ki je prepovedala dobavo zdravil in krvne plazme asmarskim bolnišnicam. Toda to je samo postranski aspekt tragedije civilnega prebivalstva Eritreje: največ žrtev med civilisti so povzročili podivjani vojaki etiopske vojske, ki so v preteklih dneh uprizorili v Asmari in drugod po Eritreji krvave represalije. Od približno 1.500 mrtvih, kolikor jih je doslej povzročila vojna v Eritreii ,je skoraj polovica civilistov. Poleg tega pa so morali prebivalci prenašati vsakovrstno nasilje, pa tudi rope, zažiganje svojih domov in podobno. Končno je treba še omeniti bombardiranje periferije Asmare s strani etiopskega letalstva v prvih dneh po izbruhu množične vstaje, kar je povzročilo pravi pokol. Nasilno ravnanje etiopskih vojakov zaskrblja celo vlado v Adis Abebi, ki se je znašla na zatožni klopi po dramatičnem pričevanju tujih državljanov, ki so v teh dneh zbežali iz Asmare. Prav včeraj je odpotoval v Eritrejo načelnik vojaške junte polkovnik Hajle Mariam, kjer se je moral ukvarjati tudi z «disciplinskimi problemi». Evakuacija tujcev iz Eritreje se medtem nadaljuje. Do jutri bi se morala zaključiti evakuacija o-krog 2.000 Italijanov (t.j. štirih petin italijanske kolonije v Eritreji), katerih velik del je že prišel v Adis Abebo. Večino beguncev bodo nato z letali preselili v Italijo. !&£— iiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiHiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiitiiiiiiiii Na včerajšnji kratki seji poslanske zbornice so dejansko «pokopali» drugi vladni zakonski odlok o reformi radia in televizije zaradi fašistične obstrukcije, ki je grozila, da popolnoma ustavi za dlje časa zakonodajno delovanje parlamenta. To početje fašistov so zlasti na petkovi seji vsi ostro obsodili. Vladne stranke so danes vložile v zbornici nov zakonski predlog za reformo RAI TV in zahtevale, da se ga začne obravnavati s hitrim postopkom. Trenutno ostane v veljavi do zakonitega roka vladni odlok. Obenem pa je vladna večina vnesla v novi zakonski predlog nekaj popravkov. Glavni po- pravek se nanaša na izločitev iz novega zakona «odbora za radio in televizijo», v katerem so bili zastopani tudi delavci s svojimi organizacijami. Sedaj sindikati ne bodo imeli svojega zastopnika pri nadzorstvu in upravljanju radia in televizije. Povečalo pa se bo zastopstvo misovcev, ker se bo povečalo število članov parlamentarne komisije za RAI TV. Potem ko je etiopska vlada dokončno zavrnila možnost pogajanj o neodvisnosti Eritreje, so se v Asmari ponovno vneli boji med vladno vojsko in uporniki. Šlo je sicer za kratkotrajne spopade, ki bi pa lahko pomenili uvod v pravo vojno z dramatičnimi perspektivami predvsem za civilno prebivalstvo, ki je že utrpelo veliko žrtev. Begunci tz Asmare so potrdili, da vladni vojaki izvajajo krvave represalije proti Eritrejcem, kar zaskrblja tudi samo etiopsko vojaško junto, katere najvidnejši zastopnik, major Mariam, je v preteklih dneh obiskal Eritrejo, da bi vzpostavil red in disciplino v vojaških vrstah. PRVA FAZA URESNIČEVANJA POOBLAŠČENIH ODLOKOV Danes volitve v šolske svete na slovenskih osnovnih šolah Naslednji dve nedelji volitve na nižjih srednjih šolah in na višjih srednjih šolah - Kandidatna lista staršev trgovskega tehničnega zavoda Pozornost celotne javnosti je danes bolj kot kdajkoli prej usmerjena na dogajanje v naših šolah. Danes bodo namreč učitelji, starši in pomožno šolsko osebje na osnovnih šolah prvič stopili na volišča ter volili svoje predstavnike v med-razredne svete ter svete šolskih o-kolišev. Z volitvami novih šolskih svetov za osnovne šole in otroške vrtce se tako začenja prva faza dejanskega uresničevanja pooblaščenih odlokov, ki naj bi približali šolo vsakdanji stvarnosti ter odprli večje možnosti izboljšanja šolske dejavnosti na podlagi stvarnega sodelovanja med učnim in pomožnim osebjem ter starši otrok. Kljub pomanjkljivostim pooblaščenih odlokov, ki so najbolj občutene prav na ravni razrednih in medrazrednih svetov, šolskih zavodov in okolišev, ker izključujejo druge družbene sile iz upravljanja Šole, so šolske volitve, ki se začenjajo danes na osnovnih šolah in bodo spet na vrsti prihodnjo nedeljo na nižjih srednjih šolah, naslednjo nedeljo, 23. februarja, pa na višjih srednjih šolah, vendarle korak naprej pri demokratizaciji šolskega sistema in je zato potrebno, da bo udeležba staršev na teh volitvah res čim popolnejša. Medtem ko bodo učitelji in starši osnovnošolskih otrok danes, kot rečeno, že glasovali, je na nižjih in višjih srednjih šolah še v polnem teku volilna kampanja. V preteklih dneh so se sestali tudi starši trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» ter sestavili listo kandidatov, ki jih bodo zastopali v razrednih svetih ter predvsem v zavodnem svetu. Sestavili so samo eno listo s sledečimi kandidati: Alojz Rogelja, Olimpija Susič in Lucijan Malalan. Kot je znano bo zavedni svet sestavljalo šest predstavnikov učnega osebja, po trije predstavniki staršev in dijakov ter en predstavnik pomožnega osebja. Na sestanku staršev trgovskega tehničnega zavoda je prof. Soban podrobno obrazložil prisotnim pooblaščene odloke. Na drugi seji so skupno izdelali še program, ki ga bodo zagovarjali starši otrok, ki obiskujejo omenjeni zavod, preko svojih izvoljenih predstavnikov. Program bodo poslali vsem staršem. Med drugim so vključili v svoj program tudi sklep, ki je bil že sprejet tudi na rednem občnem zboru združenja, in sicer, da se bodo starši odločno zavzemali za to, da bo slovenski šoli priznana avtonomija v upravi. ložaju poročal deželni tajnik Cuffa-ro, v razpravo pa je posegel član osrednje direkcije Pietro Ingrao. Podčrtali so važnost predkongresne razprave, ki nudi priložnost za vsebinske stike z drugimi demokratičnimi političnimi silami. Podrobno so analizirali položaj v deželi in kritizirali odbor, da hodi po zadnji krizi po stari poti, tako da so negativno o-cenili način sestavljanja izrednih u-krepov. Zato postavljajo komunisti na dnevni red predvsem vprašanje, kako naj «funkcionira demokracija», ki je povezano tudi s krizami številnih krajevnih uprav in ki je rešljivo samo z novim odnosom do organiziranih ljudskih množic. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SLOVENSKA PROSVETA prirejata v nedeljo, 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO SODELUJEJO: Komorni orkester iz Ljubljane, dirigent Anton Nanut, solista Ivan Sancin (bas) in Ruda Kosi (harfa), recitator Stane Raztresen, član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. VČERAJ POPOLDNE NA OPČINAH Tradicionalno pustno praznovanje je navdušilo številno občinstvo Prva tri mesta so zasedli vozovi s Kontovela, iz Saleža in Sempolaja illiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimniiiiiiiiinii PISMO DR. DRAGA ŠTOKE PREDSEDNIKU PITTONIJU Pravica uporabe slovenščine v okviru deželnega sveta Svetovalec zahteva čimprejšnji sestanek odbora za notranji pravilnik in deželnega sveta, ki naj o tem razpravljata in odločata Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je včeraj naslovil na predsednika deželnega sveta Arnolda Pittonija pismeno vlogo v zvezi s pravico uporabe slovenskega jezika v okviru deželnega sveta. Pismo se glasi: Spoštovani gospod predsednik! Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je 21. maja 1974 razpravljal o Spremembah notranjega pravilnika in odobril vrsto popravkov, ki so bili predlagani s strani pristojnega odbora. Na omenjeni seji bi moral deželni svet razpravljati tudi o popravkih k členoma 56 ter 103 pravilnika, ki sem ju predložil 20. maja 1974. Kot Vam je gotovo znano, se moj spreminjevaini predlog k členu 56 pravilnika glasi takole: «Na sejah sveta in stalnih komisij se lahko, ustno in: pismeno :uppl rablja slovenski jezik, in sicer na osnovi člena 3 statuta. Na predlog enega svetovalca mora biti napravljen prevod v jezik tistega, ki to zahteva. Za uresničitev navedenega bo u-činkovita prevajalska služba zagotovila medsebojno razumevanje v Zasedanje deželnega komiteja KPI V četrtek je bila seja deželnega komiteja KPI, na kateremu je o italijanskem in deželnem pohtičnem po- I obeh jezikih.» iiiiiiiiifiiuziriiiiimiimiiiifiiiiiiiiiiMitmiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiimimiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiim PO ARETACIJI ZARADI VOHUNSTVA NA ŠKODO FIAT Tržaška vohuna povezana z desničarskimi krogi Fabio Girardi je v telovadnici, kjer so se vadili razvpiti škvadristi, poučevali tehniko karateja Včeraj popold ne na Opčinah SPD TABOR - OPČINE priredi v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Prešernovo proslavo Vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Lepo vam bo tukaj, če boste prišli, bomo peli vsi skupaj naj Jurček živi! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 9. februarja, ob 14.30 v Kulturnem domu v Trstu Zabavni program na odru se prične ob 15.30 Nastopa artistični dno «La Paloma» (Khermayer) Fabio Girardi in Giorgio Marsich, ki so ju milanski karabinjerji aretirali zaradi poskusa industrijskega vohunstva na škodo Fiata, se bosta morala zagovarjati zaradi kopice izredno hudih obtožb: združevanja v zločinske namene, tatvine v številnih obtežilnih okolnostih in poskusa širjenja industrijskih tajnosti. V primeru, da bi ju obsodili, bosta morala odsedeti več let zapora. O njuni osebnosti je medtem prišlo na dan marsikaj zanimivega, zlasti na račun Girar-dija. Fabio Girardi, star 30 let, je stanoval s starši in bratom v Ulici Revoltella 41 in je predlanskim diplomiral iz sociologije na univerzi v Tridentu. Izdajal se je za naprednega in se je vrinjal v tamkajšnje študentsko gibanje, v Trstu pa je iskal stik z levičarskimi študenti. Toda to je bila le krinka: svoj čas je sodeloval z liberalci in se je zlasti izkazal pri «tekmah» za položitev kandidatnih list na sodnijo. Da bi dosegel prvo mesto za to listo, se je posluževal svoje izredne moči in tehnike karateja, vendar mu ni nikoli uspelo, da bi prekosil tekmece, ki so vedno prvi vložili svojo listo. Zaradi njegove moči so ga klicali «Nembo Kid». Preko liberalcev si je preskrbel tudi službo v Tridentu, kamor je šel študirat, vendar jo je kmalu opustil in se bavil s poučevanjem karateja. Tudi v Trstu se je ukvarjal s tem športom s točno politično oznako: sodeloval je pri treniranju v neki telovadnici blizu onkološkega centra, v kateri so se vadili znani tržaški škvadristi. Predlanskim je odšel v ZDA, kjer se je v Kaliforniji izpopolnil v sociologiji in sedaj je bil v stiku z nekim duhovnikom, preko katerega je nameraval oditi na Sumatro, kjer naj bi vodil neko sociološko središče. Politična oznaka njegovega pajdaša še ni znana, verjetno pa je iste črne barve. Z 31-letnim Gior-giom Marsichem sta se poznala že od mladih let, tudi ker je Marsich stanoval blizu njega v Ul. dell’Eremo 112 na domu očeta, ki je avtoprevoznik. Ko je diplomiral iz e- konomije, se je še specializiral v Genovi na tečaju za voditelje Fiata in so ga namestili v oddelku za trgovske posle tovarne Spa-Stura, ki izdeluje tovornjake in druga težka vozila. Ravno v tistem oddelku, ki se je pogajal z Alžirijo za prodajo tovornjakov v vrednosti 3.000 milijard lir. V svojstvu višjega funkcionarja se je Marsich dokopal do točnih podatkov te prodaje in jih je hotel z Girardijevo pomočjo prodati holandskemu podjetju, ki pa je vso zadevo razkrilo. Prometna nesreča pri Bazovici Včeraj, malo po 17. uri, se je pri Bazovici pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so se ranili domačin Benedikt Grgič ter tri druge osebe. Grgič, ki stanuje v Bazovici 214, se je peljal s svojim fiatom 124 po cesti od Jezera na državno cesto. Ko je privozil do križišča, je trčil v giulio 1300, ki je privozila po glavni cesti v smeri proti Trstu. Voznik slednjega avta, Dario D’Angelo, se ni poškodoval. Ranili pa so se njegov oče, 63-letni Luigi D’Angelo iz Ul. D. Chiesa 12, njegova 56-letna mati Daniela Verginella por. D’Angelo ter teta, 62-letna Eleonora Verginella vd. Savi iz Ul. Valerio 112. Vsi trije se bodo morali zdraviti od 10 do 15 dni zaradi raznih udarcev in odrgnin. Huje pa se je ranil Grg!č, ki se je potolkel in porezal po čeljustih in mu je izbilo več zob. V stomatološkem oddelku bolnišnice so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh. Aretiran tat v trgovini «Citrus» Agenti letečega oddelka so aretirali 22-letnega Valterja Bratosa iz Ul. Dante 6 v Miljah, ki je ukradel nad 100 televizijskih in radijskih sprejemnikov v trgovini «Citrus» v Ul. Valdirivo, kjer je bil zaposlen. Plen, katerega vrednost znaša nad 7 milijonov lir, so odkrili v nekem skladišču v Ul. Toti. Številna množica starejših in mlajših, ošemijenih in ne, zbrana od vseh vetrov, se je včeraj od srca nasmejala tradicionalnemu Kraškemu pustu. Openske ulice niso bile zlepa še tako obljudene kot v včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah, ko se je po openskem središču odvijal tradicionalni sprevod kraških alegoričnih vozov in raznih mask. Vse se je odvijalo v najboljšem razpoloženju. Celo vreme je bilo nadvse naklonjeno temu živahnemu pustnemu praznovanju ter s tem izpolnilo napovedi pustnih «vremenoslovcev», že ob 14. uri so se okrog kralja Pusta IX. in njegove soproge zbrali udeleženci pustnega sprevoda s svojimi duhovito opravljenimi vozovi. S PikeJca, kjer je bilo zborno mesto, so nato krenili proti središču, kjer je nestrpno čakala množica. Sprevoda se je letos udeležilo dvanajst vozov in tri godbe na pihala, če ne prištejemo še kraljeve kočije ter kočije z vprego dveh čudovitih lipicancev, ki' so jo kot prispevek letošnjemu kraškemu pustnemu praznovanju poslali iz Lipice. Nastopajoče ; skuplnei so 'kot 'običajno tekmovale med sabo v dahovi tosti jn iznajdljivosti. Glavna tarča letošnjega pustnega prikaza je bila tudi letos splošna gospodarska kriza v državi in v naših ožjih mejah, ki se odraža tudi na naše ožje družbeno življenje. Veliko pozornost, preoblečena v pikro ironijo, so razne skupine posvetile tudi narodnostnemu problemu, ki nas Slovence še posebno žuli ob vsakodnevnih diskriminacijah. Sicer pa prepustimo besedo vozovom samim. Zvrstili so se namreč vozovi z Opčin, Kolonje, Praprota, Sempolaja, Gropade, Piščancev, Banov, Proseka, Kontovela in Saleža, zaključil pa je drugi openski voz. žirija je letos podelila prvo nagrado skupini s Kontovela, ki je s svojim vozom «Izgnanstvo repe in zelja» požela veliko smeha. Voz z velikima glavama te povrtnine je prikazoval vedno večjo utesnjenost našega kmetovalca na njegovi zemlji. Drugo mesto je zasedel Salež s svojo «Sosedovo kravo» — našo živinorejo, ki je že do kraja izmozgana. Tretje mesto pa je žirija dosodila skupin: iz Sempolaja, ki je pripravila voz z veliko krsto, v kateri se zvija Trst v poslednjih krčih, za njo pa stopajo pogrebci — sterilni problemi, čeprav so zasedle prva mesta te skupine, niso vse ostale zaostajale za njimi. Sprevod se je zaključil na Brdini s slovesnim kronanjem kralja Pusta IX.. prijetno vzdušje pa se je nadaljevalo pozno v večer. Zaradi pusta prepovedan promet v Skednju Občina je ob škedenjskem pustu o-dredila vrsto prometnih ukrepov v tem mestnem predelu. Danes bo prepovedan vsak promet od 14. ure jlo polnoči, v torek, 11. februarja bo promet prepovedan od 14.30 do polnoči in 30 minut, v sredo, 12. februarja pa od 15. do 19. ure. Promet bodo mestni redarji preusmerjali na križiščih med Ul. Svevo in Ul. Baiamonti, med Ul. Banelli in Ul. Giacometti, med to ulico in Ul. Soncini, med Ul. Carpinete, Ul. Vigneti in Ul. Ratto della,, RilBria,,, med Ul. dei Giardini in lil. Ponticello, med UL S. Lorenzo in Selva in Ul. Pitacco ter med Ul, Carpineta in Ul. Valmaura. Po škedenjski uiiei ter po Ul. Pitacco bodo smeli voziti samo avtomobili osebja jeklarne Italsider ter avtobusi ACEGAT, ki pa bodo obračali smer vožnje že pri nekdanjem tramvajskem postajališču. V torek in v sredo je parkiranje prepovedano na Ul. Soncini (od Ul. Giacometti do škedenjske ulice), na Ul. Giacometti ter na Škedenjski u-lici od 13. do 19. ure. SMUČARSKI ODSEK MLADINSKI ODSEK SPDT prirejata PUSTNI PONEDELJEK 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani od 20. ure dalje. Na sporedu tombola z bogatimi športnimi dobitki, Zaželene masne. Vljudno vabljeni! Dijaški dom «Srečko Kosovel» V TOREK OD 15. DO 18. URE priredi domska skupnost gojencev osnovne in nižje srednje šole zase in za svoje vrstnike PUSTNO ZABAVO v DISCO KLUBU Po pustnih pravilih je dovoljena in celo predvidena prisotnost staršev in drugih sorodnikov. Sledi odmor do 20. ure, ko prevzamemo pokroviteljstvo nad PUSTNIM RAZPOLOŽENJEM rišješolci. Vabljeni! V torck manifestacija delavcev ogroženih tovarn Pokrajinska sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je na zadnji seji o-bravnavala gospodarsko krizo na Tržaškem in ustrezne posledice za zaposlovanje. Skrbi povzročajo zlasti primeri kot so Vetrobel, Fil - man -made (bivša bombažna tovarna Sv. Justa) in štivanska papirnica. V tej zvezi izreka sindikalna zveza svoje soglasje z manifestacijo, ki jo bo v torek dopoldne priredilo prizadeto delavstvo. priredi SZ «BOR» PUSTNI PLES v torek, 11. februarja, od 21. do 4. ure zjutraj na stadionu «1. maj». Igra ansambel «TOTEM» Rezervacija miz jutri in v torek, od 14. do 21. ure na tel. 51377. PD V. VODNIK priredi v društvenih prostorih v torek, 11. februarja od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE PD VESNA - KRIŽ prireja v torek, 11. L m., v Ljudskem domu v Križu ob 15.30 PUSTNO RAJANJE in zvečer od 20.30 do 4. ure zjutraj PUSTNI PLES Igral bo ansambel Kras Rezervacije miz v Ljudskem domu Male miške, cvetke, piške. kavalirje, mušketirje, zlatolaske, lepe maske vabimo m nevsakdanje prav veselo pustovanje! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V torek, 11. februarja od 15.30 v prostorih PD Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj Prispevajta za DIJAŠKO MATKO Spreminjevaini predlog k členu 103 pa pravi: «Deželm zapisniki ustnih in pismenih intervencij slovenskih svetovalcev so pisani tudi v slovenskem jeziku.» Predsednik deželnega sveta je na predlog predstavnikov večine moral razpravo o gornjih amandmajih odložiti na poznejši čas in se je v ta namen zadolžil, da skliče odbor za notranji pravilnik, ki naj bi o imenovanih dveh popravkih čimprej razpravljal. Svoj spreminjevaini predlog k oh stoječima členoma 56 ter 103 notranjega deželnega pravilnika sem u-temeljeval ne samo s predpisom člena 3 deželnega statuta, ampak tudi fitePL-..Ài.zagotavljajo isto pravico v deželnih statutih nemški manjšini v deželi Tridentinsko Gornje-Ppadižje ter,; francoski manjšini v deželi Doline-Aoste. Skoro vse stranke, ki so zastopane v deželnem svetu, so se v eni ali drugi obliki izrekle za pravico slovenske narodne skupnosti do u-porabe materinega jezika tudi v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Znano .je namreč, da je ta pravica zajamčena slovenski narodni skupnosti tako po republiški ustavi kakor po statutu naše dežele. Kljub temu, da je od zagotovila 1 predsedstva deželnega sveta minilo | že več kot osem mesecev, ni bil še j sklican posebni odbor za notranji pravilnik, ki bi razpravljal in odločal o tem zelo važnem vprašanju za celotno prebivalstvo, za slovensko pa naravnost življenjskega pomena. Dovoljujem si zato nasloviti na Vas to pismo, g. predsednik, in Vas naprositi, da v svojstvu tako predsednika deželnega sveta, kakor tudi predsednika odbora za pravilnik, skličete čimprej odbor za notranji pravilnik, nato pa deželni svet, ki naj razpravlja in odloča o pravici uporabe slovenskega jezika v okviru deželnega sveta. Slovenska narodna skupnost, o pravicah katere ste spregovorili tudi Vi v svojem govoru v deželnem svetu ob umestitvi za predsednika deželnega sveta, ima nedvomno pravico do uporabe svojega jezika tudi v okviru deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. V prepričanju, da boste v smislu člena 3 deželnega statuta napravili primerne korake za rešitev tega vprašanja, Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim mnogo uspehov na Vašem odgovornem mestu. _________________________________ DNEVNA SLUŽBA LEKARN Danes, NEDELJA, 9. februarja POLONA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.22 — Dolžina dneva 10.05 — Luna vzide ob 5.59 in zatone ob 15.59. Jutri, PONEDELJEK 10. februarja DUŠAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,6 stopinje, najnižja 3,3, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb rahlo narašča, veter 14 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 7,4 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. februarja 1975 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 77-letni Domenico Paoletich, 52-letna Silva Sterni por. Dalberto, 64-letna Anna Vegliach vd. lancovich, 48-letni Luigi Silvano, 85-letni Mario Vrabec, 62-letna Evelina Crevatin vd. Martinčič, 75-letna Ida Spincic vd. Bastiani, pet dni star Claudio Gosgnach in 5-letna Emanuela Guiderà. OKLICI: pristaniščnik Bruno Sabadin in otroška vrtnarica Ida Riosa, avtoprevoznik Antonio Pauluz-zi in delavka Vilma Tassile, avtoličar Fulvio Karmasin in študentka Darinka Orih, tapetnik Roberto Biancotto in prodajalka Marina De Marco, uradnik Silvano Grassi in uradnica Maria Maier, uradnik Včeraj-danes Giampaolo Benedetti in uradnica Flora Barzelatto, pek Luigi Sisti in frizerka Daniela Cappellari, trgovec Leoniero Albini in gospodinja Danica Tuljak, uradnik Renzo Peteh in uradnica Rita Fonda, mo-delist Giuseppe Antinoro in upok. Francesca Tempesta, uradnik Bruno Carini in učiteljica Lucia Bub-nich, upok. Francesco Perhavec in gospodinja Ermenegilda Andrian, foto kino da h:adrU^e uamreč prizade-ske n™; Vs,ai za osnovne kmetij-večje rnr,žV°de uudila članom, čim fegljiv^ cpnnepuf?d"°sti in zlasti do- trditev^žf?®- V bistvu gre za po-kateri vPeljane politike cen, po Sth artiii-iì P1 z dohodkom od dru-nastaiain 7 .P°kril' del stroškov, ki kmetìjcWiu^1 r?zPečevanju osnovnih n*b snniii P.roi?vodov, zlasti umet-havljaliV Pb člani lahko na-1 tovarniških cenah, ali celo Pod , ku ceno. 1Na skupščini bodo ENSKI solidarnostni Samo Pai SKLAD skenui opl !!0r ^ odstopil Sloven-tisoč lir L-nostucmu skladu 90 Pr°fesori’i i - 80 mu iib darovali M- Slomšef rnTergsat„UČiteUiŠČa A' ' I fS^Ki* PADLIM V N0B 5-000arlira Milič vd- Kapun daruje 12 gffiK PADLIM V NOB g;00 SV.^kE K0L0NK0VCa Ob s Ce™e 2.000 lir. daruje Avm^f1CinSmrti brata Maria . gust Castellani 3.000 lir. PADLIM V NOB ^Ooo^^p Mirko Verginela (št.51) ancko m Justina Albin Skerk 10. ( ’lna Švah 222) 10-00( Vab (Trst) 2.000 lir nadaljnji okrepitvi sodelovanja z raznimi ustanovami in organizacijami, zlasti pa s Kmečko zvezo, s katero ima Kmetijska zadruga mnogo stičnih točk. Govor bo tudi o raznih pobudah, kakor je organizacija tradicionalnega Kmečkega tabora, ki bo tudi v letošnjem avgustu na Opčinah. V ta okvir spada tudi prirejanje raznih poučnih izletov (tak izlet so lani organizirali v Bolgarijo) in nastop na sejmu «Primorska razstavlja» v Kopru. Nezadovoljstvo zaradi poglabljanja dna v Miljskem zalivu Pod predsedstvom župana Milla se je včeraj sesfal. y Miltòh na izredni seji občinski banor, ki je za prihodnji petek, 14. t.m., sklical sestanek enotnega odbora za zaščito miljskega gospodarstva in o-kolja. Povod za ta sklep je predvsem v nezadovoljstvu, ki ga je zbudilo poglabljanje Miljskega zaliva z bagrom. Kot je znano, so v teh dneh začeli ob miljski obali poglabljati dno. da bi omogočili večjim tankerjem dostop v zaliv. Pri tem pa je bager poškodoval podmorske napeljave, ki jih je postavilo podjetje Montubi in ki bi morale služiti za stanovanjsko naselje pri nekdanji livarni. Poleg tega je tudi vodstvo ladjedelnice «Alto Adriatico» že nekajkrat izrazilo svojo zaskr-Ijenost zaradi stalne nevarnosti, da bager povzroči kako škodo tudi na niegovih objektih in napravah. Namen sklicanja sestanka enotnega odbora za zaščito miljskega gospodarstva in okolia ie torej ta, da odbor prouči položaj in da soreime u-strezne ukrepe, ki bi zaščitili interese miliskega prebivalstva. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV, OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/HI V LETOVISCARSKEM SREDISCU AURONZO Zimo vanj e učencev srednje šole «Simon Gregorčič» iz Doline Na obronkih Monte Aguda ni manjkalo snega - Zaključno tekmovanje v slalomu Pred povratkom uspel družabni večer bilo jezero Misurina, ki je seveda v zimskem času povsem zaledenelo, tako da se po njem lahko smučamo. Novo zapadli sneg, po ledeni jezerski ploščadi je zapeljivo vabil, tako da se je vnela prava bitka v kepanju. Pot nas je nato vodila pod Monte Cristallo, tako da smo prešli v deželo Gornje Poadižje. Pri Tobiachu (Dobiacco) smo vstopili v Pustriško dolino (Pustertal). Tu izvira reka Drava, ki teče nato proti Koroški, Do sem so se v desetem stoletju naselili Slovenci, a zaradi močnega vala germanizacije v naslednjih stoletjih, se je slovenska narodnostna meja nomaknila precej proti vzhodu, tako da danes teče pri Šmohor ju v Ziljski dolini na Koroškem. U-stavili smo se še v Innichenu (San "Candido), kjer nemščina prav pride. Prebivalci Pustriške doline so namreč južni Tirolci, ki najraje tako med sabo kot s tujci govorijo nemško. Tudi napisi na cestah, trgovinah in drugod so nemški in italijanski. Iz Innichena smo se po dolini Sex-sten (Val di Sesto) dvignili na prelaz Monte Croce di Comelico (Kreuz-berg Pass) 1636 nad morjem, kjer poteka meja med deželo Veneto in Gornjim Poadižjem, oziroma provinco Belluno in provinco Bočen. Od tu smo se spet spustili proti dolini reke Piave in nato zavili proti Auron-zu, kjer nas je v hotelu čakala o-bilna večerja. Kot rečeno, v soboto dopoldne je bilo zaključno tekmovanje po posameznih skupinah. Tu so naši smučarji pokazali vse svoje veščine tega športa in moramo reči, da so se nekateri še kai dobro odrezali. Po tekmah, ki so se odvijale po vseh • nednarodnil. pravilih slaloma» so se udeleženci zbrali v koči na Monte Agudo, kjer so imeli kosilo. Po kosilu in po kratkem premoru na svežem snegu so se počasi spustili v dolino. V vasi so opravili še kar je Lilo potrebno, nato so se zbrali v šoli za skupno vajo zaključnega večera. Zvečer po večerji je ravnatelj šole prof. Aldo Štefančič u-radno razglasil rezultate tekmovanja in razdelil knjižne nagrade in kolajne, katere s > prispevali šola, dolinska občina in hotelir - gostitelj. Nagrade in kolajne so dobili za prvo ,liiii( - govorili tudi o _____________________________________________ ni izlet, katerega prva postaja je skupino: Pavletič Pavel, Starec Ro- ....."i|lll,l,llllllil!l|iliiiilili)!M|[iMit...............HM,.......nun....t................................................. Kulturni dom Prosek - Kontovel. _ Namesto cvetja na grob Rosandi Štoka Pračkovi darujeta Marčela in Vida 3.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. V spomin pok. Ferdinanda Ferjančiča daruje Josip Grgič iz Padrič 5.000 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na prerani grob Vilija Ote daruje učiteljica Sternado-va 10.000 lir za ŠD Breg. Ker se ne morem udeležiti pogreba pok. tov. Rosande Praček roj. Štoka darujem Josipina Forna-zaro 5.000 lir za PD «Ivan Grbec» v Skednju. V isti namen daruje Angel Žerjal 2.000 lir. Namesto cvetja na grob preminule Marije Štoke, darujejo Rikardo in Štefanija 5.000 lir, prijatelji kulturnih prireditev 18.000 lir in družina Danev 5.000 lir za športno društvo Kontovel. Za športno društvo Kontovel darujejo Bruna in čelo Danieli 3.000 lir, Rupel in Guštin 4.000 lir in Giovanna Starez 1.000 lir. V spomin Marije Štoke daruje Berta Zuzič 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Na mesto cvetja na grob Willyja Ote daruje Emil Ota 5.000 lir za PD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob tovarišici Rosandi - Zdravi darujeta Minka in Drago 3.000 lir Skupini bivših aktivistov OF Tržaškega okrožja. Ob drugi obletnici smrti mame Ka-terine Malalan od Banov, daruje sin Ernest z družino 2.000 lir za Dijaš ko matico. Srednja šola «S. Gregorčič» iz Doline je tudi letos priredila enotedensko zimovanje svojih učencev (šola na snegu) v znanem letoviščarskem središču Auronzu. Kraj leži na področju Dolomitov, ki mu pravijo tudi Cadore, in sicer ob glavni prometni poti iz Sappade proti Gortini d'Ampezzo. Upravno spada v deželo Veneto in sicer v provinco Belluno. Letošnje zimovanje je bilo za u-čence dolinske srednje šole že četrto po vrsti. Medtem ko je prejšnja leta za organizacijo in za del stroškov poskrbelo šolsko skrbništvo v Trstu oziroma Prosvetno ministrstvo, je letos zaradi znanih finančnih težav celotno organizacijo morala prevzeti šola sama. Ker od strani držasa^igL |jttlo nobenih prispevkov, je'-Tnàrà^à, znatneje priskočiti na pomoč šolska blagajna, dolinska občinska uprava in šolski patronat. Kljub povečanim življenjskim stroškom se je tako lahko tudi letos 55 prijavljenih učencev moglo odpraviti za en teden na zimovanje. Zima tudi letos ni bila naklonjena ljubiteljem snega in smučanja, saj je zadnji sneg v Dolomitih zapadel še novembra meseca in se je le redkokje obdržal. Med te redke kraje spada Auronzo, oziroma 1600 m visoki Monte Agudo nad njim. Tja gor smo se vsako jutro po zajtrku peljali z žičnico. Za smučanje so L Ti učenci razdeljeni v štiri skupine: dve za začetnike, e-na za že nekoliko vpeljane ter ena za boljše smučarje. Vsako od teh skupin je vodil smučarski učitelj šole iz Auronza. Vreme je bilo ves čas razmeroma ugodno in toplo, tako da smo se že bali, da bo sonce raztopilo pred koncem tedna tanko plast snega. Toda že drugi ali tretji dan je ponoč' skoro nepričakovano snežilo i odebelilo snežno o-dejo. Zadnji dan v soboto pa je sploh ves dopoldne snežilo, tako da je zaključno tekmovanje potekalo v pravem snežnem metežu. Popoldnevi so bili določeni za pouk in poučne ekskurzije v bližnjo okolico kot nor. ogled umetnega jezu in jezera, hidroelektrarne, stadiona za umetno drsanje ter področja nad naseljem. Sredi tedna — v četrtek — pa smo se brž po kosilu odpravili z avtobusom na krdfc-ni izlet, katerega prva postaja je Darovi in prispevki j --»subì, u;« v sfOMENIK gW, Žerjav ìVan Sulèie^ì " Škerk 10-000 ^ 4!'® Ur. S,- KocmanStriat.?1Ietj,a na grob Milke ^k) 5.000 v aŽina Colia (Pr°-^ariJan 5.000 Ih- 11 namen daru-ie t?kne Emp °t prvd obletnici nepo- 2n^nc £ hčJene ,daruiei° ™ž 20-0()0 in- 1 T)amia in Dragica ^dmaka^daTuip3 r 03 irob JosiPa k°nel 12) 2oUie ^°S1P Tence (Kon- ca7P-ie Ančka n' -V isti namen 5-000 lir. Kruzi z družino darujetg žen e'tr '"i DraSice Ten-Francka 10.000 aUrKarla ln svak'nja ^ cvetja «A grob Ludmile Ferlan darujejo Vinko in Marica Sirk 5.000 Ur, Adrijana Bubnič 5.000 lir ter Viktorija in Ivan Košuta 1.500 Ur. Ob 9. obletnici smrti Ludvika Strgonška darujejo žena in sinovi z družinami 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milke Ferlan daruje Ančka Bružetova 3.000 lir. Ob obletnici smrti Ivane daruje brat Kristjan Košuta z družino (št. 270) 3.000 lir. V spomin Milke Furlan in Marice Guštin darujeta Milka in Berto Švab 10.000 Ur za spomenik v Križu. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI V počastitev spomina Milke Kocman daruje mož Pepi 20.000 Ur za sodelovanje pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža na njenem pogrebu. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Podporna člana Silvester Čok (Podlonjer) 10.000 Ur in Anton Marc (Bazovica) 5.000 Ur. V spomin pok. Ferdinanda Ferjančiča daruje Marina Bemetič 2.00(1 lir. Ob 80. rojstnem dnevu mame A-malije daruje Avgust Castellani 3.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Stojana Žerjala daruje Mirko Maver iz Part 2.000 lir za PD Fran Venturini od Domja. V spomin pok. EUzabete Biščak daruje Ada 2.000 lir za SPDT in 1.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob ob 2. o- bletnici smrti Antona šiškoviča daruje žena Pepca 2.000 Ur za PD Ivan Cankar. V počastitev spomina prijatelja Stojana Žerjala daruje Pavli Pouh z družino 10.000 lir za PD France Prešeren Osmičar N. K., hvaležen ljubiteljem domače kapljice, ki so tako hitro izprazniU sodčke vina daruje 5.000 lir za PD Slovenec, 5.000 lir za TPPZ in 5.000 Ur za pevsko društvo Venturini. Alojz Umek iz Trsta daruje 2.500 lir za Dijaško matico. V spomin pok. sester Adele Ukmar in Pavle Bole ter brata Viktorija Metelka daruje sestra Viktorija Verša 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob priliki poroke Pierine in Marjana Kralja darujeta Marta in Rafael Kocijan 5.000 Ur za TPPZ in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V počastitev spomina Willyja Ote darujeta Mirko in Oton Žerjal 3.000 Ur za PD Prešeren. Namesto cvetja na grob Marije Škabar por. Štoka darujeta Josip in Gabrijela Ferfolja 10.000 lir za bert, Slavec Boris, Guštini Pierpaolo, Fabiani Igor, Štefančič Tatjana in Prašel Robi; za drugo skupino: Coretti Ivo, Kofol Branko, Jakomin Klavdij in Čuk Katja; za tretjo skupino (začetniki): Corbatti Igor, Prodan Patricija, Marsetti Astrid in Kerbančič Klavdij. Sledil je nato družabni večer, ki so ga, pripravili učenci sami. Na sporedu so bili razni skeči, pevski zbor ter zabavni kuplet (venec), ki je razkril vse tajne in skrite simpatije med učenci in učenkami, ki so se spletle v tednu bivanja v Auronzu. Točka je žela velik uspeh tako da so jo morali izvajalci ponoviti. S tem se je zaključilo bivanje u-čencev srednje šole «S. Gregorčič» v Auronzu. Naslednje jutro, to je v nedeljo, 2. februarja, je bilo treba odpotovati. Avtobus je že čakal, pobeljene planine pa so se tako lepo in vabljivo svetile v jutranjem soncu, pa tudi bivanje tu je bilo zelo lepo, tako da je bilo težko odločiti se za odhod. Končno so vsi odpotovali proti domu. Kako bo drugo leto pa bo odločal novoizvoljeni šolski svet. • Predsednik deželnega sveta Pit-toni je včeraj v Trstu sprejel na vljudnostnem obisku generalnega konzula Velike Britanije v Milanu Figga. Srečanju je prisostvovala tudi pomočnica angleškega konzula v Trstu ga. Crea. V SODELOVANJU Z UNIVERZITETNIM KLUBOM IN SPZ V Mladinskem krožku zametek slovenskega Ulmskega kluba Že v soboto, 15. t. m., na sporedu prva dva od BO programiranih filmov Ali bomo imeU tudi Slovenci filmski klub? Ne mislimo le na organizacije za predvajanje slovenskih in jugoslovanskih filmov, kar dela že Slovenska prosvetna zveza in kar namerava tudi izpopolniti (morda z ustanovitvijo paralelne filmske organizacije v sodelovanju z italijanskimi klubi); misUmo pa na organizacijo, ki bi — kot že obstoječe italijanske in seveda v sodelovanju z njimi — poskusila sploh programiranje in razmišljanje o filmu. Mladinski krožek namerava letos v svoji obnovljeni dvorani v Ul. Ginnastica 72 nakazati to možnost s programom, ki je bogatejši in kvalitetnejši od lanskega, kljub krajšemu času na razpolago (ker se je pač zaradi obnovitve dvorane sezona šele začela). Program je krožek pripravil v sodelovanju z novim Univerzitetnim filmskim klubom (CUC) in njegova vidnejša izvirnost je v tem, da smatra za razmišljanja vreden objekt vso filmsko proizvodnjo, ne le na prvi pogled «u-metniško». Zato bo, poleg skupine družbenih dokumentov, ki bodo pozneje najavljeni, in nekaterih jugoslovanskih filmov v sodelovanju s SPZ, klub predstavil bogat spored ameriških filmov, saj je bila ameriška kinematografija dolgo let osrednja in je tudi v najkomercialnejših oblikah proizvodnje razvila izrazna sredstva in družbeno problematiko, ki jo težko zasledimo v taki meri. v ostalih kinematografijah. Mladinski krožek in CUC sta pripravila spored 30 filmov, ki bodo po dva na teden na sporedu ob sobotah in nedeljah ob 15.30: oba dneva bosta predvajana oba filma, tako da bo lahko gledalec izbiral projekcije, si ogledal oba filma skupaj ali pa posebej. Pregled obsega retrospektivi dveh ključnih osebnosti Hollywooda kot sta C. B. De Mille, ameriški veteran, in Bil-ly Wilder, prehodna osebnost. Prikazani bodo poleg teh še filmi drugih pomembnejših režiserjev. Izven ciklusa pa bo predvajanih nekaj italijanskih filmov in predvsem skupina del z igralko angleškega izvora Barbaro Steele: s temi mislita krožka poudariti, kako je v filmski proizvodnji pomembnih veliko komponent poleg avtorske, in še posebno komponenta interpretov. V soboto 15. februarja bo otvoritev s filmoma, ki bosta ponovljena naslednjega dne, in sicer z delom Italijana Giuseppa De Santisa Uomini e lupi, v katerem se režiser zopet posluži igralke Silvane Mangano (ki jo je uporabil v znanem «Riso amaro«), ter ameriški film veterana Kinga Vidorja 1 cavalieri del Texas: 22. in 23. februarja dva ključna ameriška režiserja: Howard Hawks z vojnim filmom Arcipelago in fiamme in Leo McCarey s filmom La mia via. 1. in 2. marca se začenjata osrednji retrospektivi: De Millova s filmom I crociati in Wilderjeva s filmom, ki ga je podpisal kot scenarist še v Nemčiji, Uomini di domenica (režija Robert Siodmak in Edgar G. Ulmer). 8. in 9. marca se nadaljuje De Millov ciklus z westernom La conquista del West, poleg katerega je na sporedu Siodmakov film L’urlo della città. 15. in 16. marca film Roubena Mamouliana 11 segno di Zorro in De Millov La via dei giganti. 22. in 23. marca spet Wilderjev scenarij, film Mitchella Leisena La porta d’oro, in Fullerjev film Corea in fiamme. 5. in 6. aprila bo na sporedu film, v katerem je De Mille ena izmed mnogih zvezd, musical Georga Marshalla Signorine non guardate i marinai, in delo mojstra nemškega izvora Fritza Langa Maschere e pugnali. 12. in 13. aprila bo film naprednega režiserja Josepha Loseya Linciaggio in Wilderjev Giorni perduti. 19. in 20. aprila De Millov film Gli invincibili in začetek ciklusa filmov z Barbaro Steele z Zuckerje-vim 5 tombe per un medium. 26. - 27. aprila se srečata De Millov in Wilderjev ciklus s filmom Viale del tramonto, katerega je drugi režiser in prvi interpret; obenem bo film Franka Capre Lo stato dell’unione. 3. in 4. maja se zaključi Wilderjev ciklus s filmoma L’asso nella manica in Stalag 17. 10. in 11. maja dva filma z Barbaro Steele: znano deio Federica Fellinija 8 e 1/2 in Caianov film Amanti d’oltretomba. 17. in 18. maja spet film Kinga Vidorja: Il molto onorevole Mr. Pul-ham; ker je njegova protagonistka Hedy Lamarr, bo ob tej priložnosti drugi film delo, s katerim se je ta igralka avstrijskega izvora uveljavila na Češkoslovaškem, Gustava Machatyja Estasi. 24. in 25. maja Sakejev film z Barbaro Steele Le ore dell’amore in Curtizov film z Gene Tierney in Jean Simmons Sinuhe l’egiziano. 31. maja in 1. julija se bodo predvajanja zaključila s filmom Raoula Walsha Le avventure del cap. Horn-blower, il temerario in Jacquesa Tourneura Wichita. Podroben, dokumentiran spored bo na razpolago pri obeh krožkih, in sicer v torek na pustnem plesu Mladinskega krožka ter v sredo za projekcijo filma «Solaris», ki ga bo prikazal CUC ob 18. in 20.30 v kinu Radio. S. G. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiurmiixiuiiiiiviiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiumaiitHiiHta Petinosemdeseti rojstni dan Josipine Ota vd. Lovriha iz Doline V sredo, 5. t.m., je v krogu svojcev slavila svoj 85. rojstni dan Josipina Ota vd. Lovriha. Slavljenka se je rodila 5. februarja 1890 v Dolini pri «čubčevih». Kot večina naših ljudi, je tudi Josipina Ota živela bolj trdo in skromno življenje, saj je še kot mala šolarka morala z živino na pašo in pomagati pri domačih delih. Komaj je končala šolo in • že je morala s samimi 14 leti z nekaterimi sovaščan-kami na Reko, kjer se je zaposlila v neki nekarni. Toda Pepca ni o-stala dolgo na Reki. Čez leto dni je prišla ponjo mati in jo odpeljala domov. Kmalu zatem se je današnja slavljenka zaposlila v tovarni olja, kamor je sleherni dan ob lepem in grdem vremenu prihajala peš iz Doline. Med prvo svetovno vojno, bilo je leta 1916, se je poročila z domačinom Karlom Lovri-ho - Poljarjevim, ki je bil tedaj v avstrijski mornarici v Pulju. Prišel je bil za tri dni na dopust in sta se vzela. Ko j po poroki pa se je moral Karlo vrniti v vojsko. V zakonu je slavljenka imela pet otrok, ki šo vsi zavedni in delavni. V času druge svetovne vojne je bila Josipina skupno z družino vključena v NOB, sin Danilo je bil partizan in se srečno vrnil domov. Ideali boja so živi v njihovi družini še danes. Mimogrede bomo o-menili, da ima slavljenka še dve sestri, ki sta tudi že v lepi starosti. Njena sestra Marija, ki živi v Dolini, je slavila že 87. rojstni dan, Frančiška, ki živi v Borštu, pa je dočakala že 83. rojstni dan. Ob sedanjem jubileju ji želimo še veliko zdravih in srečnih let in se čestitkam sorodnikov in prijateljev pridružujemo tudi mi. M. M. Neizpremenpa obrestna mera za posojila obrti Vodstvo deželne ustanove za razvoj obrtništva se je včeraj sestalo s predstavniki bančnih zavodov iz Furlanije - Julijske krajine, ki se ukvarjajo s posli v zvezi s kreditiranjem obrtniških podjetij. Na seji, ki jo je vodil odbornik Mauro, so se predstavniki bančnih zavodov (hranilnic, kmečkih in obrtniških posojilnic in zavoda Banca del Friuli) med drugim obvezali, da ne bodo spremenili obrestne mere, po kateri dovoljujejo kratkoročna in izvozna posojila — mera znaša 12 odst. — za obdobje prihodnjih treh mesecev. iiiftuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiiimiiiiiiiiimiiiiiifimiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiii Visok življenjski jubilej Amalije Castellani iz Rovt imela na svojem domu tudi bunker, pa tudi v povojni dobi, ko je sku-no s svojo družino nadaljevala boj za uresničenje slovenskih narodnih pravic in za uveljavitev idej antifašistične borbe. Kljub svojim 80 letom nadaljuje v tem boju, pa čeprav pravi, da se ji danes zdi skoraj neverjetno «kaj vse smo z našimi borci in aktivisti v času narodnoosvobodilne borbe storili. Res je, da smo bili tedaj mlajši in ko je človek še mlad, ima veliko več poguma in ne misli na nevarnost. Ne vem, če bi bila sedaj zmožna storiti vse tisto, kar sem in kar smo naredili tedaj.» Mi pa smo uverjeni, da bi v primeru potrebe današnja slavljenka prav gotovo nadaljevala, pa čeprav v drugačnih razmerah, po poti, ki jo je ubrala nekoč, po poti boja za boljši svet, kateremu je posvetila veliko svojih moči. Zato ji danes ob njenem prazniku čestitamo, hkrati pa ji,_ skupaj z njenimi dragimi, želimo še veliko zdravja in moralnih zadoščenj. M. M. V sredo, 5. t. m., je v Rovtah slavila svoj visok jubilej, 80-letnico, Amalija Castellani. Nihče, kdor bi jo srečal, bi ji ne prisodil že polnih osem križev. Še vedno je živahna, dejavna in pogosto tudi vesela, pa čeprav niti njej ni življenje prizaneslo. Slavljenka se je rodila 1895 kot dvanajsta hči od trinajstih otrok na Vrhu pri Rovtah, v družini majhnega posestnika Josipa Cedina, ki je moral obdelovati svojo posest in i-skati kruha tudi drugod, da je nasitil številna usta. Mala Amalija je bila v šoli pridna in učiteljica ji je svetovala, naj bi s šolanjem nadaljevala, toda v tedanjih razmerah to ni bilo mogoče, posebno ko je hranitelj družine, oče Josip, umrl, ko je bila stara komaj osem let. Pri samih 14 letih je morala že na delo, da bi pomagala materi pri prehranjevanju številne družine. Z 20. letom se je poročila z Avgustom Ca-stellanijem iz Devina, ki je kot finančni nameščenec služboval na Ka-tinari. Amalija je imela osem otrok, od katerih so trije živi. Vzgojila jih je v napredne ljudi, hkrati pa tudi v zavedne Slovence, kar je prišlo do izraza 73 v dneh naše narodne preizkušnje, ko je eden od sinov odšel v partizane, ostali pa so bili terenski aktivisti, z Amalijo vred, ki je Vladni komisar sprejel predstavnika Slovenske prosvete Slovenska prosveta nam je poslala v objavo naslednje sporočilo: Vladni komisar Di Lorenzo je 31. januarja t.l. sprejel kulturna predstavnika Marija Maverja, predsednika Slovenske prosvete, in dr. Franca Mljača ter se z njima zadržal v daljšem razgovoru. Kulturna predstavnika, ki ju je spremljal deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka, sta vladnega komisarja seznanila z nekaterimi problemi, ki jih ima danes slovenska kultura na Tržaškem, s posebnim ozirom na probleme Slovenske prosvete. Vladni komisar je ob koncu obljubil delegaciji, da se bo zanimal za nakazane probleme. MINIPOSOJILO «Danes prosite in čez 8 dni boste dvignili nakazila za nriniposojilo T Club — Cassa di Risparmio (Tržaška hranilnica) po izredno ugodni obrestni meri. Pojasnila dobite pri Tržaški hranilnici — Cassa di Risparmio di Trieste ter v trgovinah T Giuba.» s r^i sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÉ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRA2ARNA s UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29 210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 S irno-bele v barvno sliko s 30-letna barvna izkušnja PHILIPS Tžmum Colja Aldo Kontovel 134-tel. 225471 Glede naših potreb Gorica še vedno zaprto mesto V polovici prejšnjega meseca je pokrajinska uprava namestila ob cestah, ki sodijo v njeno pristojnost, okoli 30 dvojezičnih smerokazov. Največ teh smerokazov nahajamo v občinah Doberdob, števerjan in So-vodnje, nekaj jih je tudi v Tržiču in Zagraju, samo enega pa so namestili v občini Gorica, in sicer na križišču v Štandrežu. Postavljanje dvojezičnih smerokazov se še ni zaključilo ter bo potrebno, da okoliške občine sporočijo pristojnemu pokrajinskemu uradu, na katerih križiščih in pomembnih mestih ob pokrajinskih cestah je šo potrebno postaviti te table. Dvojezične smerokaze so namestili na drogove poleg smerokazov ANAS in turistične ustanove, tako da je za en kraj po več smerokazov. To pa ne predstavlja nobene težave, kvečjemu bodo v prihodnje, ko bo smerokaze zaradi dotrajanosti potrebno zamenjati, prizadete ustanove dosegle soglasje o skrčenju smerokazov ter namestitvi enega samega dvojezičnega. Nameščanje dvojezičnih smerokazov na področju občine Gorica še ne moro predstavljati preizkusnega kamna, ker je na njenem področju malo pokrajinskih cestnih odsekov, pač pa ima občinska uprava dovolj priložnosti, da svojo dobro voljo pokaž, z namestitvijo dvojezičnih napisov ob cestah, ki vodijo v okoliške vasi goriške občine, v štandrež, Podgoro, Pevmo, na Oslavje in v šentmaver, kot je bila ta zahteva že večkrat sporočena na sejah občinskega sveta. Še bolj pa se bo njena volja po reševanju tovrstnih vprašanj pokazala, če bo čimprej postavila na dnevni red občinske seje predlog o izvolitvi strokovnjaka v manjšinsko konzulto. Eno izmed petnajstih mest, tisto, ki je pripadalo enemu izmed treh italijanskih strokovnjakov, se je namreč izpraznilo zaradi nepredvidene in tudi nerazumljive ostavke demokristjanske svetovalke Di Gianantonio, sporočene na zadnji seji občinskega sveta. Tako se je zgodilo, da se ta kon-zulta, ki jo je nadzorno telo že odobrilo ter so njeni člani dobili pismeno obvestilo o izvolitvi (kon-zulta je bila torej tik pred prvim sklicanjem), na vsem lepem nepopolna in se tudi sestati ne more. Potrebno je izvoliti novega člana, počakati en mesec na sklep nadzornega organa, da je bila izvolitev pravilna, šele potem bi prišlo v poštev sklicanje seje kon-zulte. Ali bo občinska koalicija imela za umestno takšno odločitev sprejeti sedaj, ko se volitve vedno bolj približujejo in se tudi vedno bolj približuje obračun štiriletnega delovanja. Slovenska narodnostna skupnost pričakuje, da bo občinska uprava tik pred zapadlostjo mandata izvedla ta sklep, na katerega čakamo že štiri leta. Če niti tega ne izvrši, s čim se bo potem predstavila, ko bo v zvezi z narodnostnimi zahtevami Slovencev polagala obračun svojega štiriletnega delovanja. lijonov lir. Dežela je že zagotovila svoj prispevek po zakonu štev. 26 iz leta 1967. Tehnični odbor je odobril tudi načrte za ureditev komunalnih naprav na področju ob Ul. Terza Armata v Gorici in načrte za izgradnjo «doma - hotela» za priletne ljudi na področju krminske občine. PD «Oton Župančič in ŠD «Juventina» iz Štandreža prirejata v četrtek, 13. t.m., ob 20.30 na sedežu v okviru 30. obletnice osvoboditve predavanje o prevratniški ČRNI MREŽI Govoril bo nc SPETIČ iar STOJAN Trsta V ZAKLJUČNI FAZI PRVO IZVAJANJE POOBLAŠČENIH ODREDB Danes bodo starši in učitelji volili šolske svete v slovenskih osnovnih šolah Volišča bodo odprta od 8. zjutraj do 8. ure zvečer - Včeraj so bile predložene vse kandidatne liste na višjih srednjih šolah Vsi starši, učitelji in pomožno o-sebje na slovenskih osnovnih šolah bodo danes šli v posamezne šole in volih tako člane medrazrednih svetov, kot člane sveta šolskega okoliša. Volitve bodo v vsej državi od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ker je število volivcev na naših šolah omejeno, bi bilo prav, da bi vsi zainteresirani starši opravili svojo dolžnost čimprej, po možnosti v predpoldanskih urah. Če glasujejo vsi starši stoodstotno je mogoče volilni sedež zapreti tudi pred osmo uro zvečer. Starši otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne šole bodo volili na svojih šolah, porazdeljeni pa so v dva okoliša, goriškega in doberdobskega. Za kandidatno listo prvega okoliša volijo starši otrok, ki obiskujejo šole v Gorici (Ul. Randaccio in Ul. Croce), štandrežu, Podgori, Pevmi, štmavru, števerjanu, Plešivem in škrljevem. Kandidati na tej listi so: didati predložili svoj program v sredo ob 18.30. Volitve na tej šoli bodo prihodnjo nedeljo. Na slovenskih višjih srednjih šolah so do včeraj bile predložene Marko Waltritsch, Dolores Lenardič ! kandidatne liste staršev in dija- por. Mermolja, Karlo Nanut, Marjan Terpin, Irena Vetrih por. Bertolini in Bernard Antonič. V doberdobskem o-kolišu (semkaj spadajo šole v Doberdobu, Jamljah, Dolu. Sovodnjah, Vrhu in Rupi) pa so na kandidatni listi Ivan Gorkič, Eda Hmeljak, Ladislav Devetak, Leda Jarc, Jožica Rutar in Darij Legiša. V teku pa so tudi priprave za volitve na srednjih šolah. Liste kandidatov za nižjo srednjo šolo «Ivan Trinko» so bile predložene že prejšnji teden. Tu bodo starši-kan- iiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit 111111111111111111111111111111111111111 m lunin unii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m lUHiiiiiiiuudi m inni n iiiiiiii SKLEPI GORIŠKEGA TAJNIŠTVA SPZ Z vrsto osrednjih množičnih manifestacij bo SPZ proslavila 30-letnico osvoboditve Izlet v Gonars, štafetni tek za 1. maja in nagradni natečaj za učence in dijake ■ Goriški zbori nastopijo na letošnji reviji «Primorska poje» PAZ «Vinko Vodopivec» obišče Doberdob in So vod nje 23. februarja Prešernovih proslav v raznih slovenskih prosvetnih društvih, ki so včlanjena v SPZ, je bilo v zadnjih dneh na Goriškem že precej. Take proslave so bile v prosvetnem društvu «Naš prapor» na Oslavju v to- Deželni tehnični odbor odobril načrte za Espomcgo Deželni tehnični odbor, ki ga vodi odbornik za javna dela Giust, je o-dobril načrte za novi sedež Espome-go v Gorici. Ureditev novega sejmišča ob Soči bo zahtevala naložbo 2,6 milijarde lir: predvidena je izgradnja 6 paviljonov (36x48 m), načrti pa se nanašajo tudi na številne pomožne naprave in na ureditev ljudskega parka. Sejmišče bo obsegalo skupno 68.430 kv. metrov, od tega pa bo morala ustanova razlastiti še okrog 41.000 kv. metrov. Prva faza del, ki predvideva izgradnjo dveh paviljonov, ureditev ogrevalne naprave in nekaterih drugih pomožnih naprav, bo zahtevala izdatek 600 mi- liiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiHiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiimmnuumumimuium Na zadnjem sestanku goriškega tajništva Slovenske prosvetne zveze, ki je bil v četrtek, so člani tajništva z zadovoljstvom ugotovili, da se delovanje zveze in v njej včlanjenih društev odvija zelo pozitivno. Prireditev je bilo v tem prvem delu jesensko - zimske sezone precej in program se napoveduje bogat tudi v preostalih mesecih delovanja v zaprtih prostorih. O programu poletnih prireditev se bodo pogovorili na sestanku zastopnikov prosvetnih društev, ki bo v torek 18. februarja. Tudi na letošnje poletne prireditve je treba dati veliko težo organiziranju kulturnih prireditev. Člani tajništva so ugotovili, da so letos Prešernove proslave zaobjele vsa naša društva. Množična prireditev «Primorska poje», ki jo tudi v letošnji pomladi organizirata skupno Združenje primorskih pevskih zborov in Slovenska prosvetna zveza, bo letos v osmih krajih. Pričela se bo 9. marca v Cerknem, Kjer bo teža na proslavi 30-letnice osvoboditve. Naslednji nastopi bodo 14. marca v Postojni, 16. marca pri Korošcih pri Miljah, 22. marca v Kopru, 23. marca v Prvačini, 30. marca v Komnu, 5. aprila v Trstu (tu bodo proslavili skladatelja Ubalda Vrabca), zaključni pa bo v četrtek 10. aprila v gledališču Verdi v Gorici. Goriški zbori, včlanjeni v SPZ, bo- aiuimiiiimiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiimfniiiiiiiiiiiiimiiiiiiinifiiimiiimiiiiuiiirniiiiiiiimii OB 100-LETNICI KOMELOVEGA ROJSTVA :t>eir c/J Osrednja Prešernova proslava posvečena glasbeniku Emilu Komelu Proslava bo v nedeljo v Prosvetni dvorani Prešernove proslave v vseh naših društvih Prosvetno društvo «BRIŠKI GRIČ» v števerjanu priredi v petek, 14. t.m., ob 20. uri na sedežu Prešernovo proslavo Na sporedu bodo govor, recitacije gojencev Dijaškega doma ter nastop okteta «Jelovica» iz škofje Loke. 54 let skupnega življenja Marije in Andreja Gergoleta Prejšnjo sredo sta v krogu si* nov, hčerk, nevest in zetov ter številnih vnukov proslavljala 54-letnico skupnega življenja Marija in Andrej Gergolet iz Doberdoba. Gospodar Andrej je potomec znane dober-dobske Daceve družine, žena Marije pa iz Pojacoteve hiše, prav tako iz Doberdoba. Ni Kraševca, ki bi Daceve družine ne poznal, saj je že od nekdaj aktivno vključena v narodni in gospodarski razvoj vasi. še pred prelomnico zadnjega stoletja se je ta družina prizadevala pri ustanavljanju vaške hranilnice in upravljanju občinskih in drugih prepotrebnih pobud v občini. Skozi vse življenje sta zakonca trdo garala na kmetiji, da sta preživljala številno družino. Zgledno sta vzgojila pet hčerk in dva sina, ki imajo danes že vsi svojo družino na domačem Krasu ali v Jugoslaviji. Tudi ta leta v pokoju jih zakonca najraje preživljata na svoji kmetiji v Jezerski ulici v Doberdobu, kjer si kratita čas tudi z čitanjem Primorskega dnevnika. rek, v društvu «Kras» v Dolu v sredo, v društvu «Danica» na Vrhu v petek, sinoči pa še v prosvetnem društvu «Jezero» v Doberdobu. Včeraj je bila Prešernova proslava tudi v Mladinskem centru v Gorici. Podobne proslave bodo v prihodnjem tednu tudi v drugih krajih. V petek 14. t.m. bo proslava na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v Števerjanu. Tu bodo imeli na programu recitacije domačih dijakov, priložnostni govor in koncert okteta «Jelovica» iz Škofje Loke. Ta oktet prispe za dva dni na Goriško v okviru sodelovanja med občino Škofjo Loko in SPZ na Goriškem. Naslednjega dne, v soboto 15. februarja, pa bo oktet «Jelovica» nastopil na Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Sovodnjah. Tudi tu bodo imeli v programu poleg koncerta tega zbora nastop učencev domače osnovne šole, z glasbenimi točkami bodo nastopili učenci Glasbene šole, poleg tega pa bo tudi priložnostni govor. Na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» v Štandrežu bo Prešernova proslava v soboto 15. februarja. Tu bodo nastopili domači recitatorji, domači učenci Glasbene šole in domači pevski zbor «O-ton Župančič». Osrednja Prešernova proslava bo v Prosvetni dvorani v Gorici v nedeljo 16. februarja ob 17. uri. Proslavi bo SPZ letos dala izrecno glasbeni značaj, ker bo to istočasno proslava 100-letnice rojstva goriškega glasbenika Emila Komela. Teža govora bo posvečena glasbenemu udejstvovanju primorskih Slovencev in tudi v glasbenem programu bo teža na Komelovih pesmih in drugih skladbah. Na proslavi bodo sodelovali orkester Glasbene šole iz Šempetra, ki bo izvajal, skupno s Komornim zborom Nova Gorica, Komelovo Kantato za zbor in orkester. Poleg tega bo orkester izvajal še nekaj drugih skladb. Komorni zbor pa bo poskrbel še za drugi del programa. Na proslavi bo nastopil s Komelovimi pesmimi tudi moški zbor «Kras» iz Dola-Poljan. Ljubitelje glasbe že sedaj opozarjamo na ta dogodek, na katerem bomo dostojno počastili človeka, ki je toliko prispeval za slovensko glasbeno kulturo v Gorici. V prihodnjem tednu pa bodo na vrsti še nekatere proslave v nekaterih drugih društvih. do nastopili takole: «Oton Župančič» iz štandreža v Postojni, «Jezero» iz Doberdoba pri Koroščih, «Kras» iz Dola - Poljan v Kopru, Sovodenjski nonet pa v Gorici. Na letošnji Primorska poje bo nastopil tudi Slovenski oktet iz Krmina, ki bo pel v Prvačini. Na isti prireditvi bo pel tudi moški zbor iz Štmavra, ki se je letos prvič prijavil. V okviru drugih prireditev napovedujemo že sedaj dva koncerta, ki ju bo v nedeljo 23. februarja imel na Goriškem Primorski akademski pevski zbor «Vinko Vodopivec». Lani smo ga poslušali v dvorani Attems v Gorici, tokrat pa bo nastopil v dvorani društva «Jezero» v Doberdobu (ob 17. uri) in v Kulturnem domu v Sovodnjah (ob 19.30). Na Goriško je napovedala svoj prihod tudi kulturna skupina slovenskega^ prosvetnega društva «Bazovica» z Reke. S slovenskimi in hrvaškimi pesmimi, folklornimi plesi in še drugimi točkami bo ta skupM nastopila na Spomladanskem prazniku, ki ga priredi sredi maja prosvetno društvo «Oton Župančič» v Štandrežu. Na sestanku tajništva SPZ so tudi dokončno določili glavni okvir skupnih prireditev ob 30-letnici o-svoboditve. Posamezna društva bodo imela svoje proslave in druge prireditve. SPZ priredi množični izlet članstva na pokopališče umrlih slovenskih internirancev v Gonarsu. Poleg tega bodo, tako kot pred petimi leti, priredili ob priliki prvomajske manifestacije v števerjanu štafetni tek po vseh slovenskih vaseh Goriške. Med učenci in dijaki pa bodo razpisali natečaj na temo «narodnoosvobodilna borba». Učenci osnovnih šol bodo lahko tekmovali z risbami, učenci nižje srednje šole in višjih srednjih šol pa s spisi o odporništvu. Delovale bodo tri komisije, ena za osnovno šolo, ena za nižjo srednjo, ena pa za višje srednje šole. V vsaki bodo po en zastopnik SPZ, en vzgojitelj in en zastopnik partizanskega združenja ANPI. Zmagovalci natečaja bodo dobili lepa darila. Nagrade bodo porazdelili na posebni prireditvi. kov. Medtem ko je pri starših obveljalo načelo enotne liste, so v nekaterih šolah dijaki predstavili dve listi. Na klasičnem liceju «Primož Trubar» so na kandidatni listi staršev Ivo Marinčič, Bogomir Lojk in Andrej Macuzzi. Na prvi listi dijakov so Goran Rustja, Mauro Leban in Enzo Pavletič, na drugi listi dijakov pa Karel Devetak, Marko Marinčič in Marko Čubej. Profesorji ne bodo predlagali svoje liste, ker predpisi določajo, da je treba profesorje žrebati, če število volilnih upravičencev ne presega število izvoljenih članov. Za pomožno osebje pa kandidira Danijel Pintar. Na učiteljišču «Simon Gregorčič» so na kandidatni listi staršev Andrej Kosič, Stanislav Gergolet in Elvira Makuc por. Cargnel. Tudi tu sta bili predloženi dve listi dijakov. Na listi štev. 1 kandidirajo Luiza Gergolet, Rafael Butkovič in Adrijana Bukovec, na listi štev. 2 pa Tomaž Devetak, Kazimir Černič in Aleksander Uršič. Tudi tu bodo šest članov profesorskega zastopstva žrebali (vseh profesorjev je sedem). Na slovenski trgovski šoli pa kandidirajo za starše Cvetka Dornik, Remo Devetak in Saverij Rožič, dijaki pa so predstavili eno samo listo na kateri so Marko Cotič, Žarko Grilj in Loreta Miklus. Za profesorje velja isto kot za druge soie. Začasno poravnan spor v goriški RD V goriški demokristjanski stranki so volilne koristi narekovale predstavnikom struj, da so odložili notranje razprtje na čas po volitvah. Na sestanku, ki so ga imele vse struje v petek zvečer (na sestanku ni bila prisotna Cianova struja «forze nuove»), so se dogovorili, da bodo imeli v sredo ponoven sestanek, na katerega bodo povabili tudi Cianovo skupino. Na tem sestanku naj bi se dogovorili glede priprav za bližnje upravne volitve, kar bi po njihovi sodbi predstavljalo najbolj učinkovit način, kako preprečiti notranje razprtije in nadaljnjo izgubo glasov. Poglavitno je torej, tako sodijo v KD, da ohrani stranka oblast čimbolj neokrnjeno, potem pa, ko bodo volitve mimo, se bodo lahko spet pričeli soočati z vprašanji, kdo naj zasede v pod-vladju to ali ono mesto. Kajti spor, ki je zajel KD in imel za posledico odstop političnega tajnika, ni nastal zaradi ničesar drugega, kot zaradi težav pri razdelitvi mest v podvladju. S pokritjem strehe prosvetnega doma Likof v Štandrežu Prispevki za dom Prihodnje dni se bo na gradbišču na Pilošču v Štandrežu, kjer gradijo prosvetni dom «Andrej Budal», zaključila najpomembnejša faza del, to je pokritje strehe, štan-drežci bodo pokritje strehe svojega prosvetnega doma tudi primerno praznovali. Da bi še bolj poudarili važnost tega dneva, so izdali nekaj primerkov majoličnih vaz in krožnikov. Kogar ti izdelki zanimajo, naj si jih ogleda v gostilni «Romana». Ta teden je štandreško društvo prejelo naslednje prispevke v sklad za gradnjo prosvetnega doma : ' Gaetano Azzano 10.000 lir, Marija Tomšič 10.000 lir, Peter Brajnik 10.000 lir, Angel Grendene 5.000 lir, Ivanka Nardin 5.000 lir, Milja Cingerli 2.500 lir, Pepi Brajnik 3.000 lir, Lucijan Krpan 4.000 lir, Krista O-blak 30.000 lir, Gabre Grubišič, drugi prispevek 30.000 dinarjev, Delovni kolektiv VIVIEX: Danilo Rojc, Vlado Klemše, Viktor Vižintin, Sonja Peric, Milojka Pavletič, Jarc Cvetka, Eda Mikluš, Štefan Bukovec, Angel Pahor, Jožef Peric, Marija Lutman, Radovan Lutman skupno 51.000 lir, Franc Budal 10.000 lir, Miro Lutman 10.000 lir. Tečaj esperanta v krožku G. Mazzini Na sestanku sekcije PRI v Gorici so izbrali delegate za pokrajinski kongres v Tržiču 9. februarja in vsedržavni kongres v Genovi od 29. februarja do 2. marca. Na predlog tajnika goriške sekcije odv. Gustava Portellija so izbrali sedemčlansko delegacijo za pokrajinski kongres. Na sestanku so sklenili poživeti dejavnost kulturnega krožka G. Mazzini ter uvesti tečaj eperanta, ki ga bo vodila Di Maso. Prosvetno društvo «ŠTANDREŽ» Dramski odsek uprizori danes, 9. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedijo v treh delih NAŠI TRIJE ANGELI Režija: A. Pregare. PUSTNE PRIREDITVE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in Komisija za doraščajočo mla-no pri SKGZ priredita v torek, 11. februarja, ob 15. uri v PROSVETNI DVORANI V GORICI OTROŠKO MAŠKARADO Na sporedu so šaljive tekme, ples, srečolov in predvajanje filma Stanila in Ollia. Vabljeni vsi otroci! PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA» Z VRHA priredi v torek, 11. t.m., ob 21. uri v prostorih sedeža pri Črncih PUSTNI PLES Športno društvo «Sovodnje» priredi v torek, 11. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu PUSTNI PLES Mize lahko rezervirate pri odbornikih ali na sedežu društva. Za veselo razpoloženje bo poskrbel domači ansambel «The Lovers» KLUB «SIMON GREGORČIČ» v GORICI priredi v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 na sedežu na Korzu Verdi 13 predavanje časnikarja Jožeta Korena iz Trsta o POHODU 30. DIVIZIJE v Beneško Slovenij'o februarja 1944 Predavanje spada v vrsto proslav ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Vabljeni! miiiiiiiiiiimiilliiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMniiiimmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliitiiiiiiiuiiiiiiiiii PETKOVA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA CdJÙA-jf 'S J llrilfcMril Letošnji pokrajinski proračun kaže milijardo in pol primanjkljaja Razprava o položaju v tovarni LACEGO - Odpravili bodo zemeljski usad na cesti v Klancu Na petkovi seji pokrajinskega sveta je odbornik za finance Lodi prebral uvodno poročilo k letošnjemu proračunu, ki izkazuje približno milijardo in pol lir primanjkljaja. Razprava o proračunu se bo pričela na ponovni seji čez teden dni. V uvodnem delu seje sta svetovalca Zaccai (KD) in Poletto (KPI) omenila vrsto proslav 30-letnice zmage nad fašizmom, ki bodo letos v raznih krajih v naši pokrajini, in zahtevala večjo zavzetost pokrajinske uprave pri teh pripravah. Pokrajina je sicer že lani sklicala sestanek županov ii. zastopnikov odporniških organizacij, je dejal predsednik dr. Chientaroli, vendar so na deželi odločili, da bodo prispevke dobile posamezne občine in posamezne ustanove, pokrajina Ipa bo še vnaprej sodelovala pri vseh pobudah. Nato jc svetovalec Waltritsch (PSI) objasnil svojo resolucijo o položaju v tovarni LACEGO, kjer grozi 280 delavkam in delavcem izguba delovnega mesta. Na zadnji seji deželnega sveta sta dva deželna odbornika dejala, da je treba pri go-riških bankah najti rešitev za tovarno v obliki posojila. Dr. Chientaroli je odgovoril, da se je pokrajina že zanimala, vendar pa da je stvar težavna in zapletena, kajti deželna uprava daje podporo tovarnam za njih modernizacijo, za obi- čajno poslovanje pa so pristojne banke, ki pa poslujejo po svojih kriterijih. Omenil je tudi možnost drugačne rešitve, t.j. posega deželne družbe Friulia, kot je ta že napravila s tovarno Aulan v Portono-garu. Svetovalec Marizza (KPI) je hotel vedeti kako je z načrti za gradnjo nove državne ceste od Majnice do Krmina. V debato so posegli še drugi svetovalci, ki so izrazili željo, da bi se načrtovalci prej pomenili s prizadetimi občinami. Predsednik pa je dejal, da ANAS trenutno nima denarja za gradnjo te ceste. V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili za nadaljnjih devet let sodelovanje pokrajinske uprave v konzorciju krminske industrijske cone. Tu je do sedaj postavilo svoje obrate 17 podjetij, v katerih je dobilo delo več kot tisoč ljudi. Svetovalci so odobrili tudi prošnjo deželi za prispevek za ureditev zemeljskega usada na cesti iz Števerjana v Jazbine pri Vklancih. V ta namen naj bi porabili 47 milijonov lir. Prav tako bodo uredili (podobno kot v Sovodnjah in Doberdobu) pokrajinsko cesto skozi Faro. Med drugimi točkami so v pravilnik za osebje pokrajine vnesli tudi ono, ki določa, na podlagi najnovejše vsedržavne pogodbe dodatek « sindikalnih pravicah uslužbencev. Referendum proti lovski diskriminaciji Tudi na županstvu v Sovodnjah zbirajo podpise za odpravo zakona št. 842 civilnega zakonika, ki dovoljuje prost lov divjačine, ne da bi vsaka lovska družina imela svoj dodeljen rezervat. Tovrsten referendum je sprožilo društvo ljubiteljev narave «Italia nostra», ki hoče s tem opozarjati na zaskrbljujoče izumiranje nekaterih vrst ptičev in drugih živali, ki so postale stalna tarča lovcev. aimiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiniiimiiiuunniiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiumiiiiiiiuuiiiiiii SLOVENSKA EKSPEDICIJA V NEPAL rOìkka v io O.a w .• Iz Ljubljane preko Indije na Kangbaeen v Nepalu Zanimivo predavanje članov ekspedi-cije dr. Andloviča iln inž. Sčetinina Slovensko planinsko društvo v Gorici je pretekli petek zvečer organiziralo v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 svoje drugo letošnje planinsko predavanje. Člana pete jugoslovanske alpinistične himalajske odprave iz leta 1974, ko so se slovenski alpinisti odpravili na 7902 metra visoki Kangba-čen v Himalajskem pogorju, dr. Jože Andlovič iz Šempetra pri Gorici ter inž. Peter Ščetinin iz Ljubljane, sta prikazala ob tej priliki številne barvne diapozitive in film o najzanimivejših dogodkih s tega enomesečnega vzpona v Himalaji in s poti od Ljubljane preko Bližnjega in Srednjega vzhoda do Indije in do Nepala, kjer so imeli bazno taborišče ob vznožju Kangbačena. Ker smo v Gorici že prejšnja leta imeli nekaj podobnih predavanj, ki so zanimala naše planince in druge ljubitelje narave, so obiskovalci tudi tokrat do kraja napolnili Gregorčičevo dvoranico in z zanimanjem sledili obema predavateljema. Začel je inž. Ščetinin, ki je s številnimi barvnimi diapozitivi prikazal najprej zanimivo potovanje preko Libanona s starinskimi izkopaninami, dalje letalsko pot v Bombay in Kalkuto ter potovanje z vlakom v Nepal. Govoril je o pripravah, ki so trajale nekaj mesecev, saj so morali pripraviti poleg ljudi tudi nad 5 ton potrebne opreme in živeža. Inž. Ščetinin je v svojem drugem delu z lepimi slikami prikazal tudi težave vzpona na vrh, ki so ga dosegli dne 29. septembra lani. Povedal je nadalje, da se je posrečilo doseči vrh Kangbačena kar s tremi navezami, na katerih je bilo devet članov odprave in en domačin, šerpa. Dr. Jože Andlovič, ki ga poznamo v Gorici že iz prve himalajske odprave, pri kateri je sodeloval kot zdravnik in alpinist pred devetimi leti se je tokrat izkazal tudi kot filmski snemalec in prikazal celo serijo zanimivih prizorov s poti po Nepalu in vzponu na vrh Kangbačena ter zanimive prizore iz življenja domačinov tako v Nepalu kot v Indiji. Videli smo med drugim tudi himalajsko govedo jak in njegovo vsestransko uporabo pri gorskih vzponih. Nazorno sta nam prikazala tudi težave, ki so jih člani odprave in njihovi spremljevalci šerpe morali premagati na dolgi poti pri vzponu in povratku. Med drugim je član odprave Robevšek na poti zbolel za pljučnico, pa jo je ne samo prebolel ampak potem tudi dosegel vrh Kangbačena skupaj z drugimi člani odprave. Kot rečeno je občinstvo z zanimanjem sledilo predvajanju lepih barvnih slik in filmov, ki sta jih predavatelja podkrepila s šegavim komentarjem. Nekoliko je motila prevelika dolžina predavanja, saj je vse skupaj trajalo skoraj tri ure in bi morda bilo bolje, če bi vso snov razdelili na dve predavanji, pri čemer bi lahko oba predavatelja nastopila ločeno. Vsekakor pa so prisotni bili s predvajanjem zadovoljni in izrazili željo, da bi SPD poskrbelo še za več takih predavanj. Oba predavatelja je v imenu Goričanov pozdravila predsednica SPD Jožica Smetova ter se jima na koncu tudi zahvalila za njun trud in prizadevanje in izrekla obenem čestitke tudi vsej slovenski himalajski odpravi. I. M. Danes odprte bencinske črpalke Danes so na Goriškem odprte bencinske črpalke: Občina Gorica: BP, Ulica Lungo Isonzo Argentina; Mobil, Tržaška cesta; Agip, Tržaška cesta; Shell Ulica Don Bosco; Esso, Ulica 24. maja. Občina Gradišče: Agip, državna cesta št. 56. Občine Foljan - Sredipolje: Agip, Ulica Terza Armata. Občina Medeja: Chevron, Ulica Trieste. Občina Šlovrene ob Soči: Chevron, Trg Monte Santo. Občina Tržič: Total, Ulica Matte-otti; Esso, Ulica 1. maja; BP, Ulica Bolto; Fina, Ulica Cosulich. Občina Gradež: Shell, Riva Gregor!. Občina Škocjan ob Soči: Total, Fossalon. Občina Ronke: Total, črpalka pri letališču. Občina Romans ob Soči: Moncisa, Trg Candussi. Občina Špeter ob Soči: Agip, Ulica Battisti. Občina Fara ob Soči: Chevron, Ulica Pitteri. Prosvetno društvo «JEZERO» v Doberdobu vabi jutri, 10. t.m., ob 15.00 na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Na sporedu zabavni film in ples. ŠD «Juventina» v štandrežu priredi v torek, 11. februarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici. Verdijev korzo 13 PUSTNO RAJANJE Igral bo doberdobski ansambel «Kraški odmevi». Vabljeni! Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi danes, v nedeljo, ob 15. uri v dvorani Kulturnega doma OTROŠKO MAŠKARADO Na sporedu bodo številne zabavne igre. Prosvetno društvo «OTON ŽUPANČIČ» v štandrežu priredi danes ob 16. uri na društvenem sedežu OTROŠKO MAŠKARADO Na sporedu so šaljive točke, nagrajevanje mask in zabavni film. Pustni sprevod na Vrhu Čeprav navada pustnih sprevodov v naših krajih počasi izumira, so v nekaterih vaseh še mladinci, ki se oblečejo v maškare in v sprevodu obiščejo vse hiše v vasi. Tako navado so obdržali še na Vrhu. V torek bo namreč vaška mladina pripravila pustni sprevod po vasi. Kino Gorica VERDI 15.00-22.00 «Robin Hood». Barvna risanka. CORSO 15.15—22.00 «Anche gli angeli tirano di destro». G. Gemma in R-Brook. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «R saprofita», V. Monconi in A. Cleave. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 15.00-22.00 «Nipoti miei diletti». A. Asti in M. Borei. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00-22.00 «Piedino d questurino». F. Franchi in L Ma-leeva. Barvni film. rri v* v Irzic AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR Ì4,00—22.00 «La sbandata». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Chi sei?» Film v barvah. ISova Gorica SOČA «Pink panter», ameriški barvni film ob 10.00. «Orgije», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Pink panter», ameriški barvni film ob 16.00. «Maščevanje prevaranega soproga*-italijanski barvni film ob 18.00 U1 20.00. DESKLE Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulic'1 Carducci 38, tel. 22-68. LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, U-Romana, tel. 40-497. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjar.d sta danes dežurna dr. De Gressi in dr. Fabbro. V Krminu in okolici j® danes dežuren dr. Culot, v Ronkah in Doberdobu dr. De Benedettis, v Tržiču in štarancanu pa dr. Cali- Razna obvestila Davčni izterjevalec bo jutri od 8.30 do 10.30 na županstvu v Sovodnjah pobiral davke. Davke bo pobiral tudi v števerja" nu. in sicer v torek, 11. t.m.. 8.30 do 10.30, vedno na županstvu. Zanima trste, ki nameravajo kupiti barvni televizor GRUNDIG ALI TELEFUNKEN PO ZELO UGODNIH CENAH (za izvoz brez plačila davka IVA) edina pooblaščena trgovina v Gorici RIAVEZ RADIO - UL Crispi 15 - Gorica - tel. 54-71 ali 29-37 KULTURA Prešernova «Zdravljica» - napitnica slogi, ljubezni med ljudmi in narodi rnar^V^lc-a ~ ta namenita in skr, J1 naftolj značilna sloven-ali leìem’ ie nastala v jeseni, «oh ^°£ •7e Pesnik pripomnil, toro novxni . leia 1844». Bilo je cioh- ižs£ž kratki, a plodoviti Ustvarìn it sledila Precejšnjemu sodTja!rlfelnu Premoru, po u-do nesrečne ljubezni smrti,16 in tra9ične Čopove Za pèro°Je Pesnik spet prijel tragične Čopove _ esnik spet prijel T«,, ■ > ter podaril slovenske- ve^mi'r-°du *e nekaj prekrasnih ijicn m,Tned njimi tudi Zdrav-načiL V kateri je na edinstven novi .^Pauedovai svojo misel-SJ ln čutenje pitn™lsel za to čudovito na-Matiin tAal liudski Pisatelj Vinji, ^rtpvec. župnik v Št 184i Uh - Vipavskem, ko je leta nek v «Novicah» čla- cu o,?J:nski trti, ter je na kon-Pre$er°leSa Planja naprosil med v^L-kot «Prvega pevca Vezn-n P^jn1», da bi napisal v ski tL-sedi hvalnico o vinato rei Jirn\Š?ren je naslednie govorfii zlosi1 Pesem, ki pa ni in n „• samo o čudežni trti nem 1ÌlÌnem sladkem in opoj-Predv*0ku‘ 90™rila je tudi in vien J171 0 slogi in ljubezni Poe vserni ljudmi in narodi, ti n J71 ?e mislil takoj objavi-zor ri,1Vlc^h’ toda uradni cen-bi ve*1 sP°rer ni dovolil, da bivi 'fTO s tak° napredno vse-Taln tv? mect ljudi. Zato je mo-časr, fdravljica ostati še nekaj je j0 Padalu. Dve leti pozne- Pesmv uvrstil med dajo ’■ jlfl ie namenil za iz-stii x? Previdnosti izpu- „ir et]o kitico, kier se rinie • dajo tretjo, kitico, kjer se poje: naj Jraznike ’z oblakov rodu di\^f trešči grom»!, a tu- šla *kz.te spovedi pesem ni gledv-v1 mreže književnih pre-^dntkov, ker je cenzor kitici Miklošič, videl v va “Edinost, sreča, spra-ha in preveč slovanskega du- ^m črtmdfenja’ zat° 16 Pe' okrnier,al’ toda Prešeren tako čin ,, pesmi ni hotel vklju-m izdniJ0' i° rairi izpustil Ijice. <(Poerije» brez Zdrav- Cqs je hitel marčno ÌJ.J, ki. je prineslo S: ‘"XT, ZT,,M’0 in ta le re o)wnefca7 òasa zrušila staje’ tv ra V^-ole zakone, tako da ti. ZdmtlSk postal svobodnej-lahko nh'Se -j6 tudi Zdravljica s celotnim be-veisove yjwde so Blei-ZdravliiJ ce 26- aPrila im-maniSn nca vsebuje tudi namreč Razjasnjeno točko, glasi ■ Prvem verzu, ki se in ne njakli! odrodile ..,» morda Porodile», kar bi bilo tem l„n0!] Pravilno. Piše o A- Slodn?1, prešernoslovec dr. Blodnjak, da je beseda ((0d. tiskovna na-taki obliki zapisan^ č. ’ 71 v taki obliki Miha rčnfs,edo je povzel tudi ^belice v-c ?a bukvice tstegn so istle ob koncu Pišema s ’ ter j° v tej obliki Inmo se danes. rokopi!u neČain™ Jasnega; v Predložil' „ 9a le Prešeren Prva drnCensuri v pregled, se tsrte Z ™r?a gtasita : «Spet re nam sladki ~ prijatli vil> 11 odrodiW^I”’ m^”e <ak j® mejaš tudi na lest-za tnnk 0rentinci za°stajajo trenutno hova 0 111 na sredini lestvice bi nji-Vrstni red3 nekoliko P°mešala sedanji bo n^h’i^-,11611111110 tudl 80011 v druž-Ascnli^ olj,slb’ 1)0 gostil «rdečo luč» be mA Zai? 0 'z^u 1:6 tekme skoraj ne more biti dvoma. ^a fumivi pa y znajj biti tekmi Ter-doria Cesena in Varese — Samp-rnani’ J?1 sc vse te ekipe bolj ali nie „" ,Paj0 rePa lestvice in je za-®embna.a 0SV0'iena točka zelo po- STRELJANJE: ^Zlato puščico» ^ferju Clemente ju Goriški strel strelci se že več kot deset trofej T.j0 ^ najvišjo strelsko Ob lino obcinsko «Zlato puščico». ®enu Se ' in sončnem vre- cu \T J6., v nedeljo v Panov-30 strni n Gotici zbralo preko movanìiif'j ^ 50 na družinskffl'tek-kroeov vdosegli 240 ^ 300 ; možnih posebn letošnie tekmovanje je io Mio n° ra,Zveseliivo deistvo' da mladih Mkmovanju opaziti več organi,'-,kl f0 prišli iz 12 strelskih movalef À kot niihovi najboljši tekilo ezidtati so bili res neko-Pa ie vod Prejšnjega leta, bilo Qje v ec tekmovalcev. Večkra?nk° f^ato Puščico» je osvojil Puško in obc.lnski prvak z zračno Puščica ,»osdec republiške «Zlate Pan°vee mrio Gemente, član SD trelii su hNova Gorica), ki je nas-sk* Prvak rcf°V-od možnih, lan-občinskn ; '544i M večkratni nosilec Ce* Dan;in uPubiiške «Zlate pušči-527 krogi 7 iirobat se je moral s ^orn- Na * adov°ijiti z drugim mes-òen0 uvrstil p "i6810 se J’e upravi-Jz Dobrni Gvido palik, član SD kr°gov, enfng*a’. ki .ie nastrelil 525 Ì517), netj »J* j® hil Zmago Ravbar °b zakìi.^ilha Razdevšek (515) itd. ključku tekmovanja so Ma- ""'m, rju Clementeju podelil prehodno trofejo, občinsko «Zlato puščico», v trajno last pa miniaturno puščico. Trije najuspešnejši tekmovalci so prejeli lepe diplome. Tekmovalci, ki so na občinskem tekmovanju dosegli nad 525 krogov, bodo goriško občino 23. marca zastopali na republiškem tekmovanju za rep. «Zlato puščico». Kotar L. NOGOMET BRISBANE, 8. - Legija iz Varšave je na turneji po Avstraliji premagala avtralsko reprezetanco z 2:1. Ariccia poražena RIM, 8- —- V polfinalu tekmovanja za pokal odbojkarskih pokalnih prvakov je sinoči Levski Spartak iz Sofije premagal italijanski klub A-riccio s 3:2. NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE TRIESTINA, PRO GORIZIA IN PONZIANA NA TUJEM Današnje kolo bo (razmeroma) lahko le za Goričane V 20. kolu nogometnega prvenstva D lige bodo Ponziana, Triestina in Pro Gorizia igrale na tujem. PONZIANA Potuje v Montebelluno, kjer jo čaka naporno srečanje. Domačini, katere trenira bivši član Bologne Mialich, predstavljajo pravo presenečenje tega prvenstva. Predstavniki Montebellune so v prvih šestih tekmah osvojili le tri točke, nato so v preostalih 13 tekmah osvojili kar 19 točk. V tej pozitivni seriji je ekipa Montebellune doživela le dva poraza (Triestina 3:1, Audace 0:2). Ti podatki zgovorno govorijo, da sodi Montebelluna med močnejše ekipe in o tem priča tudi lestvica (22 točk). Med nogometaši, ki so pripomogli k tem uspehom, bi lahko omenili Vamierja (bivši član Triestine), ki igra po navadi s št. 9., vendar igra vlogo režiserja, ki zna odlično poslužiti napadalno dvojico Cimenti (do sedaj 10 golov) in An-driesa (najboljši strelec v lanskem V Moskvi se je pričel finalni dvo-boj kandidatk med Nano Aleksandrijo in Ireno Levitino za izzivalko svetovne prvakinje None Gaprindašvili. Že vrsto let je primat sovjetskih šahistk tako prepričljiv in tudi ta finalni dvoboj to dokazuje. Obe kandidatki sta v prvih šestih partijah pokazali izredno borbeno razpoloženje, saj so bile že tri partije odločene in v vodstvu 3,5:2,5 je 20-letna Leviti-na, ki je lani skupaj z Aleksandrijo in N. Gaprindašvili osvojila zlato medaljo na olimpiadi v Kolumbiji. Strokovnjaki dajejo zelo malo možnosti zmagovalki tega dvoboja, saj je svetovna prvakinja pokazala izredno igro na turnirju v Wijk aan Zeeju, kjer je premočno zmagala. Oglejmo si prvo partijo dvoboja. ALEKSANDRIJA — LEVITINA Moskva 1975 Španska obramba l.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 f5. Prvo presenečenje. Črna je izbrala ostri «španski gambit» in tako napovedala nasprotnici ostro borbo. shÌSg? uiy- , • Drugo presenečenje. y turnirski PEaksi je bolj znano nadaljgyanje 5. ... . d5. Včasih so potezo 5.jW^f6 smatrali za slabo zaradi variante 6.Sf6: + gf6 7,d4 z dobro igro belega. Vendar pa ima črni namesto 6. ... gf6 boljšo potezo 6. ... Df6: 7.De2 Le7 8.Lc6: bc6 9.De5: Df7 in črni ima za kmeta iniciativo. G.De2 De7 7.0-0 d5 8.Sg3. Druga možnost je bila 8.Sf6:+. 8. . . . e4 9.Sd4 Ld7 10.Lc6: bcO 11.d3 c5 12.Sb3. Več možnosti je dajalo 12.Sf5. 12. .ed3 13.De7: +. Edina poteza. Na 13.Dd3: bi sledilo 13. ... c4 14.Dc3 cb3 15.Tel Se4. 13. ... Le7: 14.cd3 0—0? Boljše je 14. ... La4 15.Le3 Lb3: 16.ab3 Kf7 17.d4 cd4 18.Ld4: c5 in črni stoji dobro. 15.Le3 dl 16.Lg5 La4 17.Se4 Lb3: 18.Lf6:!gf6 19.ab3 Tfb8 20.Sd2. Aleksandrija ima boljšo pozicijo, vendar jo je težko realizirati. 20. ... a5 21.Ta4 Kf7 22.g3 Ld6 1 ,,,ilii,i,m1Illlll(1M|M||||I11III1IIMIniI|||(1I111II(|lil|II|I1II|I||||1|InI||I1111IIMIIIIllllMiIllI1111 miada koialkarica iz šianbreža aaVr^k?talkanje med Sloven ^Portna kem preveč razvita v naših OS*t,imamo klìub te-dibce. Tak • vrstab obetajoče mla-16 Pisk it Pi’™er iidetne Luci- S™ *DpUClja ,i® P™0_ takrat že P®11®1 leti in ie **. znanj. Letos spomladi pa bo nastopila tudi na mladinskem kotalkar-skem festivalu, ki bo v Rimu. Ko smo jo obiskali nam je povedala, da bi rada nastopala za kako slovensko društvo. Brez dvoma bo to v najkrajšem času lahko storila, saj prav v štandrežu sedaj grade prosvetni dom, kjer bodo našli primeren prostor tudi naši kota! karji. 23.Tel f5 24.Kg2 Kf6. Dobro je tudi 24. ... f4. 25.Teal Tb5 26.Kf3 li5 27.h4 Lf8 28.Sc4. Praktično edina možna poteza v borbi za iniciativo. 28. ... Tb3: 29.Tla3 Tbb8 30.Ta5: Ta5: 31.Ta5: Ld6 32.Ta6 Ke6 33.Tal Kd5. Kralj bi moral ostati na polju f6 in braniti kraljevo krilo. 34.Tdl Tb3 35.Td2 Tb8. Verjetno je Levitina nameravala žrtvovati kvaliteto 35. ...Td3: + ?! 36. Td3: Kc4:, vendar zaradi časovne stiske ni izračunala vseh variant, tako da nastane ostra trdnjavska končnica s prednostjo bele. 3G.Sd6: cd6 37.Kf4 Tf8?. Napaka v časovni stiski. V remi je vodilo 37. . . . Ke6 38.Kg5 Tg8+ 39.Kf4 (39.Kh5:?? Kf6!) 39. . . . Kf6. 38.Kg5 c4 39.dc4 + Kc4: 40.Kh5: d3 41.Kg6. V tej poziciji je bila partija prekinjena in črna je nadaljevala: 41. ... Te8 42.h5 Te2 43.Tdl. Bela je prisiljena porabiti tempo in odstopiti s trdnjavo, ker tudi v slučaju 43.'K6”Td2: 44.h7 Tb2: 45. h8D d2 ni videti kako bi bela zmagala. Na pčfbifet, 46.Dhl Kc3 47.Ddl Tc2 z-grožnjo 48. ... Tel. 43. ...Tf2: 44.h6. Prav tako vodi v remi nadaljevanje: 44. Thl f4 45.gf (45.g4 Tb2: 46. h6 f3 47.h7 Tb8) 45. ...Tg2- 46. Kf5 d2 47.h6 Th2 48.Tdl Kd3. 44. ... Th2 45.h7 Th3 46.Tgl d2 47. Kg7 Kb3. Levitina bo osvojila kmeta b2 in nastala bo zanimiva končnica, ki ima problemsko obeležje. 48.h8D TH8: 49.Kh8: Kb2: 50.Kg7 Kc2 51.Kf6 D1D 52.Tdl: Kdl: 53:Kf5: Ke2! 54.g4 d5! 55.Ke5 Ke3! Sedaj sta se nasprotnici sporazumeli za remi. Črni kralj je napravil čudež. Na 56.g5 sledi 56. ... d4, a na 56.Kd5: Kf4. Zares problemska končnica! Komentar: SILVO KOVAČ KOŠARKA NARAŠČAJNIKI Lloyd — Polet 47:43 (24:23) POLET: Petje 6. Sosič 20, Grgič. Danev 3, Piccini M., Piccini A., Malalan 6, Ferluga 8. PROSTI METI: 1:9. LLOYD: Boniciolli, Fattorini, Pir-ker 4, Bellussi, Valentini, Gotti 2, Spreafico 4, Prandi 15, Granieri 22. PROSTI METI: 3:14. SODNIKA: Franco in Desco. V ponedeljek je Polet odigral v športni palači preneseno tekmo s tržaškim Lloydom in zgubil le z razliko štirih točk. V tem srečanju so Openci igrali mnogo bolje kot dan prej proti Boru. Škoda, da niso imeli nekaj več sreče pri metih na koš. Prvi del tekme se je zaključil v korist Tržačanov z eno točko prednosti in s tako razliko je potekal ves drugi polčas, dokler niso tri minute pred koncem Poletovci popustili in se je razlika povečala na osem točk. Na koncu so skušali ujeti nasprotnike, bilo pa je prepozno. Dobro sta igrala Sosič in Ferluga, v obrambi pa Malalan; treba pa je pohvaliti celotno opensko e-kipo, ki je tokrat res zaigrala bolje, kot v prejšnjih tekmah. Lota Kontovel — Ricreatori 52:46 PROSTI METI: 11:34. PET O-SEBNIH NAPAK: Čuk (47:39). V zaostali tekmi naraščajmškega prvenstva je Kontovel le s težavo premagal Ricreatori. Po več lepih uspehih je tokrat ekipa razočarala, ker je preveč podcenjevala nasprotnike. Predvsem v obrambi je moštvo zatajilo. Nasprotniki so s precejšnjo lahkoto uhajali proti košu. Dobro, da se je v drugem polčasu stanje nekoliko spremenilo. Pred strahom nepričakovanega poraza so se Kontovelci nekoliko bolj potrudili in so se bolj zagrizeno borili. Upajmo, da se taka igra ne bo več ponovila, kajti kot prvi na lestvici se bodo morali Kontovelci kmalu spoprijeti z močnejšimi e-kipami drugih skupin. I. S. Smučarski odsek Devin posoja -1 brezplačno vso smučarsko tekaško 1 opremo. Telefon 209-205. prvenstvu). Omenili bi še zanesljivega vratarja Prandinija in izkušenega Lupa, ki igra levo zvezo. Da bo v nedeljo težko osvojiti točke, se vsi dobro zavedajo v taboru Ponziane, posebno trener Russo, ki je precej zaskrbljen. Mioran-di se je prejšnjo nedeljo poškodoval in njegov nastop ni gotov, Vidonis je vsekakor pripravljen in nestrpno čaka. Po vsej verjetnosti bo Ponziana igrala v Montebelluni v sledeči postavi: Magris, Gattonar, (Tricarico), Girello, G. Gerin, Bembo, Ravalico, Trentin, Vidonis, (Miorandi), Momesso, Lenardon, Dalle Crode. TRIESTINA Zaradi diskvalifikacije igrišča bo Triestina sprejela v goste Pordenone v Torviscosi. Trener gostov je Tržačan Ettore Trevisan, ki je že vodil razne klube v Grčiji, Franciji in je privedel do svetovnega prvenstva tudi reprezentanco Haitija. Trevisan je v Italiji do sedaj vodil že ekipo Torres Sassari, Mestrino in Pordenone, kjer si je leta 1968 zagotovil visoko priznanje «Seminatore d’oro», kot najboljši trener polprofesionalcev. Trevisan je zaradi izključitve tržaškega stadiona zelo prizadet, že več let je čakal, da bi se lahko predstavil z eno od svojih ekip pred tržaško publiko. Svoj čas se je govorilo, da bo pripeljal v Trst reprezentanco Haitija, vendar mu to ni uspelo. Prav ko se mu je nudila prilika, da pride v Trst, je igrišče diskvalificirano. Trevisan bo vsekakor imel možnost, da v Torviscosi pokaže tržaškim navijačem, id jih bo prav gotovo mnogo, svoje zmogljivosti in e-kipo Pordenona, ki ima v svoji sredi nekaj mladih in obetajočih nogometašev, kot so desni branilec Pa-tat in režiser Battistel. Omeniti velja seveda tudi dva izkušena veterana: desno krilo Mantellata in branilca Zampe. Trener Triestine Tagliavini se še ni odločil za postavo moštva, ker čaka na odgovor zdravnika za srednjega napadalca Goffija, ki se je poškodoval v Adrii. V primeru da Goffi ne bo igral, bo prišlo pri Triestini do verižne spremembe v postavi, saj je zagotovljeno, da bo Tosetto po diskvalifikaciji igral. Triestina, ki računa na obe točki in čaka na spodrsljaj Trevisa proti Sampietresu, bo verjetno igrala v sledeči,,ppstgvi: lanza (Fontana I), Zanini (Riva),, Lucchetta. Fontana II, De, Luca, foresti, Veneri, Marcato-; Goffi, (DrDvjSiTpsetto, Oggian. PRO GORIZIA Goričani bodo v drugem zaporednem gostovanju igrali v Caor-lah. To je šibka ekipa, ki je prejšnjo nedeljo nepričakovano doma premagala vodeči Treviso. Ta zmaga predstavnikov Caorl dela nekoliko preglavic Goričanom, saj je razumljivo, da je po tem podvigu morala nogometašev Caorl visoka. Če so pred enim tednom vsi menili, da bo to gostovanje Pro Gorizie lahko, so morali sedaj mnenje spremeniti. Tudi trener Pro Gorizie Franzon se tega zaveda in upa, da bo njegovim varovancem uspelo priti do točke, kajti poraz v Caor-lah bi predstavljal hud udarec za Pro Gorizio. Postava Goričanov še ni znana, kaže pa, da bo prišlo do le ene spremembe. Trevisan je precej utrujen, saj je v zadnjem času naredil več poskusov za italijanske prvoligaše, ki se zelo zanimajo za tega obetajočega srednjega napadalca Pro Gorizie. Če Trevisan v Caor-lah ne bo igral, bo njegovo mesto prevzel dinamični Zuttion. Verjetna postava Pro Gorizie: Plesničar, Furlani, Campi, Zoratti, Torninovi, Domeneghetti, Ridolfi, Barile, Zuttion, (Trevisan), Donda, Omizzolo. B. R. SMUČANJE v NA PIANCAVALLU Neuspeh mladih tekmovalcev SPDT Na smučarskem tekmovanju za «Trofejo Lamborghini» na Pianca-vallu, namenjenem mlajšim in starejšim mladinkam in mladincem, se je zbralo 150 tekmovalcev, in moramo reči, da tolikšnega navala proga ni zdržala. To se je poznalo posebno našim tekmovalcem, ki so startali šele po spustu kakih 130 udeležencev tekmovanja. V taboru SPDT je bilo po tekmovanju precej razočaranja. Progo sta namreč prevozila le Patricija Magnani, ki je bila med 47 tekmovalkami 28., in Stojan Kuret, ki je bil med 104 tekmovalci 42. Ostali so se preveč bojevito pognali skozi vrata in so bili izločeni. To velja zlasti za Marto Verginelle in Eriko Košuto. Bruna Mahne je bila diskvalificirana, Igor Kuret pa ni zdržal hitrega ritma. Danes čaka naše tekmovalce veleslalom na Višarjah za «Trofejo Moschitz», na katerem je Stojan Kuret pred tremi leti zasedel v svoji kategoriji prvo mesto. SM-KUS zopet vsebovale tekaško tekmovanje. V prvotnih namenih je bilo, da bi bile igre v dveh nedeljah, in to zaradi tehničnih razlogov (vlečnici na kaninskem področju nad Bovcem ne bodo pravočasno postavljene). Odbor je zato na zadnji seji odločil, da bo tekmovanje eno samo nedeljo, in to 19. marca (sre da — praznik) na Krvavcu. Seveda upamo, da bo tokrat v Tihi dolini dovolj snega. Otroci (letnika 1963 in 1964)) bodo nastopili samo v veleslalomu, ostali pa bodo tekmovali v slalomu in vele slalomu za kombinacijo. Tekači pa se bodo pomerili predvidoma v de lini Sajzere, kjer trenirajo tekačice SPDT. Iz istih razlogov (pomanjkanje vlečnice) odpade 2. ciklus smučarskega tečaja, ki bo pozneje. srn. ŠD Breg (šahovski odsek) javlja, da bo vsako sredo šahovski večer na sedežu društva. Odlični kubanski sprinter Silvio Leonard iiiiiinmiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiimiiiiimiimiimiiiiiiiiimiuiiimiimmniiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimtiiiiiimimiiiiiitiiimiiiin ATLETIKA V PRIČAKOVANJU LETA 1976 VRSTA USPEHOV NA SPISKU KUBANSKIH SPRINTERJEV Leonard in Juantorena sodita že zdaj v svetovno elito Spremembe v programu SPDT Tekmovalna sezona se bliža višku, saj so tradicionalne tekme že napovedane in kaže, da bo sneg tokrat zdržal. SPDT že misli na 9-zimske športne igre, ki bodo letos že več let prihajajo poleti v Evropo številna atletska predstavništva s Kube. Razveseljivo je dejstvo, da se kakovost teh predstavništev stalno boljša in Kubo lahko že imamo za deželo sprinta. Dva sta sedaj tekača, ki spadata v sam svetovni vrh atletike: 19-letni Silvio Leonard in 23-letni Alberto Juantorena. Za naše pojme sta oba zvezdnika, kubansko geslo za vrhunski šport pa je bolj pomirjevalno in daje skupini, ki prihaja v Evropo, jasen videz ekipe in ne «dragocenih» posameznikov. V Evropi sta se letos izkazala oba vrhunska sprinterja, katera lahko postavljamo med ožje kandidate za prva mesta na 100 oziroma 400 metrov na OI v Montrealu. Silvio Leonard je molčeč in resen tommopolt fant iz mesta Cienfuegos na južni obali otoka. 19 let je dopolnil 20. septembra. Visok je 180 cm (ima samo 63 kg). Gre torej za posebno vrsto sprinterja, ki dosega svoje odlične rezultate prej zaradi sproščenosti kot zaradi moči. Običajni čr-nopolti sprinterji so odločno masivni, visoki 180 cm in imajo po 80 kg ali več. Leonard je letos opravil kar z dvema svetovnima rekorderjema. V Milanu je po izrednem boju na 200 m za las prehitel Quarrija z Jamajke s časom 20”2, v Sieni pa je bil njegov nasprotnik na 100 m Steve Williams, širokoustnež iz ZDA z osebnim rekordom 9”9. Tudi tega se Leonard ni ustrašil in ga premagal v 10”. Skupno je med evropsko turnejo Leonard 100 m pretekel petkrat v 10”1 in dvakrat v 10", 200 m pa 2-krat v 20”2. Leonardov trener Betan-court je zmeren optimist glede bodočnosti svojega varovanca, sloviti kubanski sprinter Figuerola (srebro v Tokiu) pa verjame v možnost «ročnega» časa 9"8 do OI leta 1976, čeprav se zaveda, da je priprava tega «bisera» zelo težavna in tvegana prav zaradi njegove «peresne» teže, ki ne bo z lahkoto prenesla večjih obremenitev. Alberto Juantorena je v nasprotju z molčečim Leonardom pravi Lati-nec. Rojen je 3. decembra 1951 v Santiago de Cuba, v pokrajini Oriente. Visok je 191 cm (84 kg) športno kariero je začel kot dober košarkar. Juantorena ima za seboj že eno osvojeno univerziado (v Moskvi 45” 36 na 400 m), na OI v Miinchnu pa je le za 5 stotink sekunde izpadel iz finalnega teka. Med letošnjo sezono so bili v Italiji njegovi časi 45”3, 44’9 in 447. Juantorena je izrazil prepričanje, da bo do Montreala sposoben časa 44”, kar bi verjetno zadostovalo za prvo mesto. Kubanci so v težavah zaradi izolacije, vsiljene iz političnih razlogov od ZDA. Ta handicap pa atleti nadomestijo (iz prestižnih razlogov) najlažje prav proti predstavnikom iz «Norteamerica». k. b. NAMIZNI TENIS V NOVI GORICI Vsi naslovi v ljubljano Na slovenskem namiznoteniškem prvenstvu B kategorije za člane in članice v Nori Gorici se je-od' točno 100 prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk javilo-organizatorjem 87 tekmovalcev ' in 8 tekmovalk ■ 'iz skoraj vseh slovenskih klubov. Največ uspeha so poželi tekmovalci NTK Olimpija iz Ljubljane, ki so pobrali od 5 razpoložljivih naslovov prvakov kar štiri. Le pri članih posamezno je zmagal tekmovalec NTK Kajuh (tudi Ljubljana). Od primorskih tekmovalcev so se še najbolje odrezali Tomažič (Salonit), Pichler (Gorica) in Škabar (Semedela), ki so se uvrstili med prvo šestnajsterico. Škabarju je u-spela tudi uvrstitev med prvih 8 in je bil tako najuspešnejši primorski tekmovalec. V konkurenci 8 tekmovalk pa je predstavnica TVD Partizan Branik (Gvardijan-čič) zasedla dobro 3. mesto. Najkvalitetnejšo namiznoteniško prireditev doslej na Primorskem so zelo skrbno pripravili in izvedli člani NTK Gorica, ki so pred časom tudi že odlično izpeljali pionirsko prvenstvo Slovenije in po- novno dokazali svoje organizacijske sposobnosti. Rezultati: člani (87) 1. Gabrijelčič (Kajuh), 2. Seza-nov (Celje), 3. Petračnik (Kajuh), 4. Tomažič (Bežigrad), članice (8) 1. Pančur, 2. Nikolič (obe Olimpija), 3. Gvardijančič (Branik). E. Hvalica OBVESTILA SPDT vabi na 2. smučarski večer, ki bo v petek, 14. t.m., v Trstu, Ul. Geppa 9 ob 20.30. Predaval bo Rasto Furlan o temi: . «Tekmovalna tehnika». Smučarski klub Devin prireja od 16. do 23. februarja «beli teden» na Jahorini (Sarajevo). Mesta so omejena. Pojasnila na telefon št. 209-161. « « * Športno društvo Polet organizira za ponedeljek, 10. februarja (pouka prost dan), smučarski izlet na Kanin. Vožnja in hrana 3.500 lir. Vpisovanje do jutri, 8. februarja v trgovini čevljev Malalan na Proseški ulici 18, Opčine, telefon 212-136. * * * SPDT obvešča, da bo drugi ciklus smučarskega tečaja na kaninskih smučiščih (na jugoslovanski strani) v naslednjih nedeljah: 16. februarja, 23. februarja in 2. marca. * * • SPDT obvešča, da bodo 9. zimske športne igre v sredo, 19. marca, na Krvavcu, DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 9. februarja 197S NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA v Trstu, Ul. Flavia Edera — Zarja * * * 14.30 v Križu Campanelle — Juventina * * * 14.30 na Proseku Primorje — Sagrado * * * 14.30 v Bazovici Portuale — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 10.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Esperia SA * * * 9.00 v Nabrežini CGS — Breg * * * 15.00 na Padričah Gaja — Primorec * * * 15.00 v Štandrežu Sovodnje — Mladost MLADINCI 10.00 v Trstu, Sv. Sergij Vesna — Edera NARAŠČAJNIKI 12.00 v Križu Vesna — S. Giovanni * * * 9.30 v Dolini Domio — Union * * * 11.00 v Dolini Breg — Primorec * * * 13.15 na Proseku Primorje — Libertas Rocol B KOSAMA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Finalni turnir 11.00 v Gradišču Itala — Bor MLADINCI 15.30 v Tržiču, športna palača Italcantieri — Bor NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, športna palača Italsider — Kontovel * * * 10.00 v Trstu, športna palača Ricreatori — Polet DEČKI 11.00 v Miljah CSI — Kontovel * * * 11.00 na Opčinah Polet — Ricreatori * * * 8.00 v Trstu, Ul. della Vaila Inter 1904 — Bor B SMUČANJE TROFEJA MOSCHITZ 9.00 na Višarjah Člani in mladinci SPDT SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ 0 cm MATAJUR 25 cm VIŠARJE 55 cm NEVEJSKO SEDLO 40 cm KOČA GILBERTI 135 cm SEDLO PRAMOLO 50-60 cm RAVASCLETTO 0 cm PIANCAVALLO 40-80 cm KANIN 60-310 cm ČRNI VRH 0 cm KRANJSKA GORA 0 cm KOMNA 50 cm VOGEL 75 cm KRVAVEC 10-25 cm ZELENICA 10-35 cm POHORJE. 10 cm VELIKA PLANINA 5-10 cm ...................................................................imi,mu,nuni........................ Republika Gabon Tudi to ozemlje je bilo ena starih francoskih afriških kolonij, dokler niso leta 1959 proglasili samostojne republike. Prve samostojne znamke so izšle že leta 1886: bile so to znamke francoskih kolonij s pretiskom GAB. Poštna uprava nove republike pa se je takoj spomnila tudi na šport, saj so prve frankovne znamke izšle leta 1962 ob priliki afriških športnih iger v Abidjanu. Na dveh znamkah lahko vidimo start teka in nogometno tekmo. Leta 1965 je ob priliki iger v Tudi Primorčev vratar Kralj ima nemalo zaslug za zmago svoje ekipe Brazavillu izšla znamka za 25 fr. Tudi tokrat je prikazan nogomet in sicer poseg vratarja. Za pokal Rimet v Mehiki pa je izšla serija dveh znamk: na prvi je prikazan napadalec med strelom, na drugi pa akcija. Prva športna znamka te države je ob priliki olimpijskih iger v Rimu. To je bila pravzaprav znamka Francoske ekvatorialne Afrike s pretiskom. Leta 1964 so za Tokio izšle 4 znamke in blok. Za znamke so tokrat u-porabili starogrške motive in sicer tek, masažo atleta pred tekmovanjem, maziljenje atleta skakalce ter metalce kopja in diska. Za igre v Mehiki pa so leta 1968 izbrali sodobne motive: skok v višino, kolesarstvo, judo in boks. Iste znamke so izšle tudi združene v bloku. Leta 1972 so za Miinchen izšle tri znamke in blok. Tudi tokrat so bili na vrsti starogrški motivi, in sicer metalec diska, no- HREPUBLIQUE GABONESE Frankovna znamka iz serije afriških športnih iger (1962) silec bakle in gladiator. Tudi gabons-ka športna uprava se ni izneverila težnji mnogih držav: tudi tu so po končanih igrah izšle serije s pretiskom v čast zmagovalcev iger. Zimskim športnim igram so namemb do sedaj le serijo dveh znamk in blok. Na znamki za 40 fr. je prikazan skakalec, na tisti za 130 fr. pa drsalec na ledu. Znamke so kvadratne oblike, v ozadju pa vidimo o-brise budističnih svetišč. ■REPUBLIODET MAHAbf »U OYMWA« REPUBUCUJf CABONAISE Levo: letalska znamka (1962); desno: mitološka serija Poleg teh obmpijskih serij je izšlo le še nekaj znamk. Uta 1962 je za igre v Abidjanu izšla znamka za 100 fr.: skok v daljavo. Leta 1965 je za igre v Brazavibu izšla znamka (100 fr.) posvečena košarki: prikazuje nam met na koš. Leta 1966 je za svetovni nogometni pokal prav tako izšla znamka za 100 fr. — akcija, in končno so lansko leto tiskab tri znamke za nogometni pokal v MUnchnu. Na znamkah za 40, 60 in 100 fr. so prikazani prizori iz nogometnih tekem. žal. so znamke republike Gabon dokaj nezanimive in nimajo nobene originalne značilnosti, zaradi tega so. vsaj do danes, brez velike komercialne vrednosti. 251 m Olimpijske igre v Tokiu (1964) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S. •• Stran 8 9. februarja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst OSTER PROTEST KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU Predstavnik visokošolcev pred sodiščem ker je branil pravice koroških Slovencev Reinharda Kannoniera, ki je obtožen oboroženega upora proti državi in molenja javnega reda, je policija zverinsko pretepla DUNAJ, 8. — Dne 10. februarja 1975 se bo moral pred sodiščem v Salzburgu zagovarjati Reinhard Kannonier, mandatar centralnega odbora združenja avstrijskih visoko-éolcev (Oesterreichische Hoschschue-lerschaft). Obtožen je «oboroženega odpora proti državni oblasti» ter «motenja javnega reda». Obtožbe se nanašajo na dogodke okoli protislovenskega zborovanja koroškega Hsimatdiensta maja lanskega leta v Salzburgu. Takrat so nem-škonacionalni in fašistični elementi na kritične opombe o delovanju Heimatdiensta odgovorili z brutalnim nasiljem. Reinharda Kannonierja je policija potem ko je že zapustil kraj zborovanja ,tako pretepla, da so ga morali zaradi nevarnosti notranjih poškodb prepeljati na daljše zdravljenje v salzburško deželno bolnišnico. Sodmjski postopek proti Kanno-nierju je bil že enkrat zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen, šele pred kratkim pa so ga nepričakovano zopet obnovili. Brez dvoma so namenoma izbrali za obravnavo začetek februarja, torej čas, ko na univerzi ni predavanj: zaradi očitno političnega značaja tega procesa hočejo oblasti preprečiti, da bi prišlo med študenti do širšega protestnega gibanja. Medtem ko varnostne oblasti na Koroškem niso ničesar ukrenile proti nemškonacionalnim podiralcem dvojezičnih krajevnih napisov in se tudi nobenemu od imensko poznanih nemških nacionalistov ni bilo treba zagovarjati pred kakim sodiščem — nasprotno, oblasti so celo kazale razumevanje za vandalske, protizakonite akcije šovinističnih krogov — pa hočejo s procesom v Salzburgu postaviti na zatožno klop solidarnostno gibanja za pravice koroških Slovencev, predstavnike tega gibanja pa obsoditi kot zločince. Sodnijski postopek proti Reinhardu Kannonierju, poskus kriminalizacije naprednega gibanja, ki se upira zatiranju slovenske manjšine in šovinističnemu zavajanju avstrijskega prebivalstva, ne pade zgolj slučajno v cbdobie vse hujših napadov na demokratične pravice slovenske narodnostne skupnosti. Po lanskoletnem sklepu treh avstrijskih parlamentarnih strank o preštevanju manjšine in po splošni ofenzivi, ki jo je kmalu zatem sprožil Heimatdienst proti zadnjim krmežljavim ostankom dvojezičnega šolstva, predstavlja letošnji dežel-nozborski volilni boj na Koroškem višek protislovenske gonje zadnjih mesecev. Tako se deželni glavar Wagner s svojimi nedavnimi izjavami nahaja v dobri družbi z OVP in FPO - jevskimi funkcionarji, saj gre v tem volilnem boju vsem trem strankam za to, da se kar se da uspešno potegujejo za glasove neo- «TEZflVE» LONDONSKIH TAKSISTOV Nefci hndonski taksist je bil ugrabljen, «preusmerjen» v neko stanovanje in prisiljen, da je poldrugo uro dal duška vsem svojim ljubavnim vrlinam s pohotno mladoletnico. O nenavadnem dogodku je policiji poročal neprostovoljni «nosilec glavne vloge». Moški je dejal, da sta se mu včeraj približala ženska, oblečena zgolj v kožuh, in mlad svetlolas moški. Ta ga je z nožem v roki prisilil, da je odšel z njima v nekaj kilometrov oddaljeno stanovanje. Vedno z nožem je nenavadna dvojica «prepričala» taksista, da se je slekel in poldrugo uro kazal, kaj vse zna o ljubavni u-metnosti. Vendar «težav» izmučenega taksista še ni bilo konec. Možakar mu je nadel na glavo najlonsko vrečko in ga s pestmi pošteno premikastil, preden mu je dovolil, da jo ucvre proti svojemu taksiju. ŠOFERJI PA TAKI V Londonu je praktično nemogoče kaznovati šoferje tujih velemslaništev spričo imunitete, ki jo diplomatski zastopniki tujih držav uživajo v Veliki Britaniji. Notranje ministrstvo je s tem v zvezi sporočilo, da je lani črtalo 52.893 glob, ki so jih mestni redarji prisolili diplomatom zaradi parkiranja na prepovedanih mestih. Na vrhu lestvice «discipliniranih» šoferjev so vozniki nigerijskega veleposlaništva, ki imajo le tri avtomobile, zato pa so v enem letu zbrali 3.124 glob zaradi parkiranja na prepovedanih mestih. Častna mesta pa so o-svojili šoferji iranskega, ciprskega in kubanskega veleposlaništva, ki so nabrali nad dva tisoč glob. nacističnih in nemškonaeionalistič-nih volivcev. Volilni boj se je že davno spremenil v tekmovanje za to, katera od teh treh strank bo končno manj naklonjena Slovencem. Protislovenska gonja je postala skupni volilni program teh treh strank, kar tudi dovolj jasno dokazuje, da le-te niso posebno zainteresirane za enakopravni razvoj slovenske manjšine ter za izpolnitev z državno pogodbo sprejetih obveznosti. Reinhard Kannonier torej ne stoji zgolj slučajno pred sodiščem: ravnal je v nasprotju s tem, kar je priznana politična praksa v Avstriji' javno se je zavzel za pravice koroških Slovencev in javno nastopil proti šovinističnemu zavajanju avstrijskega prebivalstva s strani nemškona-cionalnih organizacij! Klub slovenskih študentov na Dunaju zato z vso odločnostjo protestira proti procesu proti Reinhardu Kannonierju! Očitno je namen tega procesa ustrahovati demokratične sile v Avstriji ter jih tako odvračati od aktivne borbe za enakopravnost slovenske manjšine. Oblasti pa se s tem procesom, podobno kakor jeseni leta 1972, zopet enkrat postavljajo na stran avstrijske reakcije, na stran tistih sil, ki že 20 let onemogočajo pozitivno, načelom pospeševalnega manjšinskega prava ustrezno rešitev slovenskega narodnostnega vprašanja na Koroškem! Izrecni cilj. teh krogov, katerih dejavnost s tem procesom ščitijo avstrijske oblasti je tako dolgo nadaljevati raznarodovalno politiko, da na Koroškem «eden izmed obeh narodov ne bo več obstajal». (Ruf der Heimat, glasilo KHD. 1970). Klub slovenskih študentov zato zahteva, da oblasti takoj ustavijo sodnijski postopek proti Reinhardu Kannonierju !v Klub slovenskih študentov nadalje poziva vlado, da v smislu določil avstrijske državne pogodbe nemudoma prepove delovanje nemškonacionalnih in protislovenskih organizacij, predvsem koroškega Heimatdiensta! Bombni atentat v Viareggio VIAREGGIO, (Lucca), 8. — četrti bombni napad v zadnjih treh dneh v Viaregciu: snoči pel ure po polnoči je močan peklenski stroj uničil telefonsko kabino na križišču ulic Buonarroti in Marco Polo. Vse kaže, da so se teroristi tudi tokrat poslužili za podli atentat trotila. Prva bomba je počila v sredo pred stanovanjem nekega levičarskega aktivista. drugi dve pa sta eksplodirali v noči med četrtkom in petkom in sicer pred sedežema PSI v UL Foscolo in KPI v Ul. Varignano. LIZBONA, 8. -— V portugalskih vodah so se zaključili vojaški pomorski in letalski manevri organizacije NATO. Kot je znano, so vojaške o-blasti prepovedale vsakršno politično manifestacijo v tej zvezi. Kljub prepovedi je neka organizacija priredila včeraj demonstracijo, ki se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi. USPEŠNA ODPRAVA ITALIJANSKIH ARHEOLOGOV Ehla: 4.300 let stare ruševine nekoč cvetečega sirskega mesta Cvetoča in umetniško dovršena obrt - Zapiski kraljevega oskrbnika RIM, 8. — Majhen bikec izrezljan v lesu (visok je komaj 6 centimetrov) in nekaj glinastih tablic s klinopisi so «podaljšali» za pol tisočletja zgodovino starodavne Sirije in delno osvetlili življenje skrivnostnih narodov, ki so živeli na Bližnjem vzhodu. Arheološke najdbe so sad odprave italijanskih arheologov v Tell Mardikh, 60 km južno od Ale-pa. Pod ruševinami mesta, ki je doseglo svoj največji razmah v obdobju 2.000-1.600 pred našim štetjem, so italijanski znanstveniki odkrili še starejšo kraljevsko palačo, zgrajeno vsaj leta 2.300 pred našim štetjem. Med temi ruševinami so našli na pol zoglenele ostanke izrezljanega pohištva. Z izjemo Egipta arheologi doslej niso našli na Bližnjem vzhodu tako starinskih lesenih izdelkov. «Mize in stoli — trdi prof. Matthiae, ki je vodil odpravo — so bili izrezljani in okrašeni zelo okusno. Nismo menili, da bi v tako stari dobi lahko že obstajala tako razvita civilizacija.» Po mnenju znanstvenikov naj bi bila pravkar odkrita palača ostanek prekrito z zlatom: v zoglenelih drobcih so arheologi našli bronaste žeblje, katerih glave so še pozlačene, ki so pritrjevali lesu dragocene zlate lističe. Naram-Sinovi vojščaki so se polastili vsega zlata, pozabili pa so na dragoceno žezlo izrezljano v lesu in prekrito s suhim zlatom. «V teh ostankih — trdi prof. Matthiae — ki dokazujejo na kakšni visoki umetniški stopnji so bili tedanji rokodelci, so zaznavne prve korenine sirske umetnosti.» še bolj kot izrezljani ostanki pohištva pa so za arheologe pomembne tablice z napisi v značilni klinasti pisavi. Na teh tablicah je kraljev oskrbnik beležil vse blago, ki je šlo iz palače: od dragocenega zlata do porcij hrane za kraljeve služabnike. Gre za najstarejše napise, ki so jih doslej našli zahodno od Mezopotamije. Tablice — poudarjajo arheologi — vsebujejo celo vrsto izrazov nekega zelo starega severozahodnega semitskega jezika, doslej nepoznanega, ki so ga skoraj gotovo govorili v Siriji pred 4.300 leti. V napisih se več- starodavneea mesta Ebla, o katerem ! krat omenja neki Ibi-Ziku, pred ka- seda «gosp za kralja mogočne so do sedaj izsledili nekaj napisov | terim je vselej beseda «gospod»: v sumero-akadskih tablicah. Ebla J morda gre prav naj bi bilo eno od največjih mest na področju Sirije in Anatolije. Napisi iz časa dinastije Akad govorijo o tem mestu, ki naj bi ga leta 2.250 pred našim štetjem zavzel in opustošil mezopotamski kralj Na-ram-Sin. Pohištvo je bilo skoraj popolnoma iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiuHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiu Avtomat, ki veliko zna Na medicinski šoli pri kliničnem centru v ameriškem mestu Albany so za študente medicine in za medicinske sestre pripravili napravo, ki je še najbolj podobna glasbenemu avtomatu. Na razpolago ima 160 knjig, ki vsebujejo celotno učno snov: od nege bolnika po operaciji (knjigo dobiš pod B—7) do znakov umora (to knjigo dobiš pod E—2) Eble. čez nekaj mesecev se bodo italijanski znanstveniki vrnili v Tel Mardikh, da nadaljujejo z izkopavanjem kraljeve palače v Ebli. Pod temi ruševinami pa je že zaznavna plast še starejših ruševin iz časa najstarejših sumerskih plemen, ki so živela pred 4.500 leti. BI ŠLI RADI Z NAŠIM IZLETOM V GRČIJO, PA VAM NI USPELO DOBITI MESTA NA LADJI? STE IMELI SREČO IN DOBILI MESTO, PA BI SI RADI PRIHRANILI PLAČILO? POGLEJTE SEZNAM NAGRAD IN NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975: brezplačno mesečnik DAN in žrebanje 40 nagrad PRVA NAGRADA: BARVNI TELEVIZOR PHILIPS GOYA, 22-PALČNI DRUGE NAGRADE: 2. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 3. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 4. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 5. Radijski sprejemnik Philips RB 130, 6. Zložljivo kolo Graziella, 7. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 8. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 9. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 10. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 11. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 12. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, Pribor orodja Black & Decker U 6500, Pribor orodja Black & Decker U 6500, Pribor orodja Black & Decker U 6500, Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radij'* skim sprejemnikom. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom. 13. 14. 15. 16. 17. 18. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 19. Roštilj za kamping, 20. Roštilj za kamping, 21. Zbirka Humor (5 knjig), 22. Leksikon Cankarjeve založbe, 23. Mešalec Termozeta z mlinčkom (mode! York), 24. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 25. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 26. Knjiga: Ribe in raki v mednarodni kuhinji, 27. Pelaprat: Največji kuhar sveta, 28. Ti vražji fantje v letečih škatlah - 3 knjige 29. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 30. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 31. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 32. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 33. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 34. Knjiga: V domačem vrtu, 35. Osebna tehtnica, 36. Osebna tehtnica, Pri Agrigentu ukradeni olji iz 17. stoletja AGRIGENTO, 8. — Dve olji, ki jih pripisujejo sicilskemu slikarju Fra Feliceju Sambuci, sta bili ukradeni v frančiškanski cerkvi Castelbellotti pri Agrigentu. Sliki sta bili shranjeni v skladišču blizu cerkve, ker so v teku dela za obnovitev cerkve. Tatvina je bila odkrita šele danes, kaže pa vsekakor, da so se tatovi polastili slik že oktobra. Tržna cena slik se suka okrog 200 tisoč lir, lahko pa bi bila znatno večja, če bi ugotovili, da sta olji res delo sicilskega umetnika, ki je živel v 17. stoletju. _______________________________________________________________________________________________ .................................................................iiii>iiiHininiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiii,iiiiiiii,iii,iiiiiiiMiiHii]liiliiiinillliiiiiiiiiiii!iiiii,MiiliiiMi,iiM,Miiiiiiili„,i„„„„m,ullli,ll„ll,iI(lll„iiii 37. 38. 39. 40. Osebna tehtnica, Električni sušilec Professional), Električni sušilec Professional), Električni sušilec Professional). las Termozeta (model las Termozeta (model las Termozeta (model OB PRAZNIKU VELIKEGA SLOVENSKEGA PESNIKA Primorska množično časti nesmrtno Prešernovo dediščine Osrednja manifestacija danes v Portorožu - Vprašanja časnikarjev in elektrifikacije železniške proge - Ustanovljena italijanska skupnost KOPER, 8. — Ob slovenskem kulturnem prazniku se je tudi vsa Primorska poklonila spominu velikega slovenskega pesnika in borca za naše narodnostne pravice. Po vseh občinah so organizirali akademije in proslave, učenci in dijaki pa so za to priložnost pripravili priložnostne programe z recitacijami Prešernovih pesmi. Osrednja proslava v koprski občini je bila sinoči v Kopru. Priredila jo je Zveza kulturno prosvetnih organizacij koprske občine. O pomenu praznika je govoril predsednik obalne kulturne skupnosti Miro Kocjan, v kulturnem delu programa pa so sodelovali Alenka Svetelova, Saša Miklavec in mešani pevski zbor Izole. Tega je občinstvo zlasti toplo pozdravilo, saj so Izolčani pred kratkim osvojili srebrno statuo na tekmovanju amaterskih skupin Jugoslavije v Valjevu. V počastitev slovenskega kulturnega praznika so mladi koprski gledališki amaterji uprizorili delo «Doktor fig-fig ali Prešeren proti». Osrednja obalna prireditev pa bo v jutri ob desetih dopoldne v portoroškem avditoriju. Osrednji govor bo imel književnik Ciril Zlobec. Med gosti pa bodo tudi predstavniki koroških Slovencev in Slovencev iz Italije. ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE NOVINARJEV V OSPREDJU KOPER, 8. — Sinoči je bil v Kopru redni letni občni zbor koprskega aktiva društva časnikarjev Slovenije. V uvodnem poročilu je predsednik aktiva Gustav Guzej poudaril izredno pomembno vlogo novinar-ja-družbenega delavca v socialistični Jugoslaviji, zlasti v sedanjem trenutku, ko se na osnovi izhodišč nove ustave vodi boj za nadaljnje poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov, na zunanjem političnem področju pa za boljše odnose med državami in narodi ter za mir v svetu. Ob tem pa seveda ........................................................................... RIO DE JANEIRO SE PRIPRAVLJA NA TRADICIONALNO PJBARR PUsSAECEV SAMRE Poslanec Fortuna o vprašanju splava RIM, 8. — «Če se parlament ne bo resno lotil vprašanja zakonske ureditve splava, bo referendum neizbežen.» Tako je med današnjo ti-skovno konferenco poudaril socialistični poslanec Loris Fortuna, ki je prvi podpisnik socialističnega zakonskega osnutka za uzakonitev prekinitve nosečnosti. Poslanec Fotruna je posvetil dober del svoje tiskovne konference včerajšnjemu dokumentu stalnega škofovskega sveta o splavu. S tem v zvezi je poslanec poudaril, da je besedilo dokumenta veliko bolj umirjeno od vseh dosedanjih cerkvenih dokumentov, ki so obravnavali to problematiko, poleg tega pa cerkev prvič priznava pojav splava v vsem njegovem tragičnem obsegu. Fortuna pa je polemiziral s škofi ob vprašanju, ali je zarodek že človek, ali ne in v tej zvezi poudaril, da je po mnenju laičnih znanstvenikov zarodek le potencialni človek, ki pa ne more živeti in se razvijati izven materinega telesa. Spopad med prebivalstvom in policijo uvod v pustno slavje Ogromna množica je tri dni zaman čakala na vstopnice za nedeljsko parado šem in plesalcev RIO DE JANEIRO, 8. — V nepopisnem kaosu zvokov in barv se je včeraj v Riu začelo po vsem svetu znano pustno slavje. Letos je cesar norčij in veseljačenja, vsemogočni pustni kralj Momo sedel na prestol dan prej kot običajno, da bi pripomogel k izravnavi šepave državne trgovinske bilance. Od včeraj torej so vsi prebivalci Ria, od najrevnejših do najbogatejših, mobilizirani in istočasno je zapela trobenta mobilizacije tudi za vse policaje. Lani je pustno slavje v Riu zahtevalo 152 mrtvih in nad 15 tisoč ranjenih. Razumljivo je torej, da je policijsko poveljstvo poslalo na ulice velemesta do zadnjega moža. Z blestečo se krono na glavi in v razkošni obleki cesarja norčij in veseljačenja je kralj Momo včeraj dal znak za začetek pustnega slavja s parado po središčni Ulici Antonio Carlos. Spremljala ga je armada plesalcev, ki so kot nori poskakovali v retmu sambe. Prebivalci Ria so včeraj plesali pozno v noč in se duševno pripravljali na nedeljsko slavnostno parado, ki se je bo udeležilo v tradicionalnem tekmovanju plesalskih veščin in bleščečih kostumov 12 šol sambe, od katerih bodo nekatere poslale na «bojno polje» nad tri tisoč plesalcev. Včeraj se je pred stadionom Ma-racana, kjer je pred leti še kraljeval znani nogometaš Relè, zbrala ogromna množica, da bi si priborila vstopnice za nedeljsko slavje. Marsikdo je potrpežljivo čakal že tri dni pod dežjem, le da bi si priboril svoj prostorček na stadionu. Toda družba «Riotur», ki ima v zakupu organizacijo pustnega slavja, je postavila napačne napise na kioske, kjer so prodajali vstopnice. V množici je završalo, saj je velika večina prisotnih odkrila, da je čakala tri dni pod dežjem zaman. Obup je izbruhnil z vso silo in prestrašeni funkcionarji «Riotura» so poklicali na pomoč policijo, ki je posegla z običajno surovostjo. Zaradi neverjetne gneče se policisti niso mogli niti posluževati svojih meter dolgih pendrekov, zato pa so se s tem večjim pridom posluževali brc in pesti. Očividci, ki so poudarili, da doslej še niso bili priča takemu kaosu, so povedali, da se je marsikdo vrnil še-paje domov. Pravo pustno slavje pa so včeraj imeli prekupčevalci vstopnic, ki so prodali po 400 kruzeirov na tisoče vstopnic, ki so jih kupili za sto kruzeirov (okrog 8.OO9 lir). «Pošteno» so zaslužili tudi ki so se gibčno kretali v gneči in brez posebnih težav praznili žepe, denarnice in torbice čakajočih. Od danes se bodo petičneži začeli zbirati na pustnih plesih v razkošnih hotelih bivše brazilske prestolnice, kjer je za vstopnice treba odšteti najmanj tri desettisočake. Višek veseljačenja pa bo za izbrano družbo v ponedeljek z gala plesom v občinskem gledališču. Izbranosti družbe je ustrezno visoka tudi cena: loža za osem o-seb stane milijon tristo tisoč lir. Pristno vzdušje pustnega slavja v Riu pa najdeš le v revnih favelas, četrti preprostega prebivalstva, kjer ljudje plešejo ob zvokih sambe pet dni nepretrgoma in o-magajo šele na pepelnično sredo, ko se Rio po toliko dneh norčij spremeni v zapuščeno mesto, saj do večera praktično ne srečaš na ulicah nikogar. ne smemo prezreti nekaterih profesionalnih vprašanj, ki so tesna povezana s tem, da bo lahko časnikar dobro opravljal svoje delo. Ne samo v Jugoslaviji ampak tudi v številnih drugih državah ugotavljajo, da je časnikarski poklic zelo težaven in da so zelo pogosta profesionalna obolenja (infarkti, živčna izčrpanost, bolezni prebavil in podobno). Zato so se prav v zadnjem času povečala prizadevanja, da bi časnikarjem omogočili boljše delovne in življenjske razmere (primernejši prostori in boljša sredstva za delo, daljši dopusti, benificirana delovna doba, redni zdravniški specialistični pregledi in ne zadnje tudi primernejše gmotno priznanje za delo. DELA PRI ELEKTRIFIKACIJI KOPRSKE ŽELEZNICE DOBRO NAPREDUJEJO KOPER, 8. — Če bo šlo vse po načrtih, bo železniška proga od Kopra do Kozine elektrificirana do konca tega leta. Dela dobro napredujejo. Trenutno postavljajo betonske drogove ter gradijo izogiba-lišča v Rižani, Hrastovljah in čer-notičah. Z elektrifikacijo se bo povečala zmogljivost koprske proge za okrog 30 odst., z dokončno ureditvijo izo gibališč pa za 100 odst. Trenutna zmogljivost koprske proge je okrog milijon in pol ton prometa letno. Hkrati z elektrifikacijo proge bodo modernizirali tudi vlakovne kompozicije. V zvezi s tem so že naročili nekaj električnih lokomotiv v Franciji. OBALNA ORGANIZACIJA ITALIJANSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI KOPER, 8. — Sinoči so ustanovili v Kopru obalno interesno skupnost za prosveto in kulturo Italijanske narodnostne skupnosti. Ustanovne skupščine so se udeležili razen delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Pirana, Izole in Kopra. Udeleženci so poudarili izreden pomen te samoupravne skupnosti, ki bo kot četrti zbor e-nakopravno sodelovala pri obravnavanju in urejanju pomembnih vprašanj vzgoje, kulture in otroškega varstva. DANES NA OBAII KINO KOPER: ob 10. uri slovenski film VESNA; ob 16. in ob 18. uri angleški ZADNJI DNEVI HITLERJA; ^ ob 20. uri ameriški film UBIJ-1 CHARLEYA VARRICKA. IZOLA: ob 10. uri ameriški SED MERICA JEZDI; ob 16. in 20. hongkongški KAR TE V SLUŽBI INTERPOLA; ob 18. uri nemški film EVA. ŠKOFIJE: ob 16.30 in ob IS-3,0,.?' meriški DAMA S KAMELIJAM1- PIRAN: ob 10. uri ameriški p(> STAJA KOMANČEV; ln, ob 16., 18.15 in ob 20.30 jugos^ vanski film PARTIZANI. PORTOROŽ: ob 20. uri amerišk* mm SEDMERICA JEZDI. TRGOVINE Na obali dežurajo samo trgovin® v Kopru: Market Jestvina na to vem trgu in samopostrežna trg vina Nanos v Kidričevi ulici. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽB V vseh treh obalnih mestih j® organizirana celodnevna zdravnis . služba od 7. ure zjutraj v nede J do 7. ure zjutraj v ponedeljek. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte y®e glavne lekarne v obalnih mesu ’ za nujne primere pa je popolno® ska dežurna služba. PRIREDITVE IN ZABAVE Današnja nedelja bo v znaraeT^t pustovanja. Ne samo v večjih ® telih, ampak tudi v manjših S stiščih bodo organizirali zabavn plesne prireditve z nastopi rn.ast)j srečelovi in podobno. Posebej opozorili na teden istrske P. j. kuhinje, ki bo v gostinskem s{j0 skem centru Riviera v Izoh vključno 14. februarja. V tega tedna bo nocoj in v torek S . stoval s svojim ansamblom 0 znani pevec Edvin Fliser. prireditev pripravlja tudi hotel ^ pevec ipravlja tudi hc tropol v Portorožu danes, jutri V JL Ul LUI UZ»LI LldlldOj J 4- 1A torek. V vseh prostorih hote ^ bo zabavni program z maskami-nočnem baru pa še mednarodni tistični program. Veliko pustno bavo z nagraditvijo mask PriP?f.j. Ija tudi gostilna Kavrečič v dvoru. Igral bo ansambel Stane. Škode. V Šmarjah pa pripravljaj pustni sprevod danes ob H-dopoldne. Maske, ki bodo karu1 rale nerešen problem višinske^ vodovoda, bodo obšle tudi Kof> in Izolo, številne pustne Prire7,,n ve pripravljalo tudi v Simonov zalivu, v Kopru in drugod. T\ OiUfiriC!? = -= = = = - ~ ~ = g m