Kopališče na Gradežu.
Trenutki hudi.
1 renutki  hudi  —  kdo  je   še  uživa,       Vse  zremo,   kakor  skozi jasno steklo.
Ko  luč življenja se nam v dalji skriva,      Preteklo je,   da bi  nas  večno  peklo.
Ko  v  strahu  vrtoglavem  ječa duh,            Pozabimo  veselje  v  kratkih  dneh,
Telo  drhti,  kot list  na  veji  suh.               Da tem  jasneje  vidimo  svoj  greh.
Minulega življenja vse trenutke, Vsa  pota,  dela,   misli  in  občutke, Vso slast popito,  vsega  prizor ves Pred  dušo  vodi gostosolzen  kes.
Tedaj  se  nam  nagiblje trudna glava, In glas slaboten  nam  iz  prsij  plava: „Si iniquitates  observaveris, Quis  sustinebit, Domine   —   o  quis?"
Anton Medved.
Miruj   srce!
Mi
aruj  srce ! Na  nebu,  glej,  že solnce  vstaja In zlati svoj razliva zor, V  demantni  rosi cvetje vshaja, Po  drevji  poje ptičev  zbor.
O  vse zate. Da temni  bi spomini tvoji Izginili  kot temna  noč, Da  bi  te v  trdem  dušnem  boji Objela  upov sladka moč.
Miruj  srce! Za jutrom jutro  se prizarja, In noč vrsti se za nočjo; Po gromu  silnega  viharja Posmeje čisto  se nebo.
O vse zate! Da  bi potrto  od   nesreče, Da bi prevzeto  od slasti Vzljubilo  Njega  koprneče, Ki  jutro  pije  brez  noči!
Miruj  srce !
Anton  Medved.
Pogreb nedolžnega otroka.
r omladi  rosno  jutro  bilo, Ko je  na hribu  zazvonilo. Mrličku  so  zvonovi  peli, Mrtvaški — a vendar  veseli.  —
Za  krsto  sestrice in  brati In  oče gre in  bleda  mati, Katerim  naglo  smrt nemila Ljubko je  dete  pokosila.
Duhovnik gre pred  krsto  belo,      Srečujejo  pogrebcev  vrsto
V kateri  cvetko  ovenelo,                  In   z   venci  obloženo  krsto
Pred kratkim  čvrsto  še in živo,      Usehlih  mož  obrazi  bledi
Vsadit neso  na  božjo  njivo.            Od  dela strujeni  pogledi.
Teh  mož  oči  se  ne  solzijo, Ne,  suhe jasno govorijo, Da  bridko,   bridko  je  živeti, Komur je  noč in  dan  trpeti.
Zato si srečna,  cvetka  mala, Ker zgodaj v grob si pot izbrala: Saj   večje sreče  ni  na  sveti, Kot  v  cvetu  angelskem   umreti. F. S. Fin\gar.
Dom in svet"   1896, št. 1
2Q