Letnik 11
Številka 4
Žiri, september 1981
PRIPRAVLJAMO GRADNJO DISLOCIRANEGA OBRATA
Pogosto me člamii naše DO sprašujejo, če je res, da
bomo gradili proizvodnji obrat tam nekje na Štajerskem.
Tiste, ki pa so o zadevt bolje informirani, pa jih zanima,
kako potekajo priprave na investicijo.
DS naše DO je na osnovi prejete obširne informacije
sprejel naslednje sklepe:
1.	Prične se s pripravo na investicijo v proizvodnji obrat mazalnikov, ki bo lociran v Zgornji Ščavnici (občina Lenart v Slovenskih Goricah).
2.	V ta namen se izdela investicijski program in pripravi ostalo investicijsko dokumentacijo.
3.	DS imenuje komisijo za oceno investicijskega programa.
4.	DS imenuje nadzorni odbor nad izvajanjem investicijskega procesa.
5.	Uvesti je treba postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma za združevanje potrebnih finančnih sredstev za investicijo.
6.	Za pripravo investicije, izdelavo investicijskega pro-
grama in projektne dokumentacije bomo zagotovili 1.500.000,— din.
Nekaj osnovnih podatkov o nameravani investiciji: Celotna in vesti cijslka naložba bi po predračunu veljala okroglo 67 (novih) milijonov dinarjev.
Denar za nameravano investicijo bodo prispevali:
—	Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske
—	DO KLEMOS Lenart (združena finančna sredstva)
—	Skupščina občine Lenart
—	Dobavitelji domače opreme (ikomercionalni krediti) in seveda investitor - DO KLADIVAR Žiri.
Višina prispevka posameznih sofinancerjev bo točno določena, ko bo izdelan investicijski program, največ sredstev pa bodo vsekakor zagotovili: Ljubljanska banka, DO KLEMOS in DO KLADIVAR. Investitor prispeva precejšen delež v obliki razvojno-tehnološkega in organizacijskega inžiniringa.
Navedena predračunska vrednost je bolj informativno, ker v tem trenutku še ne moremo natančneje opredeliti celotne predračunske vrednosti. Točnejša predračunska
PROIZVODNI OBRAT ZA MAZAL NIKE V ZG. ŠČAVNICI
KOLESAR.
DEPONIJA
KUPIVA
— 48.00
DEP. MATERIALA
SITUACIJA
vrednost bo poznano, ko bo izdelan idejni projekt ter zbrane vse pogodbe za pretežno domačo opremo. Lokacija iin zasnova proizvodnega obrata:
Proizvodni obrat bo lociran v KS Zgornja Ščavnica — občina Lenart v Slovenskih Goricah, to je severovzhodno od Maribora in v neposredni bližini jugoslovansko-av-strijske meje. Področje je obmejno in
manj razvito, kar pomeni, da bo za ta kraj nov obrat precejšnja in družbeno pomembna pridobitev. S tem se vključujemo v splošno prizadevanje naše družbe za enakomernejši razvoj celotnega področja tako SR Slovenije, kakor tudi celotne Jugoslavije.
Iz dispoziaijske skice — situacije je razvidno, da meri objekt 15,6 x 48 metrov, kar znaša 748,8 m2. V ta tloris je vštet tudi aneks v izmeri 15,6 x 9,6 m = 149,76 m2, ki pa je grajen v dveh etažah (pritličje in nadstropje), v njem pa bodo locirane sainitar., garderobe, jedilnica, telefonska centrala in pisarne. Okrog proizvodne hale so funkcionalno razmeščeni vsi pomožni objekti.
Hala bo izdelana iz jeklene konstrukcije in montažnih
strešnih in fasadnih elementov. Točna arhitektonska rešitev bo določena v idejnem projektu.
Potek priprav:
Do sedaj smo že izdelali informativni investicijski program in osnovni tehnološki projekt ter projektno nalogo. V izdelavi pa sta lokacijska dokumentacija in idejni projekt.
Predvidevamo, da bomo do konca novembra letos izdelali investicijski program in z vlogo zaprosili Ljubljansko banko za kredit.
Dokončno pa bo v usodi planirana investicija določena prav v Ljubljanski banki, kjer bodo najprej analizirali in ocenili investic. program in ugotovili vrednost planiranih ekonomskih učinkov ter v ta namen odobrili (ali tudi ne) zaprošen investicijski kredit.
Računamo, da bi v nekaj mesecih le zbrali vso obširno investicijsko dokumentacijo, tako da bi lahko še letos pričeli graditi.
J. Primožič
RAZISKOVALNA DEJAVNOST V DO KLADIVAR
Uvodoma lahko rečemo, da je zadnje čase govoriti o razvoju in raziskavah kar nekako ,,moderno". Vsi mediji komuniciranja nam sporočajo in nas seznanjajo s to dejavnostjo. Tudi v naši DO smo že nekaj govorili o organiziranju raziskovalne dejavnosti. Vendar to ni posledica neke „mode", ampak logično nadaljevanje rasti in organiziranosti našega podjetja in ne na koncu verifikacija raziskovalne dejavnosti, ki jo imamo v Kladi-vanju že dolgo časa. Da bi pravilno razumeli in ovrednotili to dejavnost, se bomo najprej seznanili z zakonskimi določili, kjer je res natančna obrazložitev. V nadaljevanju bomo opisali dosledinjo aktivnost Kladivarja na tem področju in na koncu, kako bi se radi organizirali v bodoče.
Pa poglejmo najvažnejše določbe iz zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih.
Raziskovalna dejavnost po tem zakonu obsega temeljno, uporabno in razvojno raziskovalno dejavnost. Temeljno raziskovalno delo daje nova spoznanja, ki pomenijo prispevek k obči zakladnici človekovega znanja.
Uporabno raziskovalno delo temelji na spoznanjih temeljnega raziskovalnega dela, jih razširja v bolj konkretne oblike, išče možnosti in načine za uporabo teh spoznanj v praksi in je hkrati tudi vir novih znanstvenih problemov in spoznanj.
Razvojno raziskovalno delo temelji na rezultatih temeljnega in uporabnega raziskovalnega dela in je usmerjeno no prenos rezultatov teh raziskovanj v družbeno in gospodarsko prakso ob upoštevanju vsakokratnih specifičnih pogojev.
Za raziskovalno delo se ne šteje izdelava projektov in atestov, kontrola vpeljane proizvodnje ter podobno delo, če nima prvin izvirnosti ali novosti.
12.	člen
Raziskovalne organizacije po tem zakonu so organizacije, ki opravljajo raziskovalno dejavnost kot glavno dejavnost in so vpisane v razvid raziskovalnih organizacij. Raziskovalne organizacije se organizirajo:
—	kot raziskovalne enote v sestavi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovni skupnosti,
—	kot raziskovalne temeljne organizacije združenega dela v sestavi raziskovalnih DO in drugih DO,
—	kot raziskovalne delovne organizacije.
Raziskovalne organizacije so tudi tiste organizacije, ki se kot raziskovalne določijo s posebnimi predpisi.
13.	člen
Delavci, ki opravljajo raziskovalno dejavnost, imajo pravico in dolžnost del DO organizirati kot raziskovalno temeljno organizacijo združenega dela:
—	če je raziskovalno delo, ki ga opravljajo v delu DO, zaokrožena delovna celota,
—	če je to raziskovalno delo ali njegove rezultate mogoče izraziti kot vrednost v svobodni menjavi dela ali na trgu,
—	če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Če del OZD opravlja raziskovalno dejavnost, pa ne obstajajo v prejšnjem odstavku navedeni pogoji za organiziranje raziskovalne TOZD-a, se ta del organizira kot raziskovalna enota.
14.	člen
Raziskovalno DO lahko ustanovijo OZD-a, SIS-i, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti
ter druge družbene pravne osebe.
Ustanovitelj raziskovalne DO določi raziskovalno področje in dolgoročno usmeritev te organizacije v skladu z interesi in potrebami po raziskovalnih rezultatih ter zagotovi temeljne pogoje za njeno delo.
Preden ustanovitelj raziskovalne DO sprejme elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovitve, 'si mora preskrbeti od Raziskovalne skupnosti Slovenije soglasje o upravičenosti ustanovitve raziskovalne
DO.
Skupaj z elaboratom o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve raziskovalne DO mora ustanovitelj predložiti tudi dokaze o tem, da so zagotovljeni temeljni pogoji za delo te organizacije.
15.	člen
K spremembam dejavnosti in k statusnim spremembam raziskovalne DO daje soglasje njen ustanovitelj.
16.	člen
Raziskovalna organizacija opravlja raziskovalno dejavnost na področjih, ki so določena v aktu o ustanovitvi oziroma v samoupravnem splošnem aktu organizacije. Pri tem zlasti:
—	ustvarja novo znanje,
—	oblikuje in uresničuje plane in delovne programe na svojem raziskovalnem področju,
—	skrbi za uporabo raziskovalnih dosežkov in znanja v praksi,
—	skrbi za usmerjanje, izobraževanje in izpopolnjevanje raziskovalcev,
—	sodeluje z izobraževalnimi organizacijami,
—	organizira svetovalno dejavnost,
—	daje pobude ter z raziskovalnimi dosežki in znanjem pospešuje družbeni razvoj,
—	pospešuje inovacijsko dejavnost, spodbuja izumiteljstvo ter pospešuje zaščito in uporabo izumov,
—	spremlja razvoj znanosti doma in v tujini, sodeluje pri pretoku znanja, se povezuje z drugimi raziskovalnimi organizacijami v državi in tujini,
—	pospešuje medsebojno obveščanje o raziskovalnih dosežkih, organizira dokumentacijsko in informacijsko dejavnost in jo povezuje v informacijski sistem,
—	sodeluje pri izdelavi standardov in strokovnih mnenj.
17.	člen
Raziskovalno delo v raziskovalni organizaciji opravljajo
POGOVOR Z DOPUSTNIKI
Iztekel se je kolektivni dopust. Polni in novih moči smo se vrnili na delo. Toda še vedno se radi spominjamo počitniške dni, ki smo jih preživeli vsak po svoje. Da bi v te delovne dni vnesli še kanček tistega, kar smo doživeli med dopustom, smo povprašali nekaj naših delavcev, kako so preživeli proste dni, če so bili zado-
raziskovalci.
Raziskovalec je delavec, ki je usposobljen za raziskovalno delo, trna objavljena oziroma izvedena raziskovalna dela, ali registrirane patente oziroma inovacije in v raziskovalni organizaciji opravlja temeljno, uporabno ali razvojno raziskovalno delo.
Merila in postopek za 'ugotavljanje usposobljenosti za raziskovalno delo določa samoupravni splošni akt raziskovalne organizacije.
S samoupravnim sporazumom, ki se sklene v Raziskovalni skupnosti Slovenije, se uskladijo merila za ugotavljanje usposobljenosti za raziskovalno delo.
21. člen
Organ upravljanja raziskovalne organizacije z d ružene-da dela je svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev raziskovalne organizacije in delegati družbene skupnosti.
Število delegatskih mest v svetu in kateri ustanovitelji, uporabniki ter organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij delegirajo v svet svoje delegate, se določi s statutom raziskovalne organizacije združenega dela.
25.	člen
O raziskovalnih organizacijah se vodi razvid. Razvid je javna knjiga.
V razvid se vpiše raziskovalna organizacija:
—	če je raziskovalna dejavnost njena glavna dejavnost,
—	če ima raziskovalni program v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma samoupravnim splošnim aktom organizacije,
—	če ima glede na program iz prejšnje al.inee ustrezno usposobljene raziskovalce,
—	če ima urejeno informaoijsko-dokumentacijsko dejavnost,
—	če ima ustrezno raziskovalno opremo, prostore ter zagotovljena finančna sredstva.
Z vpisom v razvid dobi raziskovalna organizacija status raziskovalne organizacije po tem zakonu.
26.	člen
Obstoječa raziskovalna organizacija se izbriše iz razvida, če ne izpolnjuje več pogojev za vpis v razvid ali ne izpolnjuje več drugih obveznosti po tem zakonu.
Anton Beovič
voljni oz. kaj jih je motilo in kaj načrtujejo za naslednje leto.
Naš prvi sogovornik je bil Mlinar Jože, prototipni realizator, ki je letos z družino letoval v Vodicah. Povedal je, da se je za dopust v tem kraju odločil predvsem za-
radi ugodnih klimatskih razmer. Raje bi sicer odšel v prikolico, toda ker je za vse, ki želijo letovati na ta način, prikolic premalo, je preživel deset dni v Vodicah. Hrana, stanovanje in sam kraj so mu bili zelo všeč, po-
grešal pa je izposojevalnice za čolne, smučanje na vodi in jadranje, česar si zato ni mogel privoščiti. Glede cene je povedal, da se mu zdi precej visoka in misli, da bi se mnogo več delavcev odločalo za letovanje v Vodicah, če bi sindikat namenil več sredstev za kritje letovanja, saj si družine z nižjimi osebnimi dohodki, dopust v tem kraju le težko privoščijo. Naslednje leto želi letovati v prikolici.
Polenšek Bojan, ki dela kot skladiščnik, je dopust preživel kar doma. Prvi teden je porabil za selitev v novo hišo, drugi teden, ko nas je večina še uživala brezskrbne dopustniške dini, pa je delal v podjetju, zato si letovanja na morju ali kje drugje ni mogel privoščiti. Do-
slej je bil že dvakrat v prikolici in tudi naslednje leto bi rad letoval na ta način, v kolikor pa ne bo dobil mesta, bo odšel na morje v lastni režiji.
Neveda Miloš, strugar na NC stružnici, je letoval z družino v Vaibadanu. Prejšnja leta je bil že večkrat na morju s šotorom, letos pa se je odločil za letovanje v prikolici, ki se mu zdi za enotedenski dopust ob morju zelo primerna. Motilo ga je le to, da je bila trgovina v cam-pu zelo slabo založena, poleg tega pa so bile dolge vrste, zato so hodili po hrano v Fažano. Všeč mu je bi-
lo, ker je bilo v campu zelo malo tujcev, pa tudi obala je lepo urejena in čista.
Božič Franko, ki je zaposlen kot vzdrževalec, pa se je letos odpravil na dopust s šotorom, ker je hotel preizkusiti tudi letovanje pod platneno streho. Z družino so se odločili, da bodo preživeli nekaj dni v avtocampu Mareda pri Novigradu. To je precej velik avtocamp in v veliki gneči turistov je bilo težko najti primeren prostor za šotor. Kuhali so si sami, hrano pa so kupovali v trgovini, kar je nekoliko zmanjšalo stroške letovanja, saj se je treba pri današnjih cenah znajti in poiskati čim cenejše možnosti. Prav tako, kakor v campu, je bila tudi no obali velika gneča, zato so se s čolnom vozili na samotne kotičke, kjer so v miru uživali morje in sonce, ki ga ni primanjkovalo. Franko je prejšnja leta letoval v prikolici, tudi naslednje leto bi rad preživel svoj dopust na ta način, ker meni, da je šotor predvsem za mlade. Moti pa ga prijavljanje za letovanje, ki je v Kladivarju zelo slabo urejeno, saj so se letos nekateri prijavili že pred razpisom, kar pa ni pošteno do drugih sodelavcev. Predlaga, da bi se naslednje leto prijav-
ljanje in razdelitev bolje organiziralo ter da se kupi še kakšna prikolica, saj bi šej marsikdo laže v prikolico kot v Vodice, kjer je cena precej visoka.
To je le bežen vtis z dopustniškeih dni naših delavcev. Vsak je doživel nekaj lepega, pa tudi kaj neprijetnega. Ker si večina ljudi želi med dopustom odpočiti ob morju, bo potrebno tudi v Kladivarju glede letovanja še marsikaj urediti. V prvi vrsti bo potrebno storiti nekaj že pri
razpisu, ki naj bi bij izveden natančno in z večjo skrbnostjo. Pametno bi bilo izdelliati kriterije, po katerih bi razporejali delavce za letovanje, da bi lahko odšli na morje tisti, ki so tega res najbolj potrebni in si drugače težko organizirajo dopust. Ker se število delavcev, ki želijo letovati v prikolicah iz dneva v dan povečuje, kar
VAŽNEJŠI SKLEPI S SESTANKOV
Zbor delavcev DO „KLADIVAR" Žiri, ki se je vršil dne 21. 7. 1981 v jedilnici DO.
Poročijo o rezultatih dela in poslovanje v I. polletju leta 1981 je člane zbora seznanil tov. Beovič Anton, dipl. ing. Ing. Beovič je podrobno obrazložil navedene podatke na tabelah, ki so bile delavcem posredovane kot gradivo :
—	primerjava realiziranih režijskih stroškov do 30. 6. 1981 s planiranimi za leto 1981
—	kazalci po zakonu o združenem delu, odloku o kazalcih in po odloku o obvezni metodologiji
—	primerjava delitve celotnega dohodka in dohodka s planom 1981 in s prvim polletjem 1980
V	svojem izvajanju ing. Beovič poudarja, da smo v I. polletju 1981 leta dosegli dohodek v višini 97,9%, kar je zadovoljiv rezultat, vendar bomo morali v drugi polovici leta 1981 paziti oziroma izboljšati kvaliteto dela, dosegati proizvodne roke, zmanjšati izmet, izostanke delavcev in nedisciplino.
Predlog o začasni delitvi ustvarjenega dohodka za I. polletje 1981 je pripravila iin člane seznanila tov. Mira Poljanšek, vodja knjigovodskega sektorja.
Predlog delitve celotnega dohodka in dohodka za obdobje od 1. 1. 1981 do 30. 6. 1981 priložen k zapisniku. Zbor delavcev DO je sprejel SKLEP, da se začasno delitev ustvarjenega dohodka za I. polletje leta 1981 soglasno potrdi.
Zbor delavcev DO ,,KLADIVAR" Žiri, ki se je vršil dne 16. 7. 1981 v jedilnici DO.
Tov. Erznožnik Bogdan, vodja splošnega sektorja, je člane zbora seznanil s predlogom razširitve in dopolnitve IX. poglavja in 164. člena ter s predlogom sprememb oziroma dopolnil 12. člena Statuta Tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri in Aneksom sprememb in dopolnil Statuta Tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri.
Javna razprava je zaključena. Bistvenih pripomb ni bilo. Referendum bo 17. 7. 1981.
Predlagane razširitve in dopolnitve SaS začnejo veljati in uporabljati z naslednjim dnem po opravljenem referendumu.
13. redna seja komisije za delovna razmerja, kj se je vršila dne 1. 7. 1981 v sejni sobi DO.
V	zvezi z izbiro med prijavljenimi kandidati na podlagi oglasa prostih del in nalog, komisija za delovna raz-
priča tudi naša skromna anketa, bi bilo prav, da bi razmislili tudi o tem, da bi kupili še kakšno prikolico in bi si tako lahko čim več naših delavcev privoščilo udoben, a hkrati cenejši dopust.
Ciril Kacin
merja sprejme naslednje SKLEPE :
1.	K opravljanju del in nalog vodje servisa se s 1. 9. 1981 razporedi tov. Bogataj Jožeta. Kandidat, ki bo razporejen k opravljanju del in nalog končnega kontrolorja, se prične uvajati v delo z 17. 8. 1981.
2.	K opravljanju del in nalog prototipnega realizatorja se razporedi tov. Demšar Milana. Razporeditev se naj izvede predvidoma v mesecu septembru, da se dobi zamenjava za frezalca II.
3.	K opravljanju del in nalog pomožni vrtalec (razpisani dve mesti) se sprejme v redno delovno razmerje s polnim delovnim časom tov. Alič Janeza, Bogataj Pavleta in Traven Marjana.
4.	K opravljanju del in nalog vodje kuhinje se razporeditev ne izvede. Pri obeh kandidatkah se izvede postopek za ugotavljanje z delom pridobljenih zmožnosti, ki naj bo izveden po pravilniku o razvidu dei in nalog.
5.	K opravljanju del in nalog referenta za plan in analize se ni prijavil nihče, zato se razporeditev ne izvede. Omenjena prosta dela in naloge se v letošnjem letu ne objavljajo, ampak se upoštevajo v kadrovskem načrtu za leto 1982.
Komisija je obravnavala delovne in učne rezultate tov. Gladek Ivota, učenca v gospodarstvu (učni uspeh v šoli, veliko število negativnih ocen, zaradi česar ni izdelal letnika in ni izpolnil obvez po učni pogodbi, neopravičeni izostanki od pouka, izrečeni so mu bili že disciplinski ukrepi v šoli).
Komisija za delovna razmerja sprejme SKLEP :
Z tov. Gladek Ivanom se prekine učno razmerje iz zgoraj navedenih razlogov, z mesecem junijem 1981.
Na komisijo za delovna razmerja je posredovala prošnjo za premestitev na prosta delovna opravila stroškovnega knjigovodje tov. Trček Nevenka.
Po krajši razpravi člani komisije sprejmejo SKLEP : Prošnji se ne ugodi. Pripravlja se nova organizacija dela ZORIN, iz katere bodo razvidne nove dodatne potrebe oziroma razporeditve delavcev za uspešno opravljanje delovnih nalog. Takrat bo dana možnost za reševanje prošnje o razporeditvi.
Tov. Oblak Marina je izrazila željo, da se jo razporedi v montažo.
Po krajši razpravi so člani komisije sprejeli SKLEP : K opravljanju del in nalog ikalkulanta v EPS se tov. Marino Oblak razporedi z 17. 8. 1981 (po sklepu komisije z dne 21.11.80).
Do ocenitve delovnega mesta ji ostane OD mespreme-
njen.
6. izredna seja DS DO „KLADIVAR" Žiri, ki se je vršila dne 21. 7. 1981 ob 13. uri v sejni sobi DO.
Za inventurni popis bodo naslednje inventurne komisije:
1.	Inventurna komisija za popis gotovih izdelkov
—	Marjan Potočnik — predsednik
—	Jože Bogataj
—	Vinko Podobnik
—	Marinka Capuder — zapisnikar
Inventura gotovih izdelkov se opravi v času od 3. do 7. 8. 1981. V času inventurnega popisa mora biti prisoten tudi skladiščnik gotovih izdelkov tov. Franc Štremfelj.
2.	Inventurna komisija za popis polizdelkov
—	Minko Govekar — predsednik
—	Tone Kristan
—	Janez Kosmač
—	Jože Frelih
—	Martina Dolenc — zapisnikar
Inventura polizdelkov se izvede v času od 3. do 7. 8. 1981. V času inventurnega popisa mora biti prisoten tudi skladiščnik polizdelkov tov. Bojan Polenšek.
3. Inventurna komisija za popis materiala in surovin
-	Dimitrij Novak — predsednik	od 27. '	7. -	1.	8.
-	Miha Bogataj — namestnik	od 3.	8. -	8.	8.
-	Janez Vidmar	od 27.	7. -	1.	8.
-	Iztok Kavčič	od 3.	8. -	8.	8.
-	Maks Plesec	od 27.	7. -	1.	8.
-	Janko Brejc	od 27.	7. -	8.	8.
-	Marjan Peternelj	od 27.	7. -	8.	8.
-	Ernest Kavčič	od 27.	7. -	1.	8.
-	Bojan Kržišnik	od 27.	7. -	8.	8.
-	Lojze Kogovšek	od 27.	7. -	8.	8.
-	Miro Pagon	od 27.	7. -	1.	8.
-	Janez Žakelj	od 27.	7. -	1.	8.
-	Toma Podobnik — zapisnikar	od 27.	7. -	1.	8.
-	Francko Debelak — zapisnikar	od 3.	8. -	8.	8.
—	Marinka Oblak	od 27.	7. -	8.	8.
V času inventurnega popisa morajo biti prisotni tudi
11. POHOD AVNOJ 1981
120 mladih pohodnikov iz vse Slovenije se nas je v petek, 3. 7. 1981 zbralo v Ljubljanskem domu JLA, od koder naj bi krenili na 16-dnevni pohod po poteh slovenskih delegatov II. zasedanja AVNOJ-a. Pot je šla tokrat iz Jajca do Ljubljane. Dolgih 250 km peš hoje.
Razdelili smo se v 4 čete in jih poimenovali po treh prvih slovenskih brigadah: Toneta Tomšiča, Matije Gub-
skladiščniki:
—	Venčeslav Cankar	od 27, 7. — 1. 8.
—	Pavel. Krvina	od 27. 7. - 8. 8.
Inventurni popis se izvede v času od 27. 7. do 8. 8. 1981. Delo inventurne komisije bo v času od 27. 7. do 1. 8. 1981 vodil tov. Dimitrij Novak, v času od 3. 8. do 8. 8. 1981 pa tov. Miha Bogataj.
V komisijo za ugotavljanje z delom pridobljenih zmožnosti se imenuje tov:
—	Radoš Markelj (OŠ Žiri)
—	Janez Kosmač
—	Marina Oblak
Imenovana komisija bo ugotovila z delom pridobljene zmožnosti pri dveh kandidatkah, ki sta se prijavili za opravljanje del in nalog vodje kuhinje.
SKLEPA:
1.	Ugotovitveni sklep:
DS je na svoji seji dne 21. 7. 1981, na podlagi zapisnika volilne komisije, s katerim razglaša izid referenduma, izvedenega dne 17. 7. 1981, ugotovil, da je sprememba oziroma dopolnitev 12. člena Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo ,,KLADIVAR" Žiri p.o. ter Aneksa sprememb in dopolnil Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo ,,KLADIVAR" p.o. SPREJETA.
Ta sprememba oziroma dopolnitev 12. člena statuta in aneksa k statutu prične veljati in se prične uporabljati z naslednjim dnem po opravljenem referendumu. Tega dne tudi preneha veljati 12. člen Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo ,,KLADIVAR" Žiri p.o. ter Aneksa sprememb in dopolnil Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo ,,KLADIVAR" p.o. Žiri.
2.	DS je na svoji seji dne 21. 7. 1981 na podlagi zapisnika volilne komisije, s katerim razglaša izid referenduma, izvedenega dne 17. 7. 1981 ugotovil, da je razširitev in dopolnitev 9. poglavja in 164. člena Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri p.o. in Aneksa sprememb in dopolnil Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo ,,Kladivar" Žiri p.o. s členi od 1 do 16 sprejeta.
Ta razširitev in dopolnitev IX. poglavja in 164. člena Statuta in aneksa k statutu prične veljati in se prične uporabljati z naslednjim dnem po opravljenem referendumu. Tega dne tudi preneha veljati 164. člen Statuta Tovarne elementov za avtomatizacijo ,,Kladivar" Žiri p.o. in Aneksa sprememb in dopolnil Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo ,,KLADIVAR" Žiri p.o.
ca, Ivana Cankarja in po narodnem heroju Ljubu Šercerju. Tako zbrane nas je v imenu ljubljanskega armadnega območja pozdravil in nam zaželel srečno pot polkovnik Ivo Bajt, sekretar predsedstva organizacije ZK v Ljubljanskem armadnem območju.
Končno smo na povelje pobrali vsak svoj težak nahrbtnik in odšli k avtobusom, ki so nas že čakali. Pred nami
so bili štirje dnevi vožnje. Najprej smo krenili proti Dolenjski ob reki Krki do Žužemberka, kjer smo se ob spomeniku padlih poklonili preko 1200 padlim v NOB. Tam se je v knjigo spominov vpisala celotna naša pohodna brigada. Naš naslednji postanek je bila Baza 20. S pomočjo domačina Ivana Finkov, ki je bil vodič po Bazi 20, smo si ogledali delček kraškega sveta, kjer se je v letih 1943 in 1944 največ držal naš slovenski glavni štab. Pot nas je vodila naprej proti Semiču in Gornjim Lazam, kjer smo postavili prvi tabor. Naslednjega dne, 4. julija,
je bila tu osrednja proslava za Dan borca, za vso Belo Krajino, na kateri je bil slavnostni govornik Marjan Brecelj, v spomin padlim borcem Prve belokranjske čete pa so odkrili izredno lep bronast spomenik.
Po kosilu smo se iz Gornjih Laz odpeljali proti Črnomlju. Tudi tam smo se ustavili ob spomeniku padlih.
Obiskali smo še Belokranjsko delovno brigado v Črnomlju, ki krajem okoli Semiča koplje vodovod. Z brigadirji smo zaigrali nogometno tekmo, udeležili smo se še prisrčnega srečanja ob tabornem ognju, nato pa smo šli naprej v Mrkonjič grad, ki je v srcu Bosne. Tu smo si ob idiličnem jezercu v bližini mesta postavili drugi tabor. Popoldne smo si v Jajcu ogledali muzej, kjer je bilo pred 38-imi leti zgodovinsko zasedanje AVNOJ-a, kjer se je rodila nova Jugoslavija, kjer je tov. Tito postal maršal.
Vrnili smo se v Mrkonjič grad, kjer nas je že čakal obisk mladine iz mesta, s katerimi smo preživeli prijeten družabni večer ob tabornem ognju. Naslednji dan smo se z avtobusom odpravili proti Ključu. Pri spomeniku padlih smo položili venec in se poklonili njihovemu spominu. Pod večer smo prispeli v Sanico. Z domačini smo imeli še družabni večer, potem smo se pa vsi polni pričakovanja, kakšen bo naslednji dan, povlekli v šotore in zaspali.
Zjutraj, navsezgodaj, ko je sonce komaj posijalo izza Saničke Kose, smo na povelje vstali, se postavili v zbor, potem je sledila jutranja telovadba, umivanje, zajtrk in nazadnje pospravljanje šotorov. Točno ob
6.	uri smo začeli v strogi koloni zapuščati bivše taborno mesto. Štirje dnevi počivanja so bili za nami. Zdaj
je šlo zares. Še ta dan moramo priti do več kot 30 kilometrov oddaljeno Lušči Polanko. Prvi kilometri so že za nami, vsi smo še Židane volje, ker še ne vemo, kaj vse nas še čaka. Kmalu smo videli, da se je kolona začela
viti navzgor po hribu, z zastavo na čelu. Z našim smehom je bilo konec, sedaj je vsak gledal samo še v ozko stezo in kdaj pa kdaj proti vrhu, da vidi, če se bomo še dolgo vzpenjali. No, in tudi tega hriba je bilo enkrat konec, tedaj pa se je tudi iz brigade zaslišala vzpodbudna pesem. Pa je šlo, kljub težkim nahrbtnikom, kljub slabi vzdržljivosti nekaterih. Ker je le hudo, pomagajo
najbolj srčni fantje, ki si poleg svojega oprtajo še nahrbtnik slabotnega dekliča. Ob vsakem prehojenem kilometru se pokaže novo tovarištvo. Hudo so se vlekli kilometri po grobem makedamu do Lušči Polanke. Ko smo prispeli, smo imeli ravno še toliko časa, da obiščemo spomenik v Grmeču na Korčanici, kjer je bila
med NOB partizanska bolnica.
Nekaj podobnega kot Baza 20, le da je bila večja. Dan za dnem so hitro minevali, naša pohodna brigada pa se je vztrajno pomikala skozi naslednje kraje: Donji Diuboviik, Blatno na Uni, Bužim, Vrnograč, To pušk o in Bovič, Pisarovina, Z d en čin a in Zagreb. Seznani h smo se tudi z vsemi znamenitostmi teh krajev, pri spomenikih padlih smo postali minuto in se poklonili padlim, potem pa nadaljevali pot.
V Zagrebu smo sedli na vlak in se odpeljali v Ljubljano — do Zajčje Dobrave, kjer smo postavili zadnji tabor.
Tok, tak, tok votlo udarjajo kolesa vlaka ob tirih. Zaprem oči 'in ob vsakem udarcu mi pred očmi vstane prizor s pohoda. Spomnim se začetnega skupa, obiskov pri spomenikih NOB, vseh krajev, ki smo jih obiskali, prijaznih in ustrežljivih domačinov. Polna sem bila vtisov in potrebnih je bilo nekaj dni, da sem jih uredila v
UDELEŽILA SVA SE M DA
Ko je v tovarno prispel razpis za M DA, sva se na ta razpis prijavila, saj take brigade nisva hotela zamuditi. Že čez nekaj dini sva z občinske konference v Škofji Loki dobila vabilo, naj se udeleživa brigadne konference. Tu smo izvedeli, da bomo z brigado odšli v kraj Kostanjevica na Krasu in tamkajšnjim prebivalcem položili vodovod. Tako smo se na Krasu znašli brigadirji 3 brigad: brigada Franc Marušič, brigada Franc Leskovšek — Luka in brigada Jože Gregorčič.
Naš delovni dan se je začel že v ponedeljek z vstajanjem ob 4. uri. Pred odhodom na traso smo morali po-pospraviti šotore in opraviti1 jutranjo telovadbo. Nato je sledil zajtrk in po zajtrku odhod na delovišče. Na delovišču so nam razdelili orodje in pričeli smo z delom, ki je trajalo do 12. ure. Delo je potekalo največ z roč-
S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI
Letos se mi je ponudila priložnost, da dopust preživim na potovanju po Sovjetski zvezi in si po bliže ogledam širno Sibirijo. Glede na ugodno ceno in to, da je čas potovanja sovpadel z našim kolektivnim dopustom, je bila stvar odločena. Potovanje je skupaj trajalo 18 dni z vlakom in avionom.
V ponedeljek, 20. 7. zjutraj smo se zbrali na beograjski železniški postaji. Celotna grupa za Sibirijo je štela 35 članov, od tega nas je bilo 18 iz Slovenije. Vlak za Budimpešto nas je že čakal in kmalu smo odrinili. Vožnja je potekala v prijetnem kramljanju in medsebojnem spoznavanju preko žito rodnih polj Srema in Bačke. Kmalu, ko smo od Novega Sada zavili proti Subotici so se širna žitna polja pričela menjavati z nasadi sončnic. Prehod meje pri Subotici je potekal brez posebnosti in kmalu smo se vozili po madžarskih ravnicah proti Budimpešti. Pokrajina je tukaj slična kot vojvodinska, najpogostejše kulture pa so sončnice, tobak in vinska trta. Okrog poldneva smo prispeli v Budimpešto,
smiselno celoto.
Mislim, da smo častno stopali po poteh slovenske delegacije AVNOJ-a. Zadnji dan smo se s solzami v očeh, krepkim stiskom roke in dvignjeno glavo razšli. Morali pa se bomo po svojih najboljših močeh truditi za ohranitev tradicij NOB in za nadaljmi razvoj naše samoupravne socialistične družbe, za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. V meni se je med pohodom utrnila čudna misel, da bratstva nismo le podedovali od naših staršev, ampak smo si ga tudi izposodili od naših potomcev. Zato smo ga dolžni negovati in utrjevati. Zaradi narodov iin narodnosti Jugoslavije, zaradi nas, zaradi Tita. To pa je tudi poslaništvo in velika naloga vseh pohodnikov, kjer je preko nas 16-dnevni pohod zvezal vse kraje Slovenije, bratske republike in pokrajine v eno samo TITO-vo brigado.
Mira
nim orodjem, malo pa so nam pomagali tudi s stroji. Po prihodu v naselje smo imeli’ tuširanje in nato kosilo, po kosilu pa interesne dejavnosti, ki so trajale vse do večerje. Najbolj zanimivo pa je bilo po večerji, ko smo imeli kulturne večere ali zabave s plesi.
V soboto, 19. 6. 1981 je bilo konec dela 2. izmene. Vsak je odšel domov z lepimi spomini, čeprav je bilo slovo težko. Obljubili smo si, da se vidimo na zaključku akcije KRAS 81 in da se drugo leto ponovno vidimo na M DA 82.
Tudi midva upava, da nama bo OOZSMS KLADIVAR omogočil udeležbo na M DA 82.
Brigadirski Z-D-R-A-V-O I
Ivo in Konrad
po kosilu pa smo si z avtobusom ogledali mesto. Ima 2,5 milijona prebivalcev in leži na bregovih Donave, na
desnem bregu je na griču Budim, na levem je ravninska Pesta. Mesto se ponaša s številnimi kuj turno zgodovinskimi spomeniki, med drugim ima tudi najstarejši metro v Evropi. (Kmalu se je znočilo in s spalnikom smo odrinili proti Moskvi. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo že stali v Čopu na meji z Rusijo. Tu smo si z zanimanjem ogledali menjavo koles oziroma podvozja pri vlaku/, kajti v Rusiji' imajo približno 20 cm širše tire. Vlak je brzel skozi Ukrajino, žitnico Sovjetske zveze in kmalu smo bili v Vinici, kjer je imel med vojno Hitler svoj štab, ko je prodiral proti vzhodu. Kijev smo prevozili ponoči in naslednjega dne opoldne smo bili že v Moskvi. Ure smo premaknili za tri ure naprej glede na sred-
njeevropski čas. Nastanili smo se v hotelu, popoldne pa smo si ogledali Tretjakovsko galerijo, kjer so razstavljena dela znanih ruskih slikarjev. Nato smo se z avtobusom popeljali po ulicah prestolnice Sovjetske zveze in si ogledali njene znamenitosti. Po večerji in plesu v hotelu smo se štirje odločili, da gremo na Rdeči trg gledati menjavo straže pred (Leninovim mavzolejem. Res smo poklicali taksi in nočna menjava straže ob eni uri zjutraj je bila izvršena v naši prisotnosti. Naslednji dan smo se odpeljali na letališče Domadedovo, kjer smo se vkrcali na letalo Tu pol jev - 154, katero je letelo za Irkutsk. Po dobrih treh urah smo se spustili v Irkustsku. Le-ta leži v bližini Bajkalskega jezera 5031 km vzhodno od Moskve in ima okrog pol milijona prebivalcev. Časovna razlika je tu kar 5 ur od Moskve. Podnebje je tipično celinsko, poletja so vroča, zime pa izredno mrzle, tudi do — 30° C. Ljudje so prijazni, precej je že mongoloidnih tipov, vidi se vpliv bližnje Mongolije in Kitajske. Z avtobusom smo se peljali do samega jezera, kjer smo si ogledali limonološki muzej, ki je edinstven na svetu. Bajkalsko jezero je največje sladkovodno jezero na svetu in meri 31500 km2, največja dolžina je 636 km, največja širina 79 kilometrov, največja globina pa 1620 m. V njem živi preko 300 živalskih vrst, ki ne žive nikjer drugod. Posebej znamenita je riba omolj, beluga in posebna vrsta popolnoma prozorne ribe. Nazaj smo se odpeljali v Irkutsk z gliserjem po Angari, edinemu iztoku iz jezera. Pozimi jezero za 4 mesece zamrzne, reka Ang a ra pa ne. Značilno je, da so med rusko—japonsko vojno pozimi čez Bajkalsko jezero potegnili železnico in vozili vojake na fronto. V bližini jezera so farme, kjer gojijo znamenite sibirske kr-
znarice sobolje, nerke kune in zajce. Novi del Irkutska je moderno mesto, stari del mesta pa je grajen pretežno iz lesa, kar je opaziti tudi na podeželju. Tu prevladujejo brezovi in cedrovi — borovi gozdovi. Med koreninami cedre raste znameniti koren žen-šen, poznana rastlina je tudi ivan-čaj, katerega cvetje uporabljajo za čaj, liste za solato, zmleto korenino za kruh. V Irkutsku smo si ogledali tudi mestni muzej, kjer imajo predstavljene sibirske narode: Burjate, Evenike, Šamane, Čete-ne, njihova bivališča, orodje, orožje in drugo. Razstavljene so tudi kosti sibirskega mamuta in nosoroga. Zvečer smo odšli na zanimivo srečanje s plesom z mladino iz Irkutska. Tretji dan zjutraj smo sedli na spalnik za Habarovsk. Pokrajina je tu tipična sibirska tajga, poraščena ponekod s pinjaimi in brezami. Naselja so lesena, barake pisane, pobarvane, vse skupaj pa je ograjeno, verjetno zaradi divjih živali. Kmalu smo se pripeljali v kraj, kamor je bil nekoč pregnan znani pisatelj Dostojevski. Po skoraj treh dneh vožnje smo se ustavili v Habarovsku, skrajnem vzhodnem cilju našega potovanja. Mesto leži na obalah reke Amur in ima okrog milijon prebivalcev. Tukaj je sorazmerno vroče in vlažno podnebje, tako da smo se nanj težko privadili in smo pretili cele potoke znoja. Pokrajina v okolici mesta je usuirijska tajga, kjer žive usurijski tigri, medvedi, leopardi, risi, severni jeleni, losi in še mnoge druge živali. V Habarovsku smo si ogledali tudi botanični vrt in etnografski muzej. Popoldne drugega dne bi se morali voziti z ladjo po Amurju, vendar je stvar zaradi zelo visokega vodostaja odpadla. Zato smo imeli prosto za sprehod po mestu in nakupe. D rudi dan zvečer smo imeli tudi tu srečanje z mladino. Z vodičko in še dvema drugima smo se odločili, da se malo ohladimo in zaplavamo po valovih Arnu rja. Res nas je večerna kopel v tej, tu čez 3 km široki reki prijetno osvežila. Kmalu je prišel čas odhoda in odpeljali smo se na mestno letališče, kjer nas je že čakalo štirimotorno letalo lij uši n — — 62. Po skoraj petih urah poleta smo se spustili v Novosibirsku. Ure smo pomaknili za tri ure nazaj, časovna razlika je bila v Habarovsku že 10 ur glede na naš čas, tu pa le še sedem. Mesto je prestolnica vzhodnega dela Sibirije, ima milijon in pol prebivalcev ter dobro razvito industrijo. Leži ob Obu, ki je četrta reka na svetu po vodni površini. Mesto je lepo, novo, v celoti zidano kot le redko v Sibiriji. Odpeljali smo se tudi v bližnji Akademgorod, kjer imajo številne univerze in inštitute in se pogovarjali s tamkajšnjimi mladimi znanstveniki. Tudi tukaj nisem izpustil večerne prilike in sem se okopal tudi v Obu. Novosibirsk smo po dveh dneh zapustili z vlakom in se odpeljali v Moskvo. V Moskvi smo si sedaj ogledali Kremelj, Leninov mavzolej in Borodinsko bitko. Ta je potekala leta 1812 med Napoleonom in rusko armado z maršalom Kutuzovim na čelu. Bitko prikazuje poseben muzej, kjer je naslikana celotna bitka. Tudi ta dva dneva v Moskvi sta hitro minila in zopet smo se peljali z vlakom proti Budimpešti. Ker smo tja prispeli prepozno, da bi ujeli vlak za Bograd, smo imeli še en dan prostega pohajkovanja po mestu ob Donavi. Dočakali smo tudi vlak za domovino, v Beogradu presedli na spalnik za Ljubljano in osemnajstega dne zjutraj smo se zbudili v bližini Ljubljane. Slovo v Ljubljani je bilo prisrčno, saj smo postali v času tega potovanja pravi prijatelji. Obljubili smo si, da se še dobimo in obudimo spomine ob slikah in diapozitivih.
Celotno potovanje je trajalo 18 dni, prevozili pa smo okrog 22.000 km v obe smeri. Videli smo ogromno zanimivega, veliko doživeli, vrnili smo se z obljubo, da se še kdaj odpravimo v to širno, a lepo deželo.
KADROVSKE NOVICE
V času 'od '6. 6. do 24. 8. 1981 so delovno razmerje z delavci naše DO sklenili:
Štumberger Nada, NK delavec - monter OP
Gantar Marko, KV avtomehanik - monter HK (iz JLA)
Kopač Iztok, KV avtomehanik — frezalec orodja (iz JLA)
Alič Janez, NK delavec — montaža HK
Pirnat Janez, ing. strojništva - pripravnik (iz JLA)
Zupančič Vasilij, strojni tehnik — pripravnik
Jereb Marjan, strojni tehnik - pripravnik
Kavčič Bogdan, strojni tehnik — pripravnik
Žust Valentina, administrativni tehnik — pripravnik
Kuinc Roman, KV strugar — PPS strojni oddelek
Fakin Zoran, KV stroj, ključavničar — izdeloval, orient. II
Ušeničnik Janez, KV strugar — PPS strojni oddelek
Bogataj Pavel, NK delavec - pom. vrtalec
Mlinar Rajko, KV strugar — PPS strojni oddelek
Jereb Peter, KV rezkalec — PPS strojni oddelek
To je bilo le nekaj vtisov s tega potovanja in če bo imel kdo možnost, mu toplo priporočam ogled teh daljnih krajev.
Marjan Poljanšek
Naglič Matjaž, KV rezkalec - PPS strojni oddelek Košir Filip, NK delavec — pom. vrtalec Treven Marjan, KV prodajalec — pom. vrtalec Podobnik Matija, strojni tehnik — pripravnik Rupnik Vojko, KV strugar — PPS strojni oddelek Podobnik Marko, strojni tehnik — pripravnik Krvina Robert, NK delavec — pom. vrtalec Delovno razmerje je prenehal:
Kenda Alojz, NK delavec — pom. vrtalec Trenutno je v DO Kladivar zaposlenih 236 delavcev.
Janez Vidmar
Poročil se je CIRIL KACIN Iskreno čestitamo !

čresJoVcj kis. lin c?
Borovje
/ /stomib.
oklo
mc^to
tlačanov
. 3J2AJ
ljudska
republika
cUc*n scnatci
c$rM,ki
bo^aipš
SarajeVc
icvarna
v
CeVju
e7okv k,'£. morju
(-■*«)
Nikolič
impresija
čebelji
skupki
čjardši
psih&jiz.
pritisk.
staro-
rimdd
krivina.
lak
Srdani
pohod
pojav značilen za.
pločevino
Rdeči
križ
Sloveniji
Perzije
Mi klora
janež
//Meric
center
Sestavil in risal C. kocin
pcc-enje
razglasi
uradno
objave
srebrnik.
žiroV.
družb.
dom
Jadran. otak
Prva
pdolelko Trsten i k
prebi -
vcf/ci
Ankaranc
Hcrcegokc
pijoča ta rta Okmpu
znamka meril, o rodja
del p earli
lesena
glasbilo
napravo za . polnjenje
limited
nadet/
zdraV.
zdi£če.
odposlane.
mesto na jz. Tetivana
K
homocj. obl. leje:
Andrej
Zaletel
naprave
zaspbr
ladij
Soss.
Ren j
kraj pri Po reču
samec
domač
živali
Ramovš
Primož
kačji
gla&
goret
v
Arizoni
zgoden
ptica
ujeda
predst-
mošk.
samost.
?or
Tine
Stankevič
zmes
*:a
omet
PobiH
letcMiičc pri Opali.
EršiŠnik.
Mlinar
Anton
namena


















































	
	
	
	
	
	
	
	
■
?„
■



•				.
				
.... .				-
				
	:			
		■ - - ;		■
				•
				
				•