novi TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, jjgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik I september 1990 • številka 37 • leto XLIV • cena 10 Oinanev Obrt še ni izenačena z ostalimi stran 5 llgnar je ozimnice vladar Slaga je v glavnem dovolj, denarja bolj malo, vmes pa cveti prodaja na črno. Vsa ponudba, cene in plačilni pogoji za ozimnico na Celjskem. Stran 6. Peterie na Celjsifem Minuli konec tedna je Lojze Peterle, predsednik izvršnega sveta Repu- blike Slovenije, obiskal naše območje. Bil je na proglasitvi Rogaške Slatine v mesto in na prireditvi v Andražu nad Polzelo, kjer je s svojo družino tudi zapel nekaj slovenskih. Strani 2, 3 in 12. Zaplembe po letu 45 Pričenjamo poobjavljati gradivo o zaplem- bah v celjskem okrožju po letu 1945, ki gaje zbral magister Milko Mikola. Stran 7. Sobota, 15. 9. 90 Velika zabavna prireditev v Zabukovici (pred gasilskim domom) »KO GROZDJE VINCE POSTAJA« Pojejo, igrajo in zabavajo: ANSAMBEL MIRA KLiNCA Program; 16.00 Veliko gasilsko hitrostno tekmovanje 17.00 Program za mlajše po 18.00 Zabava s plesom, z dobro hrano in pijačo Sreča še vedno čaka Dva osebna avtomobila in vrsta drugih vred- nih nagrad še vedno čakajo na srečneže. V posebni izdaji Novega tednika, ki jo lahko kupite na obrtnem sejmu, sta dve srečki. Sto lepotic na Icupu v Gaberkah so izbirali najboljše krave. Stran 8. Za stelflom živijo ljudje En dan s slikarjem naive Josipom Generali- čem. Stran 16. Zaupne besede Nova rubrika - Za oblaki sije sonce. Stran 25. Spet križi s cestnim križem Za avtocesto do Ljubljane še vedno ni izde- lan projekt. Stran 2. 2. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 Križi s cestnim križem Republiški cestarji se zgovatjajo na denar ter prejšnjo otilast, po 21 lotili pa za avto cesto Arja vas-Ljubljana še nimajo projeltta Na Republiški upravi za ceste so doslej že zbrali in zvečine tudi upo- števali vse pripombe k Srednjeročne- mu družbenemu planu novogradenj in rekonstrukcij avtocest ter regi- onalnih in magistralnih cest za ob- dobje 91-95, vendar o tem, kaj bo za- pisano v tem planu, danes še ne more- mo ničesar zapisati. Srednjeročni plan bo najbrž še ta mesec obravnavala republiška vlada, kaj bo zapisano v njem pa bo znano, ko bo prišel v poslanske klopi republiške- ga parlamenta. Tako so tudi o načrto- vani gradnji avtoceste Arja vas - Ljub- ljana, ki je predstavnike celjskega ob- močja na torkovem posvetu najbolj za- nimala, predstavniki Republiške upra- ve za ceste na čelu z direktorjem An- drejem Levičnikom, govorili le v po- gojniku. Ljudje s Celjskega republi- škim cestarjem najbolj zamerijo, da še vedno ni izdelan niti idejni projekt za gradnjo te avtoceste, čeprav je. bila gradnja vključena v republiški zakon o gradnjah cest že leta 1969. Predstavnike osmih občin celjskega območja prav nič ni potolažila vest, da je bilo v teh letih že izdelanih nekaj projektnih študij, ki pa so žal zdaj že zastarele in je potrebno izdelati nove. Tako predstavnik Republiške uprave za ceste tudi ni pojasnil, kakšen je zdajšnji prednostni vrstni red gradnje (predvsem) avtocest, saj v upravi še vedno tehtajo pet različnih predlogov. Kakšen bo torej prednostni vrstni red gradenj in rekonstrukcij slovenskih cest, bo v veliki meri odvisno od zbra- nega denarja v naslednjem srednjeroč- nem obdobju - vsi pa so podprli konti- nuirano načrtovanje, ki bi med drugim zagotavljajo vsaj izdelavo idejnih pro- jektov in omogočanje pridobivanja lo- kacijske dokumentacije, če že denarja za samo gradnjo ne bo. IVANA STAMEJČIČ Po predlogu Republiške uprave za ceste sta v naslednje srednjeročno obdobje zajeti gradni dveh odsekov avtoceste Arja vas-Ljubljana. Odsek Arja vas-Šentrupert je na prvem, od- sek Šentrupert-Vransko pa na četr- tem mestu prednostne liste. TRAČ niče želj ko Cigler, glavni celj- ski prenovitelj, je napove- dal ustanovitev občinske vlade v senci. Ker že v se- danji občinski vladi sedi nenavadno veliko levičar- jev (nekateri seveda to vztrajno tajijo), se zastavlja dilema: bodo prenovitelji v vlado v senci imenovali nerazporejene Demosove občinske veljake? Motel v Šentjurju bo v kratkem propadel. Ob obisku ministra Pirnata iz posebne sobe niso odstra- nili Titove podobe, zato občinarji ne bodo več upo- rabljali njihovih uslug. Da je v Andražu med 21 družinami pel tudi pred- sednik slovenske vlade Lojze Peterle s svojo ženo, hčerkico in sinkom, gotovo ni več novica, čeprav jo je slovenska televizija zaradi kroničnega zapostavljanja lokalnih dogodkov vzviše- no zamudila. V sklepnem nagovoru pa Peterle ni mo- gel iz svoje krščanskode- mokratske kože, ko je ome- nil, da je bilo v prireditve- nem sporedu tudi nekaj ve- rouka. Potem pa seje moral Pe- terle spet vrniti v kožo predsednika. Skupaj z ostalimi udeleženci je namreč na ukaz člana predsedstva Matjaža Kmecla zapel Kolkr kap- ljic, tolko let. Uganka, zakaj v Celju še vedno ni urejen problem pitne vode, je sedaj rešena. Ves denar je šel za 34 štu- dij, ki so jih v zadnjih letih izdelali na to temo. Prvič po dolgih desetlet- jih bodo koristno uporabi- li sejno sobo v stavbi nek- danjih celjskih DPO. Na- mesto dnevnega prodaja- nja bučnic bodo v njej v prihodnje ponujali tudi sindikalni kruh in mleko. Kupci v sindikalni trgo- vini bodo v začetku le člani vodstva sindikata, ki imajo edini članske izkaznice. Za ostale so izračunali, da jih bodo ob sedanjem tempu dobili v naslednjih č., ^ letih. Na Celjski tehniški ^n, so se lotili ropanja uče'' cev. Odredili so, da vsak učenec v šolo prin^ sti 300 dinarjev. Sto za varovanje, dvesto ^' bodoči poškodovan iuvi^ tar z neznanimi storilci u za toaletni papir in tisif' vine (kar je večino^, isto). Čeprav so mozirski ofa^, narji prisegli, da bo v gJ' najpozneje do razstat cvetja urejen WC, so obhu bo požrli. Se sreča, da s kmalu stemni in je t^i v gaju grmovje tako pJ ročno... Sicer pa Mozirjani pf, vijo, da ne bo nikoli vel nobene razstave več. Go stinci so jim namreč zar^^ di obiskovalcev od drugoA izropali vse trgovine i« v ponedeljek ni bilo v ž/vi. norejski in kmetijski Zgornjesavinjski dolini mogoče kupiti niti enegi zrezka. Pritožna knjiga redakci- je: v petek, 7. 9. ob 8.39 po. kličemo številko 824-164. Po prevezavi se oglasi žen- ski glas. Ko povemo, da smo klicah že prej in je tele- fon brnel v prazno, izvemo, da ga »telefon sirje«. Če ga že telefon, bi rekli, naj ga vsaj sogovornica ne. Sicer jim pa tako smrdi le na oni strani žice... Demosovci so na torko- vem regijskem pogovoru z republiškimi cestarji ugotovili, da prejšnja oblast le ni edini krivec, da v Ljubljano še nimamo avtoceste. Tako strokovnt službe neglede na barvo oblasti še vedno nimajo projekta avtoceste. Zakaj je gospod Levičnik z upra- ve za ceste pred nedavnim iz komunistov prestopil h krščanskim demokra- tom torej sploh ni po- membno. Bolj pomembno je, zakaj svojega dela ni opravljal ne prej, ne zdaj. i V nedeljo so se ljudje od Aije vasi do Šempetra von- h tudi po več ur. Pa ne sa- mo ljudje, tudi premier Pe- terle je bil takšne sreče. Ce to ne bo pripomoglo k te- mu, da bo Levičnik dobil od koga kaj pospeška, bo- mo morda zabeležili vsaj kakšno avtocestno priproš- njo nad oblake. Srečanje borcev Okrožni odbor aktivistov OF Šaleško-misHnjskega •okrožja in tretjega bataljona IIL brigade VDV organizi- rata srečanje nekdanjih aktivistov in borcev. Srečanje bo v nedeljo, 23. septembra ob 10. uri v Šmiklavžu pri Slovenjgradcu, in sicer že deseto po vrsti. Priprave zanj so stekle v slovenjegraški in velenj- ski občini, kakor tudi v obeh odborih. Čeprav so seda- nji pogoji za organizacijo težji kot so bih nekoč, so organizatorji prepričani, da bo prireditev uspela. Slav- nostni govornik v Šmiklavžu, v tej vasici zavednih Slovencev, bo Ivan Bolničar, predsednik slovenskih borcev. Za to jubilejno srečanje pripravljajo slovenje- graški kulturniki skupaj z učenci domače osnovne šole bogat kulturni program. F. MAROŠEK Šola po novem Konec leta bodo znane spremembe šolske zakonodaje, ki obljubljajo vrsto novosti s spremembami šolske zakonodaje, ki naj bi jih v republiški skupščini po- slanci sprejemali konec le- ta, bomo že za prihodnje šolsko leto ob mreži držav- nih šol najbrž dobili tudi nekaj zasebnih šolskih usta- nov. Pogoji za odpiranje za- sebnih šol, ki jih prav zdaj pripravljajo v republiškem ministrstvu za šolstvo, bo- do, obljubljajo, dovolj širo- ki in ne bodo omejevali raz- cveta zasebnega šolstva. »Dejstvo je, da bomo z za- konom omejili ustanavljanje zasebnih šol za nekatera po- dročja, vendar bomo pri iz- dajanju dovoljenj za odpira- nje zasebnih šol zelo demo- kratični«, pravi slovenski minister za šolstvo dr. Peter Vencelj, ki poudarja, da bo najtehtnejša osnova za izda- jo dovoljenja prav strokov- nost programov, ki naj bi jih izvajali v zasebni šoli. V za- sebnih šolah bodo lahko iz- vajali tudi nacionalne učne programe, vse zasebne šole, ki bodo želele izenačiti sta- tus svojih učencev s tistimi v državnih šolah, pa bodo morale verificirati svoje pro- grame. S tem bodo posredno pod državnim nadzorstvom, vendar le glede strokovnosti in kakovosti svojega pedago- škega dela z mladimi. Za državne šole pa morajo v republiškem Zavodu za šolstvo pripraviti tri različice učnih programov. Minister za šolstvo, dr. Peter Vencelj, je že zahteval, da morajo biti trije predlogi nacionalnih programov izdelani čimbolj jasno, da ob obravnavi v par- lamentu ne bo nepotrebnih dilem in nejasnosti. Eden od predlogov nacionalnega uč- nega programa naj bi slonel na učnih programih, kakrš- ne imamo zdaj v naših šolah, drugi dve različici pa naj bi bili izdelani na predpostav- kah, da bomo imeli v prihod- nje v Sloveniji bogatejšo ozi- roma revnejšo šolo, odvisno pač od denarja, ki ga bomo namenili šolstvu. Izhodišča sprememb šol- ske zakonodaje temeljijo tu- di na tem, da bomo imeli v republiki »državne šole« v prvem pomenu te besede, kar pomeni, da bodo učitelji, zaposleni v teh šolah, javni uslužbenci z zagotovljenimi, svojemu delu primernimi plačami. To predvideva tudi prenos vseh finančnih del iz šole v občinske oziroma re- publiške finančne servise. V odvisnosti od tega, kdo bo šolski ustanovitelj pa bo tudi imenovanje ravnateljev, v državni šoli bo ravnatelja imenoval ustanovitelj, pred- videva pa se, da bo za osnov- ne šole to pristojnost občin- skih skupščin, srednješolske ravnatelje pa naj bi imenova- li v republiškem ministrstvu za šolstvo. IVANA STAMEJČIČ IBM!!!!] Pa Pirnat? Manj znan slovenski pre- novitelj - sicer pa Celjan, ki sliši na ime črnega ptiča - je oni dan dejal, da Demosove občinske vlade niso naredile še ničesar. V Ljubljani, je re- kel, so zaradi nedeljskih maš v bližnji cerkvi le ukinili bolšji sejem, v Celju pa... Prav zares: kaj so Demoso- ve vlade potrebnega in po- membnega v minulih treh mesecih storile tukaj, na Celjskem? Ali pa bi se, če smo do oblasti malce bolj prijazni, morali vprašati dru- gače: kaj sploh lahko sto- rijo? Minister Pirnat je prejšnji teden v Šentjurju županom razlagal, da je oblast precej blokirana z veljavno komu- nistično zakonodajo, ki jo je nemogoče nadomestiti z no- vo tako hitro, kot bi si želeli. Ostanimo kar pri tej zadevi in omenjenem šentjurskem pogovoru, ki naj bi pojasnil, kako in kdaj se lahko občine nadejajo predpisov, ki jim bodo omogočili zmanjšanje administriranja in s tem tudi pocenitev svojih občinskih servisov. Manjše racionaliza- cije so sicer mogoče že sedaj, reorganizacija državne upra- ve pa bp morala počakati na sprejetje nove slovenske ustave in zakona o državni (republiški) upravi. Z njima naj bi, je razlagal Pirnat, po- stopoma v dveh letih in pol občinam odvzeli obveznost opravljanja mnogih poslov, ki so v bistvu državni. Lepo in prav, bi rekli, čeprav bo malce dolgo trajalo. V čem je torej kljuka, zaradi katere nastaja pričujoči komentar? V tem, da Demos na obla- sti očitno vse premalo razmi- šlja kot izvoljena oblast, pre- več pa kot združba politične koalicije na oblasti. V dveh letih in pol se nam v Sloveni- ji namreč lahko zgodijo voli- tve vsaj še dvakrat. Ce bodo slučajno njihovi rezultati vsaj malo okrepili levi blok (z liberalci, socialisti, preno- vitelji in morda celo social- demokrati in zelenimi), bo- mo sedanje Demosove zami- sli o reorganizaciji občinskih uprav najverjetneje spet spreminjali. Prenovitelji so se namreč že pred zadnjimi volitvami močno ogrevali za regionalizacijo Slovenije in policentrični razvoj na vseh področjih. Po drugi strani tudi zato, ker je morda »od- ločanje o vsem kar po obči- nah marksistična zabloda«, kot bi rekel gospod Pirnat, vendar nam že lanski amandmaji k ustavi, ki so občinam vzeli nekaj pristoj- nosti, posebej pa sedanja praksa »pomembnosti Ljub- ljane« jemljejo nekaj zaupa- nja v Demosov večni prav. Zato je vsako vladanje, ki se v konkretnih nalogah ne loteva zadev tako, da bi jih v času vladanja tudi izpelja- lo, ki torej ne upošteva naj- krajše možne dolžine svoje- ga mandata, le besedna in papirnata izguba časa. Pa ne glede na to, kaj kakšen pre- noviteljski ptič natolcuje. Nenazadnje bi tale sestavčič posvetili tudi komunistom, če bi bili zdajle na oblasti in bi obljubljali grozdje, ki bo dozorelo čez tri leta, ko bodo morda že sami pod rušo. BRANE PIANO Sindikalna trgovina Celjski sindikalni svet ZSSS namerava odpreti trgo- vino za svoje člane, v kateri bodo prodajali živila in skr- beli za nabavo ozimnice. Cene naj bi bile nižje kot v drugih prodajalnah, v trgovini pa bo- do kupovali člani Svobodnih sindikatov s članskimi izkaz- nicami. Na posvetu s predsedniki sindikatov v podjetjih so člani občinskega sveta predstavili celoten projekt, ki so si ga naj- prej zamislili kot zadrugo. Ker pa ta zahteva več časa in pri- prav, bodo najprej odprli trgo- vino, ta pa naj bi kasneje p' sla v zadrugo. Sindikalni visti so na posvetu pr^ ' podprli, imeli so le ponii^' ob določilu o članskih iz^ cah, kijih člani še vedno jo. Sicer pa bo za vse pot okrog ustanovitve po- sindikalni svet skupaj z nim podjetjem SEP, ki t spevalo 1,3 milijona din Trgovino n^ bi odprli še izbirajo le še lokacijo in imajo dve možnosti: sejn bo v stavbi bivših družbenj litičnih organizacij ali prostore Eleganta. m Če hočeš poseči v aktivno politično življenje, potem to stori! Socialdemokrati so tvoji somišljeniki in kolegi. Oglasi se na sedež stranke na (trenutno še): Titov trg 3/2 (tel. 26-845) vsak dan od 12.00 do 20.00 ure. Hočemo neodvisno, svobodno in v evropske tokove vpeto Slovenijo s tremi zvezdicami na čelu! Pobude in predlogi laškega Demosa Začetek živabne politične jeseni v Laškem Koordinacijski odbor laškega De- mosa je minuli teden na prvem sestan- ku po parlamentarnih počitnicah spre- jel vrsto stališč in usmeritev za svoje nadaljnje delo. Med kratkoročnimi na- logami je glavni poudarek namenil predlogu za dopolnitev dnevnega reda za zasedanje vseh treh zborov skupšči- ne občine Laško v tem mesecu. V njem je opozoril na aktualne in žgo- če probleme v občini in nakazal dejan- ske možnosti razreševanja na vseh po- dročjih, tako v gospodarstvu, finan- cah, ekologiji, izobraževanju, socialni politiki kot ostalih, z jasnimi opredeli- tvami in izhodišči pri vseh vprašanjih. Laški Demos je opredelil tudi več aktivnosti za delovanje med svojimi volilci in krajani. Pri tem gre pred- vsem za uresničevanje programa vero- dostojnega informiranja na vseh rav- neh. Tako bodo posamezne delegacije, v katerih bodo zastopane vse stranke, v tem in v naslednjih mesecih obisko- vale posamezne krajevne skupnosti in naselja v občini. V nedeljo, 9. septembra, je že bilo prvo srečanje s krajani v Šentrupertu - krajevna skupnost Breze. Pogovarja- li so se o delu Demosa v povolilnem obdobju in njegovih načrtih do konca leta. Osrednja pozornost je bila name- njena gospodarstvu in kmetijsl, Sasilske zveze Slove- Kt^ Pa še ne pomeni, da prizadevnih žen- v našem društvu. idfjf prizadevno pomaga- i'4ki^^h tistih deUh, ki jih \u^^ opravljamo, in so 'tifj v veliko in drago- r^^^°^- Verjetno smo ^.,^akih gasilskih dru- lai^' se lahko pohvaUmo ^i prizadevnimi žen- iVIorje pod Konjiško goro Pravilo, da Slovenci pojemo premalo morskih sadežev, velja tudi, ali pa še bolj, za Konjičane. Eden izmed vzrokov za to je v tem, da doslej niso imeli ribarnice s pe- stro ponudbo rib, školjk, škampov, lig- njev... Zdaj bodo lahko jedilnik popestrili tudi s temi dobrotami iz morja. Na Celjski cesti 22, v preurejenem objek- tu, je namreč Franc Kline pred kratkim odprl majhno ribarnico v enem delu, v dru- gem pa okrepčevalnico, iz katere diši po sveže pečenih ribah. Franc je po poklicu trgovec in ko je hotel na svoje, je dobro premisUl in ugotovil, da mestu manjka ribarnica. Ta je bila sicer predvidena že s srednjeročnim načrtom ob- čine, vendar se družbeni sektor zanjo očitno ni ogrel. »Vedel sem, da bodo vsaj na začetku teža- ve s prodajo morskih sadežev. Ljudje so nezaupljivi, mnogi ribe niti očistiti ne znajo, kaj šele, da bi vedeli, kako se jo pripravi in kaj sodi k njej kot dodatek ali začimba. Še huje je s školjkami, škampi. Imam tudi sve- že postrvi iz ribnika pri Stranicah in, zani- mivo, te ljudje bolj kupujejo.« Tako se Franc Kline s še štirimi zaposlenjpii v obeh delih lepo urejenega objekta pogosto znajde v vlogi svetovalca. Zdi se mu vredno ljudi naučiti kupovati in pripravljati ribe. Z dobrotami iz morja ga zalaga Delamaris, zato so maloprodajne cene enake kot v dru- gih ribarnicah. Morske sadeže je v ribarnici Franca Klineta mogoče tudi naročiti za do- ločen dan, kar zagotavlja, da so le-ti zares sveži. Zaenkrat pa ga, kot pravi, »rešuje« šank v ribji okrepčevalnici, a upa, da se bodo ljudje sčasoma le navadih na vonj po morju, pa čeprav pod Konjiško goro. MATEJA PODJED Gasilski Jubilej na Kristan vriiu Ob prazniku občine Šmarje so pro- slavili 40-letnico obstoja tudi člani ga- silskega društva Kristan vrh. V dru- štvu je trenutno 62 aktivnih članov (majo dve desetini, člansko in mladin- sko), predsednik je Albin Mikša, po- veljnik pa Marjan Mikola. Uvodni del slavja ob 40-letnici so pripravili v telo- vadnici osnovne šole, med drugimi pa so bili navzoči tudi častna člana občin- ske gasilske zveze Šmarje predsednik dr. Anton Sok in poveljnik Vinko Saj- ko ter predstavniki pobratenega gasil- skega društva Straža Hum na Sutli. Sedanji predsednik društva Albin Mikša je povedal, da so pobudo za ustanovitev društva na Kristan vrhu dali gasilci iz Rogaške Slatine, podprh pa so jih gasilci iz Mestinja. V začetku je bilo 12 članov, ki pa so se bolj ukvar- jali s kulturno dejavnostjo, da so tako zbrali denar za nakup potrebne gasil- ske opreme. Zato tudi ni čudno, da je danes na stavbi napis »gasilsko kultur- no društvo«. Prvo opremo so prispeva- li gasilci iz Rogaške Slatine in Poljčan, začeli pa so v kletnih prostorih župniš- ča. Pomembno delo je opravil doma- čin Ignac Škodič, ki je leta 1953 dal predlog za izdelavo motorne brizgalne, sicer pa seje vse tehnično delo odvija- lo v njegovi delavnici. V jubilejnem letu so gasilci na Kri- stan vrhu dobili novo orodno vozilo ter razvili pionirski prapor, pripravili pa so tudi prijetno srečanje v obnovlje- nem gasilsko-kulturnem domu. Odlikovanja predsedstva Gasilske zveze Slovenije so dobili: Jakob Hre- povnik, GD Rog. Slatina, 1. stopnje, Jože Škrabel, GD Rog. Slatina, 1. stop- nje, Albin Mikša, GD Kristan vrh, 2. stopnje, in GD Kristan vrh 3. stopnje. Priznanja ObGZ Šmarje so dobih Jan- ko Žlof, Branko Murko, Martin Ka- menšek, Anton Vogrinc st., Franc Ore- šič, Janko Žurman in Viki Povalej. Spričevala o strokovni izobrazbi in na- ziv nižji gasilski častnik so dobili Edo Jagodic, Jože Čakš in Anton Ogrinc mlajši. Zlate plakete je društvo podeli- lo Ignacu Škodiču, Antonu Žlendru, Francu Fajsu in Francu Orešiču, s spo- minskimi darili pa so se spomnili Franca Potočnika, Darka Bizjaka, Franca Brecka, Zavarovalne skupno- sti Triglav-Območne skupnosti Celje, Vladislava Arniča in Janeza Drofe- nika. Daje gasilski jubilej na Kristan vrhu uspel, so pripomogh domači kulturni- ki, godba na pihala steklarne Rogaška Slatina in ansambel Štajerski vrelec ter seveda vsi krajani s pomočjo pri drobnih opravilih. TONE VRABL Prehodni pokal v Sisak , v letu, ko slavijo gasilci Škofje vasi 85-letnico obsto- ja, so pripravili že 14. tekmo- vanje za ^ pokal krajevne skupnosti Škofja vas. Nasto- pilo je triindvajset moških in sedem ženskih desetin. Tek- movanje je bilo na urejenem poligonu za gasilskim do- mom, kjer naj bi bil po pr- votnih načrtih tekmovalni in vadbeni poligon za vse gasil- ce celjske občine. Prišlo pa je do spremembe, kajti osrednji poligon z vsemi po- trebnimi napravami bo tam, kjer imajo svoj prostor celj- ski teritorialci. Letos je na tekmovanju zmagala enota gasilskega društva Trebarjevo Desno iz Siska, domačini pa so bili drugi. T. V. 10. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 Sreča, ki se iskri iz Aničinili oči Anica Ogrinc je priletela iz Havane v Čačo vas Anica Ogrinc, enaindvajsetletno dekle iz Čače vasi v Kostrivnici, se je v sredo, 5. septembra, vrnila iz daljne Kube. Da, to je tista Anica, ki je bila po prepričanju jugo- slovanskih listov obsojena na večno temo. Retinosis Pigmentaria velja pri nas za ne- ozdravljivo bolezen. Le srečnemu nak- ljučju se je treba zahvaliti, da je Anica spomladi, v zagrebški reviji Arena pre- brala, da živi in dela v Havani zdravnik, profesor, ki z operativnim posegom zau- stavi napredovanje te bolezni. Takrat se je Anica soočila z velikim pro- blemom: kako priti do Kube in kako porav- nati stroške operacije in bivanja v kliniki v Havani. In spet se je v Aničino nesrečo prikradel delček sreče, ko smo za te njene tegobe izvedeli v naši hiši in, skupaj z Ra- diom Šmarje, organizirali široko akcijo ter ji dah ime: Za Aničine oči. Na stotine je bilo dobrih ljudi, ki so, vsak po svojih močeh, prispevali za Aničino pot ter operacijo in vrnitev v domači kraj. Zdaj že lahko zapiše- mo: Zmagali smo! Zmagala so naša srca, zmagala je sohdarnost. Zdaj se Anica čisto drugače smeji v nedeljo popoldne smo jo obiskali. Ko je zaslišala naš avto, je prihitela iz hiše, vsa nasmejana. To ni bil tisti spomladanski, vljudnostni in nepristni nasmeh. Tokrat je bil pravi, iz srca sevajoč. Stopimo v hišo. Tudi mama Anica se smeji, a se kmalu obr- ne, ker si skrivoma obriše oči. Srečen je brat Albin in srečen je oče, kije bil tega dne v službi. Spomladi še redkobesedna, je zdaj Anica zgovorna da le kaj. Kar v eni sapi bi nam rada povedala vse in o vsem. Da je operacija uspela, nam najprej odgovori. Z operacijo je profesor Orfilio Pelaez dose- gel, da se ji vid ne bo slabšal. Pa ne le to! Anica zdaj celo bolje vidi, njeno vidno polje se je občutno povečalo. Stanje pa se tako rekoč iz dneva v dan izboljšuje ob terapiji, ki jo je določil očesni strokovnjak iz Hava- ne. Spomladi, predvidoma aprila, bo spet odpotovala v Havano, na kontrolni pregled. Do takrat mora jemati zdravila, čim manj obračati glavo in se izogibati telesnim in duševnim naporom. Ko sname očala, sta njeni beločnici res kot pri angora zajčku, a bo ta rdečica sčasoma izginila. Mama Ani- ca je napekla goro izvrstnega peciva, koza- rec z rdečim vinom pa zapoje ob želji: Na zdravje! Strali pred negotovostjo Anica je s skupino šestnajstih Jugoslova- nov z isto diagnozo z zagrebškega letališča odletela 13. avgusta ob 13. uri in pristala na letališču v Havani naslednjega dne ob istem času (našem) času. Bila je to druščina upajočih Jugoslovanov iz skoraj vseh delov oziroma republik. Iz dneva v dan so si bili večji prijatelji in nikomur niti na pamet niso prišle naše neumne in nevarne politič- ne zdrahe. Istega dne jo je na khniki pregledal profe- sor Pelaez in čez nekaj dni določil datum operacije: 22. avgust. Anica pravi, da se operacije ni bala, zelo strah pa jo je bilo ob misli, kako bo potem. Kaj če bom popolno- ma oslepela, se je neštetokrat vprašala. Operacija je bila neboleča, negotovost pa jo je potem spremljala še ves teden dni, do 29. avgusta, ko so ji sneli povoje z oči oziroma glave. Najprej se ji je močno vrtelo v glavi, vse okoli nje je plesalo, počutila seje kot bi bila omamljena, brez ravnotežja. Šele tretji dan se je svet okoli nje umiril. Takrat je vedela, da operacija ni spodletela. Potem je prihajala do čudovitega spoznanja, da vidi tudi v mraku, kar ji pred operacijo ni bilo dano. O bolnišnici v Havani, ki je bolj podobna zdravilišču, ve povedati vse najlepše, zlasti o prijaznih sestrah in ostalem bolnišnič- nem osebju. Se pa grdo nakremži, ko jo vprašamo o hrani, ki jo je uživala. Prav nič ni podobna naši, je neokusna, neslana, pu- sta, v glavnem krompir v obhcah in piš- čanci. Popoldne in zvečer je imela prosto, lahko je šla v mesto. V starem delu Havan^ čina, v novem delu bogastvo. Večinoi^^ je gibala v starem delu in se sreč ■ z ljudmi, ki so zelo prijazni. Bilo je soparno, velikokrat deževno. »Kupjtj ^'^^^ vse, kar ta svet premore, pa še pocp^''« vse. Najbolj sem uživala v lokalih, kjp'jt igrali domačo, izvirno glasbo, zlasti 1 ^ izvrstnih sladoledih in sadnih soi Fantje so luštni, večinoma so mulaij vih Kubancev, domačinov v mestu sk da ne vidiš. Ljudje so skromno oble^^" njihovim avtomobilom pa sem se r,;^' nost smejala. Takšne pri nas vidiš san v starih filmih. V novem delu Havane seveda, vse čisto drugače. Nikjer nisem ^" dela nobenega vojaka, politične napeta!!" sploh ni čutiti. Ker ljudje znajo edin^ špansko, sem se morala sporazumevati? z rokami. Pa kako počasni so ti ljudje, zi^ se to čuti v lokalih pri strežbi, ko ti'w uživajo svoj socializem,« se pri kraju pri^ vedi prešerno nasmeji. »To se ne da opisati« Kot naročena stopita v Ogrinčevo skrom, no hišo Stanka in Vlado Schmidt s sink^ Janijem. Anica je zaposlena kot cvetličajj v njunem lokalu v Rogaški Slatini. Ves^ sta ji stala ob strani, poskrbela, da je im^ v rokah vse potrebne papirje in vozo\ " ob povratku pa sta jo pričakala na z, škem letališču in jo pripeljala v Kos- co. »Uslužbenka na letališču je po zvo naročila, naj nekdo pride pomagat .. Ogrinc. Z možem sva pomislila na nair še: kaj če je Anica slepa! Pa sva jo kn ^ zagledala od daleč in od daleč nama j« dostno pomahala. To je sreča, ki seje ne:; opisati. Z Anico so bih še ostali srečni o;, dravljenci in videti te srečne ljudi - ne 't;' prizora ne moreš nikoli pozabiti,« je : dala Stanka. Osemletni Jani si je mi ogledoval razglednico z napisom Cubaj z naslikanim velikim letalom. »Mami, kak pa letalo zaovinka?« In spet smo se vi smejah. Predno smo si stisnih roke, je An ca naročila: »Pozdravite vse vaše bralcei poslušalce in jim povejte, da sem jim nei merno hvaležna. Brez njihove pomoči..,p še to jim povejte, da sem jim, naslednji dai ko sem prispela v Havano, poslala razgla nico s pozdravi. Tistega dne sem napisal najmanj dvajset razglednic pa doslej šen bena ni prišla v Slovenijo.« Ja, tudi to je Kuba. Za mnoge nesrei otok, za Anico pa prav gotovo otok sreče svetlobe. ' MARJELA AGRE BI RADI, DA LJUDJE IZVEDO ZA VAS Pokličite nas in poskrbeli bomo za tO. telefon: 26-812 Rel^lamno informativna dejavnost - objavljanje rel^lam in obvestil na svetlobnem displayu v centru Celja 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 11 gSO let Gornjega Grada r •torek so v občini Mozir- ^ yili občinski praznik. insko priznanje so letos celili Gornjemu Gradu, letos proslavlja 850. i jpico, in vsem, ki so so- »J^.ali pri obnavljanju ''tedrale. r davnem letu 1140 so ple- \| j^i so imeli v lasti Zgor- ^'■gavinjsko dolino, podari- Ij,posest oglejskemu patri- Ji patriarh Pelegrin pa jo Vto podaril gornjegraj- Ljiu samostanu. Benedik- ti so bili takrat znani po t, Evropi in so tudi v tem Siju postali nosilci umet- K^e kulture. Iz tega ob- je ohranjenih malo Kinenikov, letos pa so jeli sestaviti ostanke An- Sevega oltarja. Benedik- m samostan je na tem ^ročju deloval točno 333 Sredi 15. stoletja je bila isanovljena ljubljanska ^jfija in dodeljen ji je bil iji samostan z vsemi pripa- ijočimi posestvi. Menihi so ,razšli, namesto njih pa so i tam nasehU škofijski du- )\iiiki, ki so se šolali v tako lenovanem marijanskem jegiju. Gornji Grad je po- ji letna rezidenca Ijubljan- ji škofov. Že kmalu v za- Jku 16. stoletja je knezo- ;of Krištof Ravbar prezidal utrdil samostanska po- jpja, da bi se lahko branili «1 Turki. V 18. stoletju pa ;ofu grofu Attemsu poslop- niso več ustrezala in do ial752 je dal zgraditi novo točno graščino. Tega leta pričel tudi z gradnjo seda- e baročne stolnice sv.Mo- irja in Fortunata. Za časa sarja Jožefa II. je moral of Herberstein zapustiti mji Grad, ki je bil tudi dčen iz ljubljanske škofije, ivedno pa sta ostala v njeni It cerkev in graščina, iščine danes ni več. Njeni ovi so previharili vse vi- šje mračnega srednjega ia.po vojni pa so jih uniči- li na ta način prikrajšali ne mo Gornji Grad, ampak a Slovenijo za edinstven •Iturni spomenik. •^red petimi leti so v Gor- Gradu začeli obnavljati •Pnijsko cerkev sv. Mohor- "1 Fortunata, letos pa so 'novo zaključili. Največ za- za obnovo ima duhov- *Ivan Koren, ki je tudi W občinsko priznanje. J^hvalnem govoru je pove- da brez pomoči in sode- 'vanja krajanov, ki so nese- ^10 žrtvovali čas in sred- dela ne bi dokončali. Gornji Grad, predvojno mesto ter središče življenja in kulture v prejšnjih stolet- jih, je ponovno začel kultur- Praznik občine Mozirje v soboto je bila v Prosvet- nem domu v Gornjem Gradu slavnostna seja skupščine občine Mozirje, na kateri so proslavili občinski praznik. Občinsko nagrado so prejeli kraj Gornji Grad, ki letos sla- vi 850 let obstoja, in vsi, ki so sodelovali pri obnavljanju župnijske cerkve sv. Mohor- ja in Fortunata v tem kraju. Predsedik mozirske občin- ske skupščine Andrej Pre- sečnik je v svojem govoru povedal, da praznujejo letos občinski praznik brez delov- nih zmag, vendar v novih po- gojih večstrankarske demo- kracije. no živeti, kar občinsko pri- znanje nedvomno dokazuje. URŠKA KOLENC Foto: EDI MASNEC Priprave na beio zimo Na Golteh nad Mozirjem se že pripravljajo na zimsko sezono. Vsa ta leta, ko ni bi- lo snega, so vplivala na to, da so letos izboljšali ponud- bo in pripravili drugačen program prodaje. Letos so na Golteh name- sto predprodaje smučarskih vozovnic razpisali obvezni- ce. Ugotovili so, da s sezon- skimi kartami niso bili zado- voljni niti kupci, saj ni bilo snega, niti delavci na Golteh, saj karte dostikrat niso imele prave vrednosti. Pri obvezni- cah pa je 10 kuponov, ki jih bo mogoče kadarkoli porabi- ti kot dnevno karto. Obveznice imajo dvojno ceno. Za odrasle bo treba od- šteti tisoč štiristo dinarjev, za otroke pa tisoč dinarjev. Kdor ima shranjeno še lan- sko letno karto, bo imel pri nakupu obveznic 15 odstot- kov popusta. Glavnica in obresti se bodo 5 let obresto- vale po 20-odstotni obrestni meri, zato na Golteh menijo, da je to prava priložnost za nakup kart. Kuponi na ob- veznicah bodo veljali tudi za ski poligon in nočno smuko. zraven pa bo še 5 kuponov za vožnjo z gondolo. Število ob- veznic je omejeno, saj so jih razpisali le v vrednosti 25 od- stotkov od načrtovanega pri- hodka v zimski sezoni. V Ce- lju bo obveznice možno na- baviti v Montenegro ekspre- su, Merxu in Kompasu. Vsa sredstva, ki jih bodo dobili s prodajo obveznic, bodo na Golteh porabili za investici- je, saj bi radi ustvarili kvali- tetne pogoje za zimsko po- nudbo. V ta namen bo že letos do- grajen smučarski poligon na Medvedjaku z vsemi potreb- nimi pripravami za za- sneževanje. Tako bo na Gol- teh možno smučanje, tudi če ne bo snega. Naslednje leto bodo dokončali nov dostop čez Praprotnico, kar bo prav tako omogočilo kvalitetnej- šo _smuko. Že letos pa so na Golteh popravili in dogradili hotel, ki je sedaj uvrščen v B kate- gorijo. Popravili so del staci- onarja in receptorski del za hotelske goste. Obnovih so tudi stare depandanse, ki bo- do namenjene za mladinski turizem, v novozgrajenih de- pandansah pa so uredili apartmaje. Na tak način naj bi Golte postale izhodišče za turizem v okolici in celotni Zgornji Savinjski dolini. Ugotovili so, da je bila nji- hova največja pomanjklji- vost neustrezni marketinški pristop, saj so se preveč na- slanjali na druge. Sedaj so si marketing sami urediU, tudi prodajo vodijo znotraj po- djetja. Ta način se jim je obrestoval že v letni sezoni, saj so imeli letos poleti na Golteh obisk, ki je presegel vsa pričakovanja. .............URŠKA KOLENC Super ali idealno Rogla je v poletnem času turistično in športno obarva- na. Poleti razkaže sij zelenih planjav, pozimi, ko te planja- ve pobeli sneg, pa privablja predvsem smučarje. Ustavili smo nekaj turistov in jih povprašali, kako jim je na Rogli všeč sedaj, poleti. Silva Kutlača iz Brežic: »Na Rogli smo prvič in prvi vtis je idealen. Z vnučko ho- dimo na sprehod in se pri tem zelo sprostimo. Prišli smo predvsem zaradi oddiha v tej prelepi naravi, ko te nihče ne moti in si sam, če hočeš biti sam.« Mitja Orlačnik s Paškega vrha: »Lepo je, vseh športov se lahko lotiš, poleg tega pa ni drago, saj na primer na- jem kolesa stane samo 75 di- narjev, voziš pa se lahko celo uro. Na Roglo prihajam vsak dan in poleg kolesarjenja se velikokrat tudi kopam.« Marjan Močnik iz Ljublja- ne: »Tukaj smo v bungalovu, ki je last podjetja. Na Roglo smo prišli za 14 dni na do- pust. Otroka rada preživljata čas na gugalnici pred hote- lom. Malo hodimo okrog in se predajamo užitkom spre- hodov, nameravamo pa si ogledati še nekaj zanimivih točk. Predvsem smo prišli sem zaradi boljšega zraka in sprostitve, ki v naglici vsak- dana skoraj ni možna.« Vukosava Mitrovič iz Splita: »Rogla je zelo lepa za sprehode, tu vdihavamo svež zrak. Povedati moram, da je tukaj zelo lepo urejeno in kljub popolni zasedenosti hotela ne najdeš nikjer nobe- nega odpadka. Res je zelo le- po. Kar pa zadeva zabavo, jo tu sicer imajo, vendar smo prišli sem predvsem zaradi miru, počitka. Včasih gleda- mo televizijo, drugače pa se zabavamo v krogu družine, kartamo in podobno.« SIMONA BRGLEZ '^^vi domače obrti He^gj^^^^idu pri Grobelnem so pripravili dneve domače obrti in turizma, katere si je %{^^ veliko obiskovalcev. V akciji je sodelovala domala vsa vas, predstavili pa so kHut^^^^^ kmečka orodja in rokodelske izdelke, ki so znani daleč naokoli. Gospodinje v zakladnico doma pripravljenih jedi, dr. Janez Bogataj pa je predaval o starih ?sev^^,^^ovenskem ter obenem ugodno ocenil prireditev v Šentvidu. Tridnevne razstave .^likem številu udeležili predvsem osnovnošolci, ki so ob tem spoznali delo svojih videh, kaj lahko naredijo spretne in pridne roke. EDI MASNEC Nov izvir zdravja Terme v Zrečah v kombinaciji z Rogio Terme Zreče, gradi jih zre- ški Unior, dela pa izvaja In- grad, bodo odprli prve dni ok- tobra, zato zdaj hitijo z za- ključnimi deli. Tako bodo razširili turistič- no ponudbo na Rogli z zdravi- liškim turizmom, od katerega si veliko obetajo, saj je pov- praševanje zlasti med tujimi gosti, že zdaj veliko. Terme Zreče ob hotelu Dobrava, ki bo zdaj sestavni del njih, so začeli graditi pred dvema le- toma. Zastavili so si obsežen pro- jekt, saj bo zdravilišče imelo kar štiri bazene, dva zunanja in dva notranja. Posebno zanimiv je večji, zunanji bazen v obliki »ledvice«, postavljen tik ob gozdu, za katerim nameravajo v prihodnje zgraditi še tenis igrišče. Terapevtski bazen bo v pokritem delu objekta. Vso potrebno opremo zanj že ima- jo, prav tako zdravnika, potre- bovali pa bodo še nekaj fiziote- rapevtov. V sklopu term bodo tudi savne, solaris in feetnis center. Izvajali pa bodo zdrav- ljenje s hidro-terapijo, elektro- terapijo, termo-terapijo in ki- nezo-terapijo. Uredili bodo te- lovadnico in trim kabinet in ambulanto z diagnostičnim oddelkom. Zdravilna voda v pokritem bazenu, ki sojo na- šli v Zrečah, ima 34,5 stopinj, za terapijo pa jo bodo dogreli na 37 stopinj. Že lani so okoli term začeli urejati tudi okoli- co, park, sprehajalne poti, na- redili so oboro in vanje naselili damjake in gamse. Vse to in usposobljeni zdrav- stveni delavci, bo gotovo omo- gočilo ustrezno rehabilitacijo bolnikom z degenerativnimi obolenji, poškodovanim in operiranim na gibalih, pa tudi športnikom in delavcem, ki so oboleli ali pa se poškodovali pri delu. MP 12. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 J«!Ul|j,, Gledališče v Jubilejnem letu Zanimanje za obisk v Talijenem hramu letos narašča Celjski gledališčniki bodo novo sezono začeli letos prej in drugače, kot je bilo to v navadi. Spomnili so se namreč na najmlajše iz celj- skih vrtcev, ki navadno pri- dejo v gledališki hram šele pozno jeseni ali pozimi. Za- to so se v gledališču dome- nili ponoviti Andersen-Ve- rasovo delo Daleč od dvor- ca. Predstava, ki so jo odi- grali včeraj, 12. septembra, je pokazala, da so s tako na- ravnano repertoarno politi- ko v gledališču krenili v pravo smer. Premiera otroške igre Da- leč od dvorca v režiji Mirana Herzoga je bila pred tremi leti, zdajšnja ponovitev na pragu sezone pa je bila že sedemdeseta po vrsti. Na tak način želijo v gledališču vzgajati mlado občinstvo, ki bo seveda prišlo na svoj ra- čun tudi letos zlasti v Tednu otroškega programa, ki bo od 16. do 23. decembra. Tudi za ta program pripravljajo nekaj novosti in presene- čenj. Nekatere osvežitve in novosti pa prinašajo tudi redna abonmajska ponudba in gostovanja. Celjsko gledališče namreč v tej sezoni praznuje 40-letni- co dela. V prvi sezoni je gle- dališče uprizorilo štiri pre- miere, v drugi pa kar devet. Obe sta bili pod upravni- škim vodstvom Fedorja Gra- dišnika. Letošnja sezona bo v znamenju štirih desetletij kontinuiranega in uspešne- ga dela poklicnega gledahš- ča. Pripravljena je posebej pazljivo in odgovorno z mi- slijo, da bi čim bolj sprego- vorila našemu času, da bi od- pirala zmeraj aktualna in za človeka bistvna vprašanja, da bi nudila čim več estet- skega in duhovnega užitka vsem, ki imajo radi gledaUš- če in ki bi ga radi še bolj vzljubili. Za tako zamišljeno podobo vlada med gledalci, abonenti, že zdaj veliko zani- manje. Med šolsko mladino oziroma vodstvi šol zlasti za Cankarjeve Hlapce, ki bodo prva premiera te sezone, pa tudi za krstno izvedbo M6- derndorferjeve Camere obs- cure, ki jo bo avtor tudi reži- ral. Kot zanimivost velja za- pisati, da bo mladinsko igro Evgenija Švarca, Zmaj, reži- ral gost. To bo Igor Stransky, direktor in umetniški vodja prijateljskega Slovackega di- vadla iz Uherskega Hradišta, katerega gostje so bili Celja- ni junija. Beckettov Čakajoč na Godota bo izziv »hišne- mu« režiserju Franciju Kri- žaju. Škrlatni otok Mihaila Bulgakova pa bo postavila na oder režiserka najmlajše generacije, Katarina Pegan, ki s sodelavci že snuje upri- zoritev in zna presenetiti. In ne nazadnje so tu še Galino- ve Zvezde na jutranjem ne- bu v režiji Francija Križaja. Ponovno bo zaživel oder Herberta Gruna, na njem pa Baron Miinchausen in Kaba- ret Svetlane Makarovič. Komaj 18-članski ansam- bel je razpisal 24 abonmajev, najbrž največ v Sloveniji, ob tem, da bo ponovil še neka- tere uspele predstave iz mi- nulih sezon. Letos bo ponov- no v gosteh Slovensko stal- no gledahšče iz Trsta, Celja- ni pa bodo igrai v Trstu. Ob- činstvo se v znamenju okro- gle obletnice obstoja gleda- hšča obeta bogata ponudba, ki jo bodo okrepih tudi z druge strani. Odprh bodo namreč prenovljeni gledaU- ški bar, ki bo odprt pred predstavo, med jo in, kar je najvažnejše, tudi po predsta- vi in kjer bo priložnost za iz- menjavo mnenj o predstavi in o vsakdanjih stvareh. MATEJA PODJED Obnovljena Ravlanova kapela v soboto je bila v Vinski gori slavnostna maša ob posvetitvi obnovljene Ravlanove kapele. Leta 1925 jo je v svoji hiši postavil Vinko Krajnik. Kapelo je načel zob časa, mlad] rod družine Ravlan pa ni držal križem rok. Pri obnovi je pomagal Stanko Ograjenšek, kije obnovljeno kapelo tudi poshkal. LOJZE OJSTERŠE]^ Sedem andraških debelih let Na nedeljski prireditvi Družina poje v Andražu je dr. Zmaga Kumer, marljiva mravlja slovenskega glasbe- nega narodopisja, rekla ne- kako takole: andraška prire- ditev je srečno pripeljala svojo nalogo do folklornega števila sedem. To je plod lju- bezni in truda kroga ljudi okoli Konrada Brunška, An- draž pa je dobil v Sloveniji mnogo posnemalcev in tako naj tudi ostane. Pristavila je še rahel opomin, da bi dru- žinsko petje moralo biti iz- virno, zaresno, ne le zaradi nastopa na tej ali podobnih prireditvah. Enaindvajset družin je to- krat pelo in le dve prijavljeni sta z opravičljivim razlogom manjkali. Največje bilo sku- pin z mešanimi glasovi, kot družine po spolu tudi so, dve sta bih zgolj sestrski in ena bratovska. Kako so peli? Lepo! Lepo jih je bilo shšati in videti. Vendar skrb Zmage Ku- mrove le ni bila odveč. Da nekatere skupine le ne poje- jo prav pogosto, se je dalo slišati že zato, ker nekateri, predvsem moški, niso imeli besedila pesmi čisto v obla- sti. Značilnost družinskega petja je, če seveda ne gre za prevelike starostne razlike, da pojejo z uravnovešeno močjo glasov. Vendar pa je v Andražu tak prisluh mogo- če pripisati ozvočenju, ki bi mu bilo v bodoče treba po- svetiti več strokovne skrbi. Andraška prireditev ni ni- koli postavljala v ospredje zahteve po izrazito ljudskem načinu petja. Družine pojejo, kakor pač pojejo. Toda ljud- ski način - naprej, čez, popri- mejo - ne potrebuje intona- cije in pevec, ki vstopi, vsto- pi Pfič, ko sta se mu uskladi- la grlo in uho. Geslo pevske prireditve Družina poje je: Peli so jih moja mati. To je andraško prireditev obvarovalo pred sodobnimi popevkami na- rodno-zabavnega žanra. Iz- brane pesmi so vsebinsko in razpoloženjsko kar široko segle v zakladnico slovenske narodne pesmarice. Slišali smo nekaj pripovednih, ne- kaj ljubezenskih in takih, ki so jih peli in jih še pojejo ob domačih praznikih, ob delu in s šegami povezanih do- godkih. Naposled je tudi to, da so nekateri peli spreme- njene melodije in besedila, dokaz, da so segU po doma- čem izročilu in ne po kakšni pesmarici narodnih novejše izdaje. Le eni od nabožnih balad so prepevajoči izbrali malce preveč živahno vižo. Množica poslušalcev letos jih je bil poln prireditveni prostor in ves razsežen breg nad njim -je zgovorno in do- padljivo pričala o tem, da se zavest o slovenski samobit- nosti, podkrepljena s hote- njem po suverenosti, izkazu- je tudi v ljubezni do petja, posebej slovenske narodne pesmi - tako med tistimi, ki jo pojejo, kot drugimi, ki ji radi prisluhnejo. Zato je upravičena želja, da biblijskim sedmim debe- lim letom (kravam) ne bi nuj- no sledilo sedem suhih. Tam, kjer otroku mati zapoje uspavanko, kjer družina kak večer prisluhne medsebojni povezanosti v sozvočju zape- tih pesmi - in če takšne dru- žine niso bele vrane - potem zapoje tudi soseska - a nato, kot v Andražu, tisočera grla z vseh vetrov slovenske očet- njave. JURE KRAŠOVEC KOMENTIRAMO SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE vabi k vpisu abonmaja za sezono 90/91: Ivan Cankar HLAPCI Vinko Moderndorfer: CAMERA OBSCURA Jevgenij Švarc-Bogomir Veras: ZMAJ Samuel Beckett: ČAKAJOČ GODOTA Mi hali Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU in abonmajsko gostovanje STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA iz TRSTA Abonma lahko vpišete pri gledališki blagajni vsak delavnik od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure in sicer v času od 10. 9. do vključno 18. 9. za dosedanje abonente in od 19. 9. do vključno 22. 9. za nove abonente. Pričakujemo vas. Knjiga za vsakodnevno branje v okviru Mednarodnega obrtnega sejma so pripravi- li predstavitev knjige Živeti s Celjem, ki jo je izdal Novi tednik-Radio Celje v sode- lovanju z zasebnim podjet- jem Expres tajnica Mari- bor. Gre za publikacijo, ki na 250 straneh ponuja vse osnovne informacije o mestu. Na predstavitvi knjige je direktor Ekspres tajnice Jo- že Kovač predstavil celoten projekt knjig Živeti z... Pred dvema letoma je izšla prva o Ljubljani, nato so jo dobili Mariborčani, po celj- ski izdaji pa jo načrtujejo še za druga slovenska mesta. Avtor projekta je Vojko Per- havec, ki si je knjigo zamislil kot vodnik, almanah in še kaj. V njej naj bi prebivalci mesta našli koristne napotke za vsakodnevne potrebe, obiskovalci mesta pa naj bi dobili vrsto informacij o za- nimivostih Celja. Na pred- stavitvi je odgovorni ured- nik knjige Branko Stamejčič opozoril na težave pri nasta- janju knjige, za katero so za- čeli avtorji zbirati material po volitvah, v času, ko so se na vseh področjih pripravlja- le spremembe.^ Tako , bi na nekaterih mestih knjiga že zahtevala popravke in dopol- nitve, kljub temu pa je do- volj zanimiva in uporabna. Ali kot je zapisal odgovorni urednik v uvodu knjige: gre le za poskus spoznavanja mesta, njegovo dušo pa bo- ste morali najti sami. In kaj vse lahko najdete na 250 straneh poblikacije? Spoznali boste zgodovino Celja od prvih začetkov do današnjih dni. Našli boste podatke o prebivalcih, upravnih, kulturnih in dru- gih ustanovah. V pomoč vam bodo seznami trgovin. hotelov, gostiln, pošt, meha- ničnih delavnic... Če boste potrebovah obrtnika, ga bo ste brez težav našli v knjig skupaj z njegovim naslo- vom. Publikacija Živeti s Ce Ijem bo marsikomu v pomoč pri iskanju zaposlitve, socia! no, pravne in zdravstvene pomoči, da bo vedel, kam se mora obrniti in kakšne foi malnosti ga pri tem čakajo Knjiga vsebuje tudi vrsto predstavitev Celja skozi sta re in sodobne fotografski objektive. Del prostora pajf namenjen tudi oglaševanji podjetij in zasebnikov, jj; Otroška folklorna skupina Celjska folklorna skupina ŽPD France Prešeren ures- ničuje zamisel, staro več let, o ustanovitvi otroške fol- klorne skupine. Tako te dni že vpisujejo otroke od prve- ga do osmega razreda v dve skupini. Vpis poteka v pisar- ni Zveze kulturnih organiza- cij v Celju, možen pa bo tudi na prvem sestanku vseh sku- pin v ponedeljek, 17. sep- tembra, ob 17. uri, v vadbe- nih prostorih celjske folklor- ne skupine. Istočasno se lah- ko vpišejo tudi tisti, ki so os- novnošolske klopi že prenj sli, pa želijo plesati pri orp? njeni folklorni skupir tos bodo pričeh vaditi tobra. Medtem ko v folk skupini zbirajo nove t pa plesalci te dni ne pt jo. Tako so se v nedeljo uQt ležili mednarodnega sejma v italijanskem Pordenonu, kjer so v okviru sejemske^ dne držav Alpe-Jadran preflj stavili jugoslovanske plese 0% Taborski kulturni dnevi Jutri se pričenjajo v Žalcu tradicionalni Taborski kul- turni dnevi. V Savinovem salonu v Žal- cu bodo jutri odprli razstavo del slikarjev akademikov iz Savinjske doline. V kultur- nem programu bo nastopil Trio Lorenz, uvodno besedo pripravlja Milena Moškon, razstavo pa bo odprla Jelica Žuža. V soboto bo ob dvajse- tih v cerkvi Svetega Nikolaja v Žalcu koncert okteta Ado- ramus s Polzele in Savinj- skega okteta iz Žalca. Pone- deljek bo v znamenju glasbe- ne šole Rista Savina, kjer bo ob dvajsetih koncertirala pi- anistka Magdalena Navod- nik. Program za torek pri- pravlja Občinska matična knjižnica. Nastopih bodo člani folklorne skupine An- ton Tanc iz Marija Gradca, v dvorani kulturnega doma v Žalcu pa bo ob dvajsetih prireditev z naslovom Večer po domače. V sredo bo v Žal- cu gostovalo Slovensko mla- dinsko gledališče iz Ljublja- ne z otroško predstavo Skrivnosti avtorja Nika Gra fenauerja. Ljubitelji filmsl^* umetnosti bodo na svoj ^ čun prišh v četrtek, ko boj v kinu predvajali ameris^^| dramo Obtožena. Film je^^ nagrajen z oskarjem. Našle" nji dan, torej v petek, pajj ob sedemnajstih na sp^e? risani film Čudežni gozd-1*> borski kulturni dnevi se do zaključili prihodnjo to s taborskim več*.- pred tem pa bo ob seden • stih pred domom dru- slovenskega tabora kc' pihalnega orkestra iz L' Kozmetični in frizerski salon IRIS Cesta 1/8, Titovo Velenje Telefon: (063) 856-837 ŽELITE BITI LEPŠE, VITKEJŠE? Odslej vam poleg nege z MVOLIFTOM nudijo v salonu IRIS NOVOST - lasersko nego obraza in telesa! Odlično vam bodo pozdravili akne, brazgotine, strije, zmanjšali gube, odstranili gubice okrog oči, učvrstili prsi, odstranili cel ulit, bradavice in vtetovirana znamenja ter vas rešili odvečnih kilogramov. Nudijo vam tudi dermatološke preglede in nasvete! Pokličite, naročite se po tejefonu 856-$^7L TRGOVINA »CVETKA« Zadobrova 34/a Škofja vas - ozimnica po ugodnih cenah - Olje (11 po 14.90 din) - sladkor (1 kg po 10 din) Konkurenčne cene živil, pijač, čistil, delikates, šolskihi potrebščin... Ob nakupu nad 1.000 din vam blago pripeljemo dom. ZA NAKUP SE PRIPOROČA TRGOVINA »CVETKA« 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 13 javno pravšnja Uubečna? jubileju - zaokroženi desetletnici - je \jiogoče govoriti o utečenem, o nekakš- ni značaju in nasledkih glasbene priredi- ^ kot je zlata harmonika na Ljubečni. Pol S harmonikarjev seje v teh desetih letih '^^grilo, nekateri med njimi nekajkrat, nvogiasnica, kakor bi diatonko slovenili, .ffiimno preživela sušico, ki ji je pred ■ ::tji grozila z izumrtjem, ko so se raz- !a bolj imenitna glasbila, ■^■p^ili so se stari slovenski napevi, ljudska .narodna pesem, a tudi za Slovence znači- j L način manj hrupnega, zato toliko bolj • ^tvenega muziciranja. To zadnje lahko i JCOMENTIRAMO dij pogumno ugotavljamo, ker se je Lju- (čna izognila nevarnosti, da bi postalo ne- 0[}o hitroprsto slapovje dovršene in na- ^led tudi nepresegljive tehnike igranja, livadna harmonika, tako smo ji včasih re- j. za kaj takega tudi ni bila narejena v ča- ■jco zanjo ni bilo nadomestila. To, vse bolj '^ljubljeno glasbilo je seveda doživelo tudi 9 razvoj. Se imam v ušesih šklepetanje ■jtnbov, ki se je mešalo med melodije iz ■jjnic in sopihanjem meha, ko so jih razte- '.ph godci pred desetletji. Dandanes je fftnonika večja, vsaj tri, če ne štirivrstna in z dodatnimi glasovi po želji godca. Na ba- sovski strani ni več le nekaj gumbov. Neka- tere jih imajo, kot najboljše klavirke. Izdelo- valci - na Ljubečni jih je svoje izdelke raz- stavljalo kar deset - tekmujejo bolj kot god- ci. Današnja »frajtonerica« je draga in baha- ta sestra revni preprostnici (So organizatorji že pomislili na to?). Zato je razveseljivo, daje letos še bolj kot lani prevladovala ljudska, oziroma sloven- ska narodna pesem, oziroma melodija. Toli- ko večji je razlog za veselje, da so se za narodu lastno melodiko odločali predvsem mlajši. Zastran tega je treba priznati stro- kovnjakom v žiriji, ki se niso dale zapeljati že kar močnemu toku artizma - manire, ki značaju diatonke ni lastna. Dvoglasnica je ostala ljudska, kot je bila že spočetka, kajti bila je instrument, kije ob dostopni ceni imel za svoje (godčevske) na- mene največji učinek. In kot se ljudska in narodna pesem več sramežljivo ne skrivata pred svetovljanskim glasbenm uspešničar- stvom, tako je diatonka v Ljubečni zadnjih let našla svoje kolesnice. Če bolje, bolj spretno, z več znanja - toliko boljše. Slovenci ljubimo pesem, glasbo - in vino. Tudi pri slednjem jih je vse več, ki pri dobri kapljici pošljejo na pašo vsaj troje čutil - okus, vonj in vid. Nič hudega, če bomo vse bolj sladokusci. JURE KRAŠOVEC CJKv novi postavi: z leve proti desni trobentar Miran Majcen, klarinetist Janez Bezjak, Mirko Polutnik s harmoniko, baritonist Robi Marzel, kitarist Beno Pečar ter pevca Valerija Skaza in Franci Pirš. S polno paro naprej CIK ima novo postavo in nov zagon »Vem, da me boste vpra- šali, če smo letos že posneli novo kaseto,« začenja kar brez vprašanja pogovor vo- dja ansambla CIK Mirko Polutnik. »Mislim, da ansamblu prav nič ne koristi, če ima posnetega kup materiala, skladb pa potem ni nikjer slišati. Pomembno je veliko igrati, se pojavljati med ljud- mi, ki skladbe sprejmejo ali tudi ne. Ljudje tudi hočejo, da se le-te vrtijo na radiu in TV. Naši ansambli se vse preradi hvalijo z novimi pos- netki, ki se jih da, resnici na ljubo, kupiti, ali s kakšnim festivalskim nastopom, ko pa je potrebno igrati na vese- lici, ni nikjer življenja, zvok ansambla pa je popolnoma drugačen, kot ga slišimo s traku.« »To pomeni, da veliko na- stopate po veselicah in ma- lo snemate?« »Mislim, da smo eden red- kih ansamblov, ki ima letos dovolj dela z nastopi. Imamo pa že pripravljen ves materi- al za sedmo kaseto, dokon- čujemo pa tudi projekt z av- strijsko založniško hišo Knobl, ki bo izdala našo tret- jo kaseto za nemško govore- če področje.« Mirko Polutnik Ali kadrovske spremem- be niso razrahljale delovne- ga elana v ansamblu?« »Tisti, ki so delali na tem, da bi ansambel razpadel, so se zmotili. Našli smo odlično zamenjavo za baritonista, ki nam je »pobegnil« k Avseni- kom in ostal na cesti, pa tudi nova pevka je pripomogla, daje vzdušje v ansamblu od- lično in smo lahko brez od- mora delali naprej.« »Prejšnja pevka Vera Ša- bec je napovedala, da se po porodu ne namerava vrniti med narodnjake, sedaj pa jo vidimo prepevati pri an- samblu Vlada Sredenška?« »To je govorila tudi nam, izkazalo pa seje, daje z njimi snemala, še preden je posta- la mamica in ko je bila še naša stalna članica.« »Je težko biti vodja an- sambla, se ne bojite, da bi po dolgih letih igranja kon- čali kot Avseniki?« »Bivši baritonist mi je ne- koč dejal, da bi lahko bil tudi on vodja, ker je skrbel za do- bro glasbo v ansamblu. Ven- dar glasba še ni ansambel. Vodja mora skrbeti za orga- nizacijo nastopov, vaj, sne- manj, prevozov, opreme in še kaj. Presneto močan mo- raš biti, da zdržiš 23 let na trnovi poti, in še lokal patri- ot, da je Celjski instrumen- talni kvintet še vedno celj- ski, čeprav smo člani iz vseh vetrov, jaz kot vodja pa iz Vitanja. Nikar se ne bojte, delovnega elana in moči imamo dovolj. Pokonci nas držijo vabila za nastope iz vseh delov Slovenije in tudi Evrope, ter seveda ljubezen do domače narodnozabavne glasbe, katere dobri ambasa- dorji smo tudi mi.« EDI MASNEC menetili so tudi člani ansambla Vesna iz Velenja. Nuj v znamenju dobre glasbe [Ptujski festival domače kbe je v 21. letu delovanja f^stel festivalske okvire, se je poznalo predvsem 1° spremembi nekoč idilič- grajskega prizorišča, po ^iritvi programa in s tem 2^ nagrad. Vse skupaj je Nlo predvsem poslušal- fki so se seliU v dokaj ne- etično športno dvorano, P^^di ansamble, ki so sko- Ivsi po vrsti godrnjaU nad ^očitvijo žirije. Še najbolje 'Se zopet odrezali narod- *^ in naše regije, ki so po- ^ večino nagrad in priz- j. Bratje iz Oplotnice so * proglašeni za najboljši ^'i^bel, saj so v tekmoval- ^delu prejeli zlato Orfeje- ^"^čko, za najboljši vokal "li Korenovo plaketo, -\ občinstvo je njihovo ^^'jo izbrala za najbolj i.'-'^- Strokovna komisija odila ansamblu Brane- • ^.^žarja prvo nagrado,za ■io, 3. pa so dobiU Ša- antje. i^^^ 23 ansamblov, ki so godli v petek in sobo- % , ^ovna komisija po- i^j ^lato Orfejevo značko ^jj^^samblu Vesna iz Ve- ^■^srebrno pa so prejeli \ ^^^1 fantje iz Vojnika, \]^^ah iz Velenja, Ro- |§aptrumentalni kvintet torij^^Ki fantje iz Velenja. [liŠK, 8a Orfeja so si pri- f«sl7Jerski vrelec iz Roga- Štajerci iz Štor in ^Jski fantje. Rekli so o festivalu: IVO GAJŠEK, Šaleški fantje: Vse skupaj je bilo do- kaj čudno. Nismo bili zado- voljni z oceno žirije, ki nam je prisodila srebrnega Orfeja. Ko smo na razgovoru vpra- šali zakaj, nam niso znali od- govoriti. Oddolžili so se nam v nedeljo s tretjo nagrado za melodijo, kar pa tudi verjet- no ni realna slika ocenjeva- nja žirije. ROBI MRZEL, CIK: Ce bodo hoteli v Ptuju obdržati še to publiko, ki vztrajno ho- di za našo domačo glasbo, se bodo morali za njih bolj po- truditi. Astronomska vstop- nina 120 dinarjev vsekakor ni pritegnila obiskovalcev v že tako skromno urejeno dvorano poslušat samo pol- ke in valčke. Sami ste lahko videli, da je bila dvorana vse dni napol prazna. Tudi žirija se bo morala vprašati, če jih festival že ni povozil. To, da ne podeljujejo prvih dveh nagrad za besedilo, je pesek v oči, saj sami ne znajo pove- dati, kakšno besedilo si že- lijo. . JOŽE GALIC, Slovenija: Izmed dveh ponujenih na- stopov smo se najprej odlo- čili za Ptujski festival, ven- dar nam zakulisne igre niso všeč in smo tako raje odšh na snemanje oddaje Zdravo. Že ko sem pred petnajstimi leti prvič nastopil na Ptuju, so mi kolegi dejali, da Ptuj ni več tisto kar je bil. Sedaj je še toliko manj. Na stari Ptuj spominjajo le še Zemetovi fantje. EDI MASNEC Klub CASABLANCA vabi v četrtek, 20. 9., na koncert Nede Ukraden in ansambla Olimpic, 21. 9. pa na predstavitev skupine Hot Hot Hot. Vljudno vabljeni. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. DRŽAVA-ANDREJ ŠIFRER (4) 2. KILLER - ADAMSKI (6) 3. LJUBAV JE MOJ GRIJEH - TEREZA (7) 4. DO YOU REMEMBER-PHIL COLLINS (10) 5. U CANT TOUCH THIS - M. C. HAMMER (3) 6. NANCY IZ LJUBLJANE - BIG BEN (4) 7. STILL GOT THE BLUES - GARRY MOORE (7) 8. TI SI MOJ SAN - OLIVER DRAGOJEVIČ IN ZORICA KONDŽA (8) 9. BLAŽE OF GLORY-JON BON JOVI (1) 10. RELEASE MEI - WILSON PHILLIPS (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. PRSTAN-NAGELJ (6) 2. NESREČNO DEKLE-ZEME (8) 3. NAJ TI NAZDRAVIMO- CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (3) 4. KOŠNJA-SPOMIN (2) 5. ZVEZDE POVEJTE - EDVIN FLISER IN PRIJATELJI (7) 6. RAJ POD TRIGLAVOM-SLAK (10) 7. GREMO NA PREJO-VERDERBER (8) 8. JOJ, KAKO BOLI-PREROD (2) 9. PRIŠLA SEM DOMOV-MARELA (1) 10. S HARMONIKO NA PREŽI-TINČELESJAK (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. Predlogi za lestvico zabavnih melodij; TONIGHT- NEW KIDS ON THE BLOCK SLOVENSKI MORNAR - NACE JUNKAR TOMS DINER - DNA AND SUZANE VEGA Predlogi za lestvico domačih melodij: LAŽ-LUDVIK LESJAK VABILO V GORICE - KARAVANKE ZALJUBIL SEM SE - ŠTIRJE KOVAČI Nagrajenca: Marjan Potočnik, Kasaze52 Irena Čebular, Zadrže 17, Šmarje pri Jelšah Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. 14. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 Celjanke spet prve na Madžarskem Kegljavke Ema se te dni pospešeno pripravljajo za nastop na svetovnem ekip- nem pokalu, ki bo v prvi po- lovici oktobra v Zvezni re- publiki Nemčiji. Minuli vi- kend pa so se udeležile če- tveroboja pokrajin, ki je bil v madžarskem Szegedu. Nastopile so kot slovenska reprezentanca in osvojile pr- vo mesto in hkrati prvo me- sto štiriletnega ciklusa. Gre namreč za tekmovanje, ki se ga udeležujejo že osem let ekipe Szegeda, Dunaja, Slo- venije in Bavarske. Vsako le- to je tekmovanje v enem iz- med omenjenih krajev oziro- ma pokrajin, vsaka štiri leta pa določijo tudi zmagovalca vseh štirih tekmovanj. Sedaj so to že drugič Celjanke, prav tako prva pa je bila, mo- ška ekipa Slovenije. Sicer pa je v celjski ženski kegljaški vrsti prišlo minule tedne do manjših spre- memb. Tako je ekipo okrepi- la Ljuba Tkalčič, kije v Celje prišla iz Mariborskega Kon- struktorja, v celjski vrsti na- stopa ponovno Marta Zu- pane, v ekipi, pa ni poškodo- vane Jožice Šeško. Te dne se kegljavke mudi- jo na krajših pripravah v Crikvenici, kjer bodo odi- grale nekaj prijateljskih te- kem, nato bodo trenirale še doma, odigrale tekme z Za- grebom in Krškim in se v za- četku oktobra podale v Zvezno republiko Nemčijo na tekmovanje za svetovni ekipni pokal, ki so ga lani tudi osvojile. Letos pričaku- jejo uvrstitev med prve tri ekipe, je dejal trener, Lado Gobec. Tekmovanja v I. zvezni li- gi, kjer nastopajo kegljavke, se bodo letos pričela 6. okto- bra, Celjanke pa bodo prvo kolo odigrale 13. in 14. okto- bra. Najprej se bodo pomeri- le z ekipo Adrie iz Ankarana nato pa še z Reko. Tekmova- nja bodo,sklenile konec no- vembra. Štirikrat zapovrstjo so v ligi osvojile že naslov prvakinj, letos ga bodo sku- šale ponovno, čeprav so po mnenju Lada Gobca za prvo mesto trije favoriti: Emo Ce- lje, Jedinstvo Zagreb in Reka. Mladinska vrsta Ema, ki nastopa v slovenski ligi, bo s tekmovanji pričela v drugi polovici oktobra. Prav tako tudi moški, ki nastopajo v IL slovenski hgi. Letos so se v klubu odloči- li, da več pozornosti posveti- jo delu z mladimi. Po lansko- letnem mladinskem svetov- nem kegljaškem prvenstvu, ki je bilo v Celju, so namreč opazili, da zanimanje za ta šport v Celju narašča. Nova pionirska ekipa bo pričela z vadbo po vrnitvi kegljavk iz Zvezne republike Nemči- je. Razpis so že poslali na vse osnovne šole, v klub pa se bodo lahko vpisah otroci od devetega do petnajstega leta. Prav tako se bodo osnov kegljanja naučili otroci, ki bodo obiskovah pionirsko šolo Toneta Goršiča, s kate- rim so se v kegljaškem klu- bu dogovorili, da bo v svoj program občasno vključil tu- di ta šport. NATAŠA GERKEŠ POSKUS PORTRETA Dejan Tešovič Te dni se na služenje voja- škega roka v Ljubljano od- pravlja celjski plavalec Dejan Tešovič. Pred štirinajstimi dnevi je zasedel odlično peto mesto na Hvarskem maratonu, ki šteje za uradno prvenstvo Jugoslavije, letos pa je bilo obenem tudi izbirno za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v avstralskem Perthu. Z najboljšim jugoslo- vanskim nastopom na Hvaru si je Dejan vstopnico za Av- stralijo priplaval, če bo tja od- šel, pa je odvisno predvsem od tega, ali bo Plavalna zveza Ju- goslavije zbrala dovolj denar- nih sredstev za potovanje. Vo- jaške oblasti, meni Dejan, bo- do verjetno imele dovolj poslu- ha za to, da se bo na tekmova- nje lahko pripravljal in se ga tudi udeležil. Dejan Tešovič je član plaval- nega kluba Klima Neptun Ce- lje od leta 1979. Včlanil ga je oče, pa tudi plavati ga je na- učil, ko je bilo Dejanu tri leta. Ker je v otroštvu bolehal za bronhitisom, je moral veliko časa prebiti ob morju, in to je bil še en razlog več, daje vzlju- bil plavanje. Vidnejše uspehe v plaval- nem športu je pričel dosegati leta 1986, ko je zasedel 10. me- sto na mladinskem evropskem prvenstvu v Berlinu na 1500 metrov kravi. Dejan poleg te discipline danes trenira še pla- vanje na 400 metrov mešano, od nedavnega pa tudi daljin- sko plavanje. Za hvarski mara- ton se je najprej pripravljal v Pulju, nato se je udeležil mednarodnega plavalnega mi- tinga v Splitu, kamor so ga po- vabili organizatorji, koncept za treniranje maratona pa je Deja- nu pomagal pripraviti njegov sphtski reprezentančni tovariš Slaven Šitič, zato tudi njemu pripisuje del zaslug za uspešen nastop na Hvaru. Dejan je letos zaključil šola- nje na celjski srednji tehniški šoli - smer strojništvo, po slu- ženju vojaškega roka, kamor se istočasno odpravljata tudi celjska plavalca Jurak in Vra- čun, pa bo odšel študirat v Ljubljano. »Na fakulteti je šele pravi čas, da pričneš nor- malno trenirati, saj je v srednji šoli urnik zelo napet. Znano je, da smo vstajali ob petih, zaradi treningov pred poukom, med tednom sem imel le urico ali dve prostega časa. Vikendi so bili v glavnem namenjeni po- čitku, skušal sem najti moči in elana na nov teden, ki je od mene spet zahteval veUko na- pora. Zato se je včasih pripeti- lo, da sem bil izčrpan, da je popustila koncentracija, da sem skušal najti samega sebe in novih spodbud,« nj^^ jan Tešovič. ^ % Letos je razmišljal i, o tem, da bi se udeležil iTia^ na v ameriškem Atlantic ju, kamor je odpotoval cev*^- \ maratonec Jože Tanko. ^ mu, glede na Hvarski mara!"' termin ni ustrezal, je misep udeležbo opustil, še vedJ"* ju nekje v sebi hrani za p^a ^ nja leta. Dejan si glave še ne u s tem, kako si bo uredil zivf nje v prihodnjih letih. PrJ^ čan je le, da se želi ukan-'! s plavanjem in se posvetiti šf diju. Le če se z njim pogov," jaš čisto zasebno, izda č kakšen skriven načrt, ki dj: noročno sega čez okvire ren^^ bhških in državnih meja NATAŠA GERk: Najvidnejši uspehi Dejana Tešoviča: 1986 - 10. mesto na 1500 m kravi na mladinskem evropskem prvenstvu v Berli- nu, 1987 - 6. mesto v isti disci- plini na mladinskem evrop- skem prvenstvu v Rimu in pr- vo na Balkaniadi v Izmiru. Naslov mladinskega balkan- skega prvaka je osvojil tudi že leto prej, v Solunu, v disci- plini 1500 m kravi in v štafeti 4x200 m kravi. 1988. je zase- del tretje mesto v članski konkurenci na Balkaniadi v Bukarešti na 1500 m kravi, 1989. 4. mesto v daljinskem plavanju na evropskem pr- venstvu, letos pa 3. mesto na članskem državnem prven- stvu na 400 m mešano in 1500 m kravi ter 5. mesto na članski Balkaniadi v Skopju na 400 m mešano in 5. mesto na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v daljinskem pla- vanju, s čimer si je pridobil pravico do nastopa na svetov- nem prvenstvu prihodnje leto v Avstraliji. TOP fOlKk Nogometni salto mortale. foto: ljubo korbe Mati Slovenija^ tvoji so (tudi) zapori 2. nadaljevanje Bistveni razliki v tem sta kvečjemu, da del teh svojo mentaliteto utrdi (se ve moralno v negativni smeri) in bodo dober naraščaj, dobrodošel podzemlju. Ti ne bodo kmalu prestopili zapora, ker bodo sposobni »ko- ristneje« izrabiti svoj čas. Medtem pa je na drugih opazno povečanje živčne nestabil- nosti neobvladanost, za trezno organizirani kriminal so izgubljeni (po moralni normi torej slučajna pozitiva v sicer negativni sa- moprevzgoji). Na svobodi bodo prepuščeni »lutanju« in »podajanju« med »uličar- stvom« ter naročena vaba za »drote«, kot »paravan« za katerim se bo istočasno »res- neje« delalo. Skratka odvrnitev pozornosti policije od početja kriminalcev. Neka tretji- na zapornikov bo zagotovo na ponovni svo- bodi, izgubljena, med njimi tudi mnogi, ki so jo prvič doživljah »poboljšanje«. Lastne- ga okolja niso nikoli imeli ali pa še tistega nekaj izgubili. Ker se niso sposobni obvla- dati, tudi niso sposobni primerno zase skr- beti. V najboljšem primeru zaplavajo v al- .kohol in, če ne preje, v pozni jeseni najdejo svojo eksistenco, obrok in prenčišče, za re- šetkami. Piše DUŠAN GREOL Zaporništvo ne trdi, da se ne dela na zati- ranju kriminala, na privajanju ljudi na os- novni osebni in splošni red pa tudi na delo v zaporu. Zagotavlja se tudi eksistenco mnogim, ki zapuščajo KPD. Žal se to počne z velikim, predvsem pa številnim, neela- stičnim in neuglašenim aparatom, kar sko- ro zminimalizira njegov uspeh (»s košem po vodo«). V praksi pa to izpade, kot da bi spravili skupaj deset barab in v hujskanju drugega na drugega pričakovali njihovo »poboljšanje«. Iz življenjske skušnje vemo, če komaj devet trdnih značajev pozitivno vphva na desetega in še to pogojno. Žal prakticiramo narobno analogijo, ki se še kako dokazuje, da devet nepobolšljivih za- gotovo zmaliči desetega še tako značaj ne- ga, celo fizično. Pošteno povedano: naša zaporniška prevzgoja, poboljšanje ni uspešno. Kritično obdelovanje tega sploh ni problematično. Drži pa, da ni nikogar, ki bi bil sposoben nuditi novo, boljšo formulo (univerzalne ni!) za reševanje te pereče problematike. Morda tudi zato, ker je naše zaporništvo preveč vase zaključen sistem s stalnimi, počasi izmenjajočimi se kadri, skratka krog v katerega javnost skoro nima vpogleda, niti nima nanj vpliva. Apel pa je razumeti v smislu, da naj bi bilo zaporništvo deljeno po ločenih skupinah. Kriteriji delitve za- pornikov sploh niso problematični iz vsaj dveh razlogov: kadrov, tudi strokovnih je dovolj, predvsem pa je dovolj izkušenih ljudi, le njihove sposobnosti je potrebno aktivirati. Njihovemu delu za isti cilj kot doslej pa je nujno dati drugačne metode in boljše možnosti. Ni problematično tudi ob- sojenstvo samo pritegniti v sodelovanje, vendar na osnovi človekoljubne iskrenosti. Zelo kmalu bo videti, kdo ne bo dosegal določenega kriterija. Ni strokovnih kadrov, ki bi bili sposobni tako precizno presoditi in oceniti vrednost vsake posamezne zapor- niške duševnosti, kot so to sposobni - za- porniki sami. Le podati jim roko in presodi- ti kdo od teh ljudi je sposoben iskrenega in odgovornega dela - v besedi in zgledu. Možnosti so, da se povsem pasivna zaporni- ška masa spremeni v živ, ativen organizem. Nevzdržno je, da je večini slučajnih pre- stopnikov prisiljeno svoje, doslej zdrave življenjske nazore prilagajati in podrejati najmizernejšim načelom takšne in drugač- ne delikvence. Svoj čas so v centralnem zaporu obstajale podobne delitve, žal pa izvajanje vsebinsko nedorečeno, površno. Soditi je bilo, da so namenjene same sebi in kot takšne absolutno v ničemur niso dopri- našale namišljenim in pričakovanim rezul- tatom. Preje nasprotno. Neizpodbitno je, da zaporništvo ne prenaša površnosti (ka- kor npr. zdravstvo ne), kot je zanimivo, da ga pred njo vse doslej ni bila sposobna zavarovati že znana njegova vasezaprtost. Obsojenstvo bi moralo pred sabo videti ja- sen cilj in poti do njega. Spoznavati tudi posledičnost takšnih in drugačnih odklo- nov, stranpoti od njega. Po sedanjem prin- cipu gnetiti žive v psihično brezoblično ma- so, ki jo je z že znanimi metodami moč prav plastolinsko oblikovati, bomo še naprej ustvarjali brezvoljne, prestrašene in zagre- njene ljudi, namesto sicer zresnjenih in od- ločnejših, da z voljo in pridobljenimi izkuš- njami iščejo zadovoljstvo v lastni ustvarjal- nosti. Tudi brez njih bo ostajalo še dovolj življa, ki bo periodično zapolnjeval naše zapore in za vedno ostal neuporaben za našo - in vsakogaršnjo družbo. Za vsako družbo pa je škoda izgubiti slehernega ustvarjalnega človeka. Samo zavedati se te- ga - je nič, delati na posameznikovem po- boljševanju z dobrim namenom in tudi ustrezno metodo je sicer neznanka, ki pa vsaj pogojuje uspešen rezultat. K.P. DOM. »dom je vendar ena izmed za- porniških zadev o kateri bi bilo grdo - go- voriti samo negativno, gledano tudi iz sta- lišča, da gre za arest. »Arest« so v central- nem rezervatu bloki, kasarne, v odprtih od- delkih pa običajno stara poslopja, graščine. Slaba stran novejših poslopij so betonske stene (strupen hlad - tropska sparina) pa rešetasta okna in stalen prepih. Tudi prebi- vanje v starejših poslopjih je nezdravo zara- di masivnih, kamnitih sten. Posledica vse- ga so sinusna in ledvična obolenja pred- vsem pri starejših zapornikih, pri mlajših pa, ki še ne znajo ceniti zdravja pa se vse to akumulira za poznejša leta. Sobe so oprem- ljene solidno, le kopalnice in WC-ji pone- kod niso ustrezni. Za higieno je poskrblje- no. Od stanovalcev posameznih sob je tudi odvisna znosnost sožitja. Število zaporni- kov po sobah je od štiri do dvanajst, redke- je samo po dva. Najhujše »bolezni« v sobah so smrčanje in tranzistorji, kar oboje žene v brezumje. V vsakem domu, bloku je obvezno dežur- na pisarna, ponekod imenovana »karavla« s telefonom, radijsko postajo, svoj čas tudi z varnostno-signalnimi napavami in dru- gim. Stalna dežurna služba v njej nadzoruje ritem življenja v poslopju. V novejšem času je vsako poslopje dobilo še pisarne koman- dirjev blokov in pisarne vzgojiteljev. Ostali strokovni delavci imajo svoje uradne pro- store v osrednjem zaporniškem poslopju znotraj ograje kjer je nameščena še ambu- lanta, del intendature, pralnice itd. Glavna uprava z upravnikom zaporov ter upravno- administrativnimi kadri je izven ograje. Za- prti del centralnega zaporniškega sistema je ograjen z visoko betonsko ograjo, po ka- teri je razpeljan signalni sistem. Na določe- nih mestih ograje so nameščene čuvajnice, »karavle« s stalno oboroženo stražo. Na no- tranji strani betonske ograje, oz. vzdolž nje je z visoko žico ograjen pas, v katerega so prosto spuščeni na pol divji psi. Po žičnati ograji je razpeljana signalna naprava. V odprtih oddelkih so zaporniki odprti (razen ponoči), seveda z omejenim giba- njem. Tam so nameščeni najnujnejši stn> kovni tirni in seveda pazniška služba, kije v civilu. Upravna hierarhija je v centralnem zaporu. Opis »zunanjega« sistema je le pn bližen, ker ni bistven za ta sestavek. PAZNIK in KOMANDIR - PUO (P^ oblaščena uradna oseba). Za »najnižjo to sto«, ki neposredno stalno delujejo m zaporniki in z njimi, štejemo torej paznike Ni moč trditi, da so strah in trepet ali ceH krvniki zaporništva. Slika v atilu: brutale« paznik lomi kosti uklenjenemu arestanf - nima z realnostjo nobene zveze. Večiiu paznikov je med zaporniki spoštovanj mnogi so celo priljubljeni zaradi svojih čajskih potez, ki se približujejo liku ide^ nega paznika: poštena objektivnost, oP'* malna razumnost, dosledna odločnost, vičnost in še kaj. Večina njih tudi s rom nastopa proti koristolovskemu kie<^ plazenju, oportunemu ovaduštvu ppsa"'^, nih zapornikov. Zaporništvo sprejema mnogokrat ne obsoja morebitne krepk^J" prijeme, ki pa se, če je že nujno, iz^aF v medicinki, to je samici z gumijastim'' nami. Realnost potrjuje, daje to žal, včasih^ ni način reševanja določenega probj^lJj Za zlorabo tega ukrepa zadnja leta ni ^jj slišati od zapornikov. Samo izkušen 9] modrega posameznika ne glede iz strani rešetke, je sposoben zaznave, v dušah obsojencev nihajoče človeške e. nosti, ki je bistvena za simbiozo zapoj: štva s pazništvom. Na zaporniškem '^^ sprejemljivosti pazništva (njihovega udejstvovanja z obsojenstvom) sloni sana in nedogovorjena zakonitost eti^Pj sožitja obojih z optimalno mero požrt^^ J nosti. Pravi praznik nikoh ne bo PH^r^3 benega zapornika v splošni življenjsl^J varnosti, kakor tudi ne v težavah n^P^^J ga značaja, zanj se bo trudil, nesa^j ozke formalne dolžnosti, ampak s čl''^ požrtvovalnostjo. Zakonitost seveda' tudi v nasprotni smeri, zaporniki sv^-^p* paznika v morebitni ogroženosti (tud|V. lastnim kolegom) ne bodo zapustil''jj pravljeni so na največjo požrtvovaln^^^jfi jema bi bil le sila nezaželjen, celo osov"^ paznik. Nadaljevanje pro^l 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 15 prugoligaški ekipi klonili pred Celjankami v nedeljo so se odbojkarice Celja jgležile tekmovanja za pokal Slove- •je na Bledu in premagale drugoli- ■^lii e^^^P* B^cda in Tabora, ter s tem '"r.ojile pokal Slovenije. Gre za izje- en uspeh mladih Celjank - pov- ""rečna starost v ekipi je okoli sedem- ajst let - ki so šele pred dvema leto- J,3 vstopile v Slovensko odbojkar- liif^' oktobra letos pa bodo že na- Ipile v II. zvezni odbojkarski ligi. ]]speh so dosegle Iris Ristič, Branka jfoprivica, Simona Kovačič, Regina Lbuc, Biljana Sikman, Ana Rusek, Lana Tratenšek, Suzana Živkovič in ^ Andreja ter Bojana Gašper, ki ^ Ic Celju prestopih iz Mislinje. Po -lah Franca Kovačiča, predsedni- Etrenerja ženske ekipe, so se igral- Bled odpravile brez večjih priča- kovanj, bolj zato, da bi videle, kakšno je to tekmovanje. Pomeriti so se na- mreč morale z dvema drugoligaškima ekipama iz zgornje polovice lestvice. Toda očitno so odbojkarice v II. zvezni ligi tretjeuvrščenega Tabora Celjanke podcenjevale, saj so vodile že z 2:0, končno pa so morale priznati zmago Celjankam. Celjske odbojkarice so šele pred dvema letoma prvič nastopile v slo- venski ligi, kjer so prvo sezono zaklju- čile na drugem mestu, letos pa so bile prve. V kvahfikacijskih tekmah za vstop v II. ligo so nato premagale eki- po Kopra, Odžaka in Reke in si tako zagotovile vstop v zvezni rang tekmo- vanj, ki se bodo pričela 6. oktobra. Celjske odbojkarice že vrsto let vadi- jo na Srednji ekonomski šoli v Celju, toda telovadnica ne ustreza predpi- som, ki jih zahteva zvezni nivo tekmo- vanj, zato so se v klubu ubadali z vpra- šanjem, kje bodo odigrali prvenstvena srečanja. Na sestanku, ki so ga imeh v ponedeljek, so se uspeh dogovoriti, da jim bo na voljo telovadnica tehni- ške šole v Celju, kjer se bodo potrudih in uredili vse potrebno, da bi zadostili zahtevanim tekmovalnim predpisom, nenazadnje pa je tam tudi tribuna za gledalce, ki jih je po besedah Franca Kovačiča letos pričakovati precej. Od- bojkarice sedaj trenirajo petkrat te- densko in se tako pospešeno priprav- ljajo na bližajočo se tekmovalno sezo- no od katere pričakujejo, da bodo po zaključku tekmovanj v II. zvezni ligi pristale v sredini lestvice. NATAŠA GERKEŠ ŠPORT VČERAJ.., je na Celjskem utripal fznamenju uspeha odbojka- ki so nekoliko nepriča- ;ovano osvojile pokal Slove- .,je, sicer pa večjih športnih 'nreditev ni bilo. V slovenski nogometni li- qso Celjani gostovah pri Ja- jranu Lami in igrah neodlo- čno 2:2, neodločeno, z re- ;jltatom 1:1, pa so srečanje ilenili tudi nogometaši Ste- iarja in Velenjskega Rudar- j, ki so se pomerili v Roga- ču Slatini. Prvo zmago je za- ieležil žalski Partizan Hme- ad,ki je doma gostil Medvo- iein srečanje dobil z 1:0. Na lestvici je Partizan Hmezad ie vedno zadnji, Velenjačni »četrti, Celjani šesti in Ste- iar deseti. V Postojni je bilo minuli nkend tekmovanje za mla- inski atletski pokal Slove- Bje. Ekipno so celjske mla- iinke osvojile peto mesto, osamično pa so dosegle na- ednje uvrstitve: Lenkova bila v teku na 200 m tretja, ^koku v daljavo je bila Umanovičeva prva, Bezja- ■a pa druga, prav tako Iraga je bila v metu krogle Iraškova, v metu kopja pa i zmagala, tretje mesto je teku na 100 m zasedla Ma- iljeva. Slabši so bih fantje, !jje najvidnejšo uvrstitev, ^ mesto, osvojil Hartman 'teku na 400 m z ovirami. Pijani so v Postojni nasto- pili brez Mira Kocuvana. V soboto so bile v[ okviru »ednarodnega obrtnega sej- ?3 Športne igre obrtnikov 'pri njih zaposlenih delav- ^< ki so se pomerili za po- kal Celjskega sejma. Zmaga- li so Mariborčani, Celjani so bili četrti, Žalčani deveti, Laščani pa dvajseti, poroča Jože Kuzma. Tone Goršič že dve leti vo- di pionirsko športno šolo. Pripravljajo tudi letos, v so- delovanju z Zvezo telesno- kulturnih organizacij Celje. Namenjena je vsem otrokom od 1. do 5. razreda. Vadba bo dvakrat tedensko po eno uro, otroci pa bodo razdelje- ni glede na starost v razhčne skupine in bodo vadih v telo- vadnici Srednje šole Borisa Kidriča v Celju. Poleg sploš- ne telesne pripravljenosti se bodo v šoli učih tudi različ- nih športov in iger z žogo ter spoznavali osnove atletike in gimnastike. Enkrat meseč- no, ob sobotah dopoldne, bo- do tudi plavali. Šolnina zna- ša 80 dinarjev, za prvi mesec pa jo morajo starši plačati ob vpisu. Prvič bo vadba že da- nes ob 17.30 za dečke, letnik 1983, ter za deklice-letnik 1982 in 1983, uro kasneje pa za deklice od letnika 1979 do 1981. V petek bodo dečki-let- nik 1982 in 1983-vadih ob 17.30, letniki 1979 in 1980 pa ob 18.30. Če bo prijav preveč, bo vadba tudi v telovadnici na,Pedagoški srednji šoh. Člani tekaške sekcije Go- renja so v soboto pripravili mali maraton za pokal Go- renja v Topolšici. Teka na 21 kilometrov se je udeležilo 81 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in BIH. Med mla- dinci je zmagal Vrečar iz te- kaške sekcije Gorenje, pri članih njegov kljubski tova- riš Krajnc, v drugi skupini članov pa Krumpak. Pri čla- nicah je zmagala Velenjčan- ka Pozničeva, poroča H. Jerčič. V sobotoje bil v Rimskih Tophcah povratni plavalni dvoboj plavalne sekcije Ju- piter iz Rimskih Toplic in plavalnega kluba Mladost iz Bjelovarja. Sedemdeset mla- dih plavalcev in plavalk seje pomerilo v 18 disciphnah. Pri plavalkah so bile uspeš- nejše gostje, pri plavalcih pa so bili boji izenačeni. Ekipno so zmagali plavalci iz Bjelo- varja s 120 točkami, domači- ni pa so jih zbrali 91, poroča Tone Škerbec. ... IN JUTRI se na športnih igriščih ne bo dogajalo nič pretreslji- vega. Nogometaši v slovenski ligi bodo odigrali srečanja 5. kola. Predstavniki s Celjske- ga bodo igrali takole: Ingrad Kladivar bo doma gostil Ste- klarja, velenjski Rudar bo doma igral z Muro, nogome- taši Partizana Hmezada pa se odpravljajo v Naklo. V soboto bo v Gorišnici ekipno prvenstvo republike Slovenije za mladince v Ju- du. Celjsko^mladinsko vrsto, ki jo vodi Štefan Cuk, bodo zastopali Šekoranja, Mihel- čič, Kačičnik, Turnšek, Ko- privnik, Zupan in Eisen- bacher. V soboto bo ob zaključku poletne tekmovalne sezone v Rimskih Toplicah gosto- vala plavalna ekipa iz Vin- kovcev, poroča Tone Šker- bec, Celjski košarkarji, ki so se minuli vikend mudih na pri- pravah na Rogli, se bodo v soboto odpravili na košar- karski turnir v Slovensko Bi- strico, kjer se bodo srečali z domačini in domžalsko ekipo Heliosa. V nedeljo pa bodo Celjani doma gostih ob 10. uri ekipo Elektre in ob 18. uri konjiški Comet. Ob 12. uri se bo Comet pomeril še s Slovanom in ob 16. uri Elektra s Slovanom. Podo- ben turnir bo čez sedem dni v Ljubljani in čez 14 dni v Slovenskih Konjicah. Eki- pa, ki je letos precej spreme- njena, uradno še vedno ni za- pustil Gole, saj do petka, ko je bil zadnji dan prestopnega roka, še ni izstavil prisnega zahtevka za prestop. Še ved- no se tudi niso dogovorili s Šoštanj sko Elektro za viši- no odškodnine ob prestopu Pipana k Šoštanjčanom. Ce- ljani so se letos okrepili z dvema mladima, še neuve- ljavljenima grelcema, 204 centimetre visokim Zrenja- ninčanom Zoranom Blagoje- vičem in prav toliko visokim Mariborčanom Iztokom Bu- kovom, poroča Dean Šuster. Kolesarski klub Merx Ce- lje bo 23. septembra pripra- vil 4. rekreativno prireditev Hura na Roglo. Progo dolgo 14 kilometrov, z višinsko raz- liko 1100 metrov, bodo kole- sarji prevozili v štirih kate- gorijah-eni ženski in treh moških. Start bo pred hote- lom Dobrava v Zrečah ob 10. uri, startnina bo 50 dinarjev, prijave pa do sobote spreje- majo pri kolesarskem klubu Merx Celje, Cankarjeva 1, p.p. 178, sicer pa jih bodo sprejemali tudi na startu, uro pred pričetkom prireditve. Hfo Orlovsko telovadno društvo Ustanovljeno je bilo maja 1905 na Jesenicah. Orlovska društva J^tajala kot protiutež Sokolskim društvom in čeprav so eni "fugi združevali ljudi, ki so si bili glede na politično opredeli- . Nasprotni, so vendarle eni in drugi pomenili napredek za telovadnega gibanja. »Orli« je bil pravilen odgovor vadne igre Partizan številke 23. Prejeli smo 45 pravilnih in le ;'^3pačen odgovor. Nagrade tokrat podeljuje Metka Polutnik j^rnniške 3, Celje, ki se ukvarja s prepisovanjem in biro Nagrajence pa sta izžebali gostji naše oddaje, Urška •?ovec in Lejla Jahjefendič. ^ajenci so: JJiHuš, Vojkova 4, Celje C^la.žič, Solčava 2, Solčava '^^a Colak, Preloge 19, Šmarje pri Jelšah i. nagradna igra Partizan šl. 24 . 'Mednarodno športno prireditev, ki se odvija vsaka ^^^'^i leta, imenujemo Olimpiada. Kako se imenujejo y^^\ne tekme sovjetskih narodov in delavsko ^f^ortnih organizacij v Sovjetski zvezi? ^^cialistična olimpiada ^Partakiada ^•»Tinaestrada P?^^ ^^9'^^^''^ pošljite na dopisnicah do 21. septembra, na naslov uredništva Sg^^O^a tednika-Radia Celje, Trg V. kongresa ^3grade bo tokrat podelila trgovina Alf iz Branko MaJec prejema iz rok Konrada Kolška pokal za ekipno prvo mesto ekipe štorskega Kovinarja. Uspeh Strelcev Kovinarja v Šempetru je bilo v nedeljo republiško strelsko tekmova- nje za pokal Maršala Tita. Nastopilo je 18 štiričlanskih ekip j iz Slovenije, najuspešnejši pa so bili strelci Kovinarja iz Štor. Drugi so bili strelci strelske družine Dušan Poženel iz Rečice, Celjani so bili četrti, strelci Šempetra pa peti. Tudi posamično so bih najboljši strelci Kovinarja, saj je prvo mesto osvojil Malec, drugo pa njegov klubski tovariš Koče- var. Ob zaključku tekmovanja je udeležencem podehl priz- nanja Konrad Kolšek, general polkovnik petega armadnega področja, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad tekmovanjem. S prvim mestom so si strelci Kovinarja pridobili pravico do nastopa na zveznem tekmovanju, ki bo konec septembra vTrsteniku. T.TAVČAR Razpis za podelitev priznanj ob stoletnici športa v Celju Letos praznujemo v Celju stoletnico športa. Osrednja slovesnost bo 22. novembra v Narodnem domu, ko bodo podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim športnim delavcem. Slovesno bo tudi 23. novembra, ko bodo celjski športni delavci prvič organizatorji prireditve na kateri podeljujejo vsako leto najvišja republiška športna prizna- nja, gre za Bloudkova priznanja. Že sedaj pa občinski Odbor za telesno kulturo objavlja razpis za podelitev priz- nanj ob stoletnici športa v Celju. I. Vrsta priznanj: plaketa priznanje IL Namen priznanj a) za tekmovalne dosežke posameznikov, ekip in klubov ali drugih organizacij b) za organizacijsko delo III. Kriteriji za podelitev priznanja 1. TEKMOVALNI DOSEŽKI 1.1. posamezniki plaketa - vsi udeleženci ohmpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev v članski kategoriji priznanje - vsi državni reprezentantje in rekorderji (članski) - udeleženci mladinskih svetovnih in evropskih prven- stev 1.2. Klubi, društva in organizacije , - za vrhunske športne dosežke (sodelovanje v I. zvezni Ugi, evropskih pokalih, državni prvaki, finalisti jugoslo- vanskega pokala...) - za razvojno delo in delo na področju množičnosti ter ustvarjanje boljših pogojev za razvoj športa. Vrsto priznanja določi odbor za telesno kulturo na osnovi pomembnosti športnega dosežka, oziroma oprav- ljenega dela in predloga predlagatelja. 2. STROKOVNO DELO 2.1. Trenerji v tekmovalnem športu plaketa - treneiji udeležencev ohmpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev v članski kategoriji priznanje - trenerji državnih reprezentantov in rekorderjev (člani) ter udeležencev mladinskih svetovnih in evropskih prven- stev 2.2. Vaditelji, vodniki, trenerji in mentorji - za dolgoletno uspešno delo na področju množičnosti, šolskega športa, sindikalnega športa in raznih drugih športnih panog (TVD, ŠŠD, SŠD...) Vrsto priznanja določi odbor na osnovi pomembnosti opravljenega dela ter predloga predlagatelja. 2.3. Organizacijsko delo (posamezniki in društva oz. orga- nizacije) - za organizacijsko delo na področju množičnosti in tek- movalnega športa - za organizacijo velikih športnih prireditev - za pomembno delo na propagandnem področju, v tisku, radiu, TV itd. - za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje športnih ob- jektov - za pomembna dela na drugih področjih, ki so posredno ali neposredno povezana s športno dejavnostjo (zdrav- stveno varstvo, strokovna športna literatura itd.) Vrsto priznanja določi odbor glede na uspešnost dela, dolgoletno aktivno prisotnost v športu ter na osnovi pred- loga predlagatelja. IV. Posredovanje predlogov Predloge, za priznanja lahko posredujejo klubi oziroma društva, SŠD, SŠD oziroma delovne organizacije, organi telesne kulture, razna druga društva oziroma organizacije (upokojenci, krajevne skupnosti...) ter posamezniki. Predloge pošljite do 1. oktobra 1990 na naslov: Zveza telesnokulturnih orgnizacij Celje, Ulica 29. novembra 2, Celje. Partizan Gaber je bo 100- letnico športa v Celju poča- stil hkrati s slovesnostjo ob prazniku krajevne skupnosti Gaberje, ko bodo otvorih večnamensko športno igriš- če za domom Partizana na Mariborski cesti v Celju. Osrednja slovesnost bo v pe- tek, 21. septembra, ob 16. uri. Po slavnostnem delu bo dru- žabno srečanje, na katerem bo igral Celjski instrumen- talni kvintet, poroča Metod Trebičnik. V Žalcu pa bodo 22. sep- tembra počastili 15-letnico delovanja žalskega karate kluba. Zaslužnim članom bodo podelili priznanja, nato pa bo mednarodni karate turnir, kjer bodo nastopile tri ekipe iz ZRN ter po ena iz Ljubljane, Šoštanja in Žalca. V torek,, 25. septembra, se bo v telovadnici osnovnošol- skega centra v Žalcu pričel začetni tečaj, ki ga bodo vo- dili priznani karateisti, med njimi mednarodni mojster dr. Rudolf Jakhel, nekdanji državni reprezentant in ab- solutni viceprvak Jugoslavi- je ter avtor knjige Moderni športni karate, poroča Tone Tavčar. gradbeno podjetje Celje, Ul. XIV. divizije 10 v Novi vasi v Celju gradimo in prodajamo garaže in lokale. Rok predaje december 1990. Pri takojšnjem plačilu kupnine za garaže nudimo popust. Vse informacije dobite po telefonu 26-634. 16. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 Za steklom živijo njegovi En dan s slikarjem naive Josipom Generaličem ¥ Zagrebu Jutro v tihi, zeleni uHci Zagreba Mala odpre vrata gostoljub- ne hiše slikarja naive Josipa Generaliča. Skuha kavo in jo postavi na mizo, prekrito z belim vezenim prtom. Na sredini je bidermajer šopek, na stenah cvetje in barve s slikarjevih čopičev. Sirene iz njemu tako ljubih Hlebin se dvigajo iz vode z ribo v ro- ki, zaljubljeni beh jeleni v so- sednji sobi te prikujejo in za- slutiš, kako se je iz njih sli- karstvo očeta Ivana skozi gozd in zelenje prelilo v Josi- pa. Svet detajlov, neizmerno lepih podrobnosti. In kot da teče voda s podravinskih ravnic naravnost pod kožo Josipovega sina-vojaka. Za- čarani krog? Rumena svetloba z opra- nega neba lije skozi okna njegovega ateljeja v pritličju prostorne hiše, kjer spomine iz otroštva in dogodke iz vsakdanjosti dneva Geno pusti na steklu, papirju, plat- nu tako, kot jih zaznava on sam: zdaj radostno, zdaj ža- lostno, zdaj v cvetnem, zdaj v črnem obdobju. Obe zazna- mujeta njegovo slikarstvo. Tako neposreden je tudi s svojo pojavo in postavo; bolj krhek od stekla, a moč- nejši od hrastove mize in sto- lov, kamor vodljivo sega pred Edijevo fotografsko oko. Dvojni izziv. V hiši, kjer kar naprej cinglja in kjer vse postori Mala tako, da je naj- bolje in prav, se znajde še krojač, da mu pomeri novo oblačilo za njegovo prvo predstavitev v Sloveniji, v galeriji Dober dan v Šem- petru. Spet niz detajlov, ki bi jih zmogel uporabiti samo shkarjev čopič ali pa oveko- večiti fotoaparat. Zabave v izvirni kajkavščini ne manjka. Nov utrinek dneva s človekom, katerega dela so bila od leta 1959, ko je v Ko- privnici razstavljal prvič, po mnogih galerijah doma in v svetu. Zdaj tudi v Sloveni- ji, ki jo ima rad, pravi, ker je zelena tukaj tako zelena kot v njegovi Podravini, ker je sinje modra sinje modra, ru- mena rumena, bela bela, vi- joličasta vijoličasta. Vse to so njegove barve. Tudi v črni fazi, vidim na sliki »Zaustav- ljeno vreme«, »Doba pestici- da«, »Raznosisa črna udovi- ca« in na drugih. Strah meje. Tudi v sočni hlebinski hru- ški je lahko črv! Rad ima ljudi. Rad jih po- tem tudi naslika, tako kot jih je zaznal in začutil. Kmeta, Sophio Loren, Johna Lenno- na, Gorana, prodajalko cvet- ja, golo Sireno... Meni so najlepše njegove zime. Po- stojiš pred sliko in kar na le- pem nosiš drva, žagaš jih, pogovarjaš se s temi ljudmi, dokler ne začutiš, da ti je v resnici zanohtalo. Takšno je njegovo slikarstvo. Mlado- poročenca v manjšem atelje- ju sta videti srečna. Z Malo ju nesemo v galerijo v mesto, kjer bosta darilo resničnemu paru. Se prej se pustita slika- ti z Josipom Generaličem pred zagrebško katedralo. Ljudje se ustavljajo in gleda- jo, všeč jim je. Tudi fotogra- firanje na tržnici. Ljudje ga poznajo, svojega slikarja, po- cukajo ga za rokav, si izme- njajo kakšno po kajkavski, rečejo kakšno o politiki in minute so sekunde. Ravno toliko, da smo še ujeli odprto galerijo, ki je čakala na mla- doporočenca. Ostanita v cvetju, kamor vaju je po- stavil Geno! Poldne Lep je Zagreb, kadar sije sonce, da so potem ljudje vi- deti srečni in veseU. Le kako jih vidi on, te ljudi okoli se- be, v prijazni restavraciji Vi- nodol ob purici in mlincih ter kozarcu graševine? Bo kdaj kateri teh obrazov zaži- vel na steklu, papirju, plat- nu? Ah pa bo dovolj samo ena, od tu pobrana podrob- nost iz sobotnega popoldne- va? Minute so sekunde. Čas zna ustaviti samo Josip Ge- neralič-Geno. Njegova slika iz črne faze »Zaustavljeno vreme« je srhljiva. Mrtva pri- roda, mrtva ptica, mrtvi člo- vek in stara stenska ura na uteži brez kazalcev... Spet opomin človeštvu. Raje imam cvetje in lepe sanje, ki ne zbledijo, če si zjutraj, ko se zbudiš, z desnico ne obri- šeš potnega čela. Večer Sanje so tanj še od pajčevi- ne, ne moreš jih ^ijeti._On _ pa jih zna naslikati, da so le- pe in vseh barv in da so črne, vseh barv. Njegova umet- nost teče iz lastnega izvira ne glede na to, kaj slika. Sanjam in sliki dahne dušo. Na sUki so potem ljudje s svojimi sa- njami in nihče jim jih ne mo- re vzeti. Iz meditacije po ka- vi se spet znajdemo v belem Zagrebu. Spet cukanje za ro- kav, veseli obrazi ob snide- nju dobrih in bežnih znan- cev. Novi detajli. »Pa kaj vam bi rekel, slikarji primi- tivci smo kak deca!« je plani- lo iz njega, ko je zagledal mo- žakarja s kotlom kuhane ko- ruze pred seboj. Ni se ji mo- gel upreti. Slastno je zagrizel vanjo, ponudil kakšno zrno mimoidočim, ki so mu vošči- li dober tek in ga pozdravlja- li, meni pa se je zdelo, da bo zdaj zdaj prijel za čopič in lonec z možakarjem vred po- stavil med podravinske gri- če. Okoli se bodo podili otro- ci, daleč zadaj bodo ženske s pisanimi rutami na glavah trgale koruzo in jo spravljale na vozove, vprežene v par volov. V bistrem potoku nekje zadaj bo ribič lovil ri- be, na travniku, polnem cvetlic, se ljubita fant in de- kle ... Tako, mislim, nastaja- jo njegove slike in zato jih imajo ljudje radi in zaradi njega, ki spotoma, na uhci, poboža črnolaso dekletce, zakolne in da dinar v izteg- njeno cigančkovo dlan, da se jih potem usuje nadenj še pet. Morda so to potomci ti- stih z njegovega »Ciganske- ga tabora« v olju na sekuritu iz leta 1970. Čer ga ne pozna- te, si ga zdaj že lahko nasli- kate sami: v ospredju cigan- ski ogenj, nad njim kotel z vrelo vodo. Stara cigana ob ognju kadita pipo, mlada ci- ganka bo vsak trenutek vr- gla opuljeno gos v vrelo vo- do. Malo stran od ognja spi dojenček. Zadaj je šotor, vanj ženska nosi vrečo na ra- mi, za modrim potokom se raztezajo zeleni travniki in njive. Tam daleč zadaj je majhna vas... »Kak vam bi to pripove- dal, od malih nogu sam imal oko za male stvari i za male ljudi. To nam je, naivcima, dala i hlebinska slikarska škola.« In vendar si je Josip Generalič že v prvem deset- letju svojega dela v Zagrebu našel lastno umetniško pot, ki se je vse bolj in bolj razh- kovala od slikarstva hlebin- skega kroga. Takšnega mne- nja je tudi strokovna kritika, ki mu po drugi strani daje tudi prav, da s slikanjem na steklo ostaja zvest tradiciji hlebinstva. Zato ga imajo, Jožeka, radi tudi v domačem kraju, kamor rad zahaja in kjer ga lju- dje nenehno kličejo: »Odi z nami vu gorice, bomo si spili srablivec vina!« Spet smo doma, v tihi, zeleni ulici Zagreba. V ateljeju dobiva svetloba oranžno barvo. Sonce sije skoraj pra- vokotno na razstavljene slike, med ka- terimi jih nekaj družno, skozi Josipo- vo nenehno pripovedanje o tem in onem, izbere: vitev v Slove dan tako hitrt nad dejstvom, se zlijeta v slo in Male iz Hle Na poti dor j utapljalo v rdet v nevihtni obi zatopljena vsak Jutro pri Generaliču. Počitek. Kakšno o politiki rečejo Želel bi se slikati pred katedralo. Opoldne pride krojač Ura pa hitro teče. 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 17 črna faza. . ^ 'Fedniku sredi Zagreba. Anton Romih: »Gre za otroka, za dva doraščajoča fanta in ni- komur ni vseeno, kako se bosta razvijala. Zaskrbeli so nas zlasti dogodki v zadnjem času, zato smo morali ukrepati, opozoriti na problem in na nevarnost« Julijan Kmet: »Vsi skupaj mo- ramo modro ukrepati, oba Cen- tra za socialno delo pa se morata seznaniti s pravo resnico, zato smo se danes tukaj zbrali.« Danilo Kralj: »Naša krajevna skupnost ne slovi po slogi, v tem primeru pa smo stopili vsi skupaj, enotni v akciji in pripri- čanju, da je za Zupančeva otro- ka najbolje, če ostaneta doma, pri očetu'.« Štefka Podgoršek: »Koliko grenkih trenutkov in dejanj sta bila otroka deležna z materine strani! Zato je zanju najbolje, da ostaneta, kjer sta. Preselitev bi bila zanju samo dodatni šok.« Svetina v sicrbeii za Zupančeva fanta otroka naj ostaneta pri očetu, zahtevajo krajani Zupančeva otroka, devetlet- ni Joži in dve leti mlajši Robi, morata ostati doma pri svojem očetu v Povžnici! Tako so se trdno odločili krajani Svetine in Povžnice, ki so se minuli če- trtek opoldne zbrali v krajevni dvorani na Svetini. Medse so povabili predstavnike Centrov za socialno delo iz Laškega in Celja ter mater obeh otrok, Da- rinko Zupane, ki pa se, razum- ljivo, sestanka ni udeležila. Med ljudmi v teh krajih, milo rečeno, nima nobenega ugleda. „ Dva bregova Na eni strani krajani, na drugi socialni delavci obeh Centrov. Slednji so spočetka delovali kar nekam zlo volj no zaradi poti, na- čina, ki so ga ubrali krajani, da bi rešili problem, ki jih že dolgo tišči in skrbi. Socialne delavce je očitno zbodla (ne)formalnost, nenavaden način dela, saj so že kar na začetku postavili vpraša- nje, »zakaj smo se sploh zbrali in kakšen je cilj tega razgovo- ra.« Pri tem so se skhcevaU na pravico do zasebnosti, ki jo ima- ta zakonca Zupane pri reševa- nju njunih problemov, poveza- nih z otrokoma. Načelno so ime- li pri zagovarjanju te pravice či- sto prav, če ne bi bilo vsem nav- zočim znano dvoje: da ljudje v teh krajih prav dobro in do potankosti poznajo »primer Zu- pane« in da so socialni delavci do sedaj storili očitno premalo, da bi vsaj ublažili težave Zupan- čeve družine, zlasti otrok. S ka- binetnim reševanjem in s pre- težno enostranskimi informaci- jami se pač ne da priti resnici do dna. Na sestanku je namreč za- čudil očitek, češ da se socialna delavka (saj vemo, da so to veči- noma ženske) ni niti enkrat oglasila pri skoraj vedno doseg- ljivi učiteljici obeh fantov, ki bi lahko postregla s še kako korist- nimi podatki. Podobnih očit- kov, čustveno nabitih, na račun načina dela socialne službe, je bilo še veliko, predvsem pa je bilo čutiti veliko nezaupanje. Ljudi na sestanku niso zanimali zakoni, predpisi, postopki, ki so socialni službi velikokrat ovira pri hitrejšem reševanju proble- mov, ampak so si dovolili vzeti pravico v svoje roke. Pretrgane zakonske vezi Da tudi nam ne bi kdo očital javnega pranja Zupančevega perila, bomo zapisali le nekatera dejstva. Zakon Martina in Da- rinke Zupane se je začel majati že pred približno tremi leti, ko je žena in mati Darinka prvič šla od doma k svojim staršem in proti volji moža oziroma očeta svoja sinova odpeljala s seboj. Potem se je z otrokoma spet vr- nila, letos januarja pa spet od- šla, tokrat v Zvodno, k prijatelju Jožetu Zorku. Ločitveni posto- pek med zakoncema Zupan je v teku, otroka Joži in Robi pa živita doma, pri očetu, starima staršema in pri stricu ter obi- skujeta osnovno šolo na Svetini. Mati Darinka si, zlasti zadnji mesec, nadvse prizadeva, da bi bila otroka pri njej oziroma pri družini Zorko v Zvodnem. Prav to pa krajane Požnice in Svetine najbolj skrbi. V svoji ogorčeno- sti niti pomisliti nočejo, da bi sodišče otroka dodelilo materi. In da bi se kaj takega res ne zgodilo, so povabili na sestanek predstavnike obeh Centrov za socialno "delo, laškega in celj- skega. Zato, da bi jim povedali več, kot vedo in da bi otroka živela tam, kjer jima bo lepše, predvsem pa tam, kjer si želita živeti. Ljudje, ki so se zbrali v krajevni dvorani na Svetini so bili v svojem prepričanju enot- ni, da najbrž še nikoU tako. Niti enega glasu ni bilo slišati, ki bi govoril v prid matere Darinke, bilo pa je preveč nestrpnosti, klevetanja, blatenja in natolce- vanja, pa četudi bi bilo vse, kar so povedali, resnica. Najbolj pa jih je podžgal dogodek, ki se je pripetil v četrtek, 30. avgusta ponoči. Ugrabitev, ki so Jo vaščani preprečili Da bi bila nesreča še večja, se je Martin Zupane pred krat- kim pri sečnji v gozdu hudo te- lesno poškodoval in je še vedno v intenzivni negi v celjski bol- nišnici. Za Jožija in Robija sta po očetovi nesreči začela skrbe- ti stara starša, velikokrat pa ji- ma je bil v pomoč Martinov brat Franc. Po pričevanju krajanov Povžnice in Svetine seje materi Darinki to zdel prav primeren čas, da otroka odpelje v Zvod- no. Ljudje so tudi izvedeli, da ima Darinka Zupane dodobra izdelan svoj načrt: enega sina je hotela odpeljati v Dravograd, drugega pa v Grahovše. To nje- no namero sta otroka potrdila. V četrtek, 30. avgusta okoli enajste ure ponoči je, kot so po- vedali navzoči na sestanku, Da- rinka Zupane nenapovedano in na silo odpeljala oba otroka, po- brala njuna oblačila, odnesla moževo denarnico z nekaj goto- vine ter vso dokumentacijo v zvezi z ločitvenim postopkom. V dokaz, da sme otroka odpelja- ti, je domačim pokazala Ust pa- pirja: z lastnoročnim podpisom naj bi težko poškodovani mož Martin dovoUl preselitev obeh otrok k materi oziroma ženi v Zvodno. Na tem »dokumen- tu« je menda tudi žig zdravstve- ne ustanove in podpis zdrav- stvenega delavca. V verodostoj- nost te listine ljudje kajpak ne verjamejo, zadnjo besedo o tem pa bodo izrekli kriminalisti celj- ske Uprave za notranje zadeve. Ko so krajani, večinoma sose- dje, izvedeli za »ugrabitev« Zu- pančevih otrok, so se nemudo- ma odpravili k Zorkovim v Zvodno, tudi oni »ugrabili« otroka in ju pripeljali nazaj do- mov. »Opozoriti vas žeUmo na vse, kar se z nedolžnima otroko- ma zdaj dogaja, vas objektivno seznaniti z možnostmi razvoja in vzgoje, kakršno imata zdaj in vas opozoriti, na kaj bi otroka naletela, če bi morala živeti pri materi, pri družini Zorko ali ce- lo povsem ločena drug od dru- gega,« so poudarjaU navzoči na sestanku na Svetini. Izrazili so tudi občutek, da je bil Center za socialno delo v Laškem napač- no seznanjem s stanjem in doga- janji pri Zupančevih in da so verjeli predvsem materi Darin- ki. »Oče Martin ni otrokoma ni- koli preprečeval stikov z mater- jo, pa tudi vsi mi se zavedamo. da so otroci nedeljivi, kot sta nedeljiva starša. Vsi krajani ve- mo, da ni dovolj, da mati otroka rodi, ampak da ga je dolžna tudi vzgajati. Prepričani smo, da bo- sta Joži in Robi deležna pri oče- tu oziroma pri Zupančevih več ljubezni in dobre vzgoje, kot bi je bila deležna pri materi v Zvodnem,« so povedaU ljudje na sestanku, obenem pa dali go- stom jasno vedeti, da bodo, če bo treba, pravico vzeli v svoje roke. Če je vse res, kar so pove- dali, to najbrž ne bo potrebno. Vsaj učiteljici Je treba verjeti Najbolj pretresljive so bile be- sede Štefke Podgoršek, učitelji- ce v osnovni šoli na Svetini. Po njeni izjavi otroka nista bila ni- koli vesela materinega obiska, začela sta se upirati, da bi se odpeljala z njo. Povedala je tudi, da Robi sčasoma ni hotel več v šolo, predvsem ob petkih, ker je vedel, da ga bo ta dan čakala mama in ga z bratcem odpeljala na svoj novi dom v Zvodno. »Na zimo je začel Joži vidno hirati in to me je zelo skrbelo. Stanje se je slabšalo in moral je v bolniš- nico. Pomislila sem na najhujše, na levkemijo, pa mi je zdravnica potem povedala, da je otrok le psihično in fizično izčrpan zara- di razmer in odnosov v družini. Ko sem ga pozneje vprašala, za- kaj ne gre rad k mami, mi je odgovoril, da se tam kregajo...« Do pravnomočne sodbe Je še daleč Martin Zupane še ne bo tako kmalu okreval, zato bodo bržko- ne pretekli še dolgi meseci predno bo izrečena oziroma pravnomočna razvezna sodba. Kaj, kako do takrat? Upajmo, da karseda v prid zdravju in čim manj motenemu razvoju Zu- pančevih otrok. Kdo se bo ob to željo spotaknil in rekel: najlažje je želeti - pa še prav bo imel. In čigava bosta po razvezi Zupan- čeva fanta? Od obeh, tako kot doslej. In kje, pri kom bosta po- tem živela? Tam, kjer jima bo lepše, boljše. O tem ni nobenega dvoma. MARJELA AGREŽ 18. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 PISMA Bjjij^ OPII/IEVI Pametnejši odneha, toda potem ne more spati. Zato še enkrat k »Izpuhtelim obetom« v Sipu Ne vem, koga je škoda tov. Leopold Rajh, mene ali vas. Kot je vaša pravica, da mi očitate lažnivost in zlobnost, je kajpada moja pravica vam očitati mentalno prizadetost. Ne vem, ali je vaša bolezen plod relativne starosti ali vendarle neznosnega notra- njega nemira, kjer ste Sip pahnili na rob propada. V tem primeru je resnično bolj škoda mene kot vas. No, pa se bom poskusil prebiti skozi vaše zadnje »veleumje« v prejšnji števil- ki Novega tednika (izdan 6. septembra 90). Mene v partij- ski šoli niso prav ničesar na- učili, dragi »rdeči« direktor. Partijske šole nisem videl ni- ti od zunaj, sem pa se zadnji dve leti, kot predstavnik ZSMS Žalec, skupaj s svoji- mi somišljeniki, ko še Demo- sa ni bilo nikjer, kar precej boril proti partijskemu mo- nopolu. Edino če Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem di- plomiral, smatrate za partij- sko šolo. Te možnosti vam ne.odrekam. Če vas moti, da nisem v nobeni časopisni redakciji, naj vam pojasnim, da sem bil še lani septembra član re- dakcije Novega tednika, se- daj pa se v isti hiši ukvarjam z marketingom. Zraven še vedno napišem kaj za časo- pise. Toda prav gotovo ne bi zapisal niti besede več o upo- kojencu Rajhu, če ta naen- krat ne bi postal strahovito veleumen mož in če me ne bi lani septembra zaprosili de- lavci, naj že končno nekdo od novinarjev razkrinka vso bedo avtoritativnega direk- torja Rajha. Zato se mi zdijo naravnost smešne trditve o »veliki ljubezni« med vami in delavci. Kako lahko laže- te, da sedaj solidarizirate s tr- pečimi delavci, ki so jih za- dušili, da bi se svobodno iz- ražali, ko ste jih trpinčili in dušili ravno vi. S tem nočem reči, da so delavci sedaj v bi- stveno boljšem položaju, saj firmo še vedno vodijo »vaši učenci«. In še »Štango« so vam nekoč držali. Pravite, da Sipovih delav- cev niste še nikoli razočarali. O pa ste jih. In še kako. Moj lanskoletni prispevek »Veh- ka usta so spregovorila«, je bil klic v sili razočaranih de- lavcev. Mnogo je bilo delav- cev, ki so mi po objavljenem prispevku stisnili roko in nihče mi ni dejal, da sem la- gal. Žal mi je da takrat v Si- pu nisem pripravil aanketo, kako ste bili v firmi »priljub- ljeni«, da bi imel sedaj eks- plicitni dokaz. Hvalisano govorite še o svo- jih velikih delovnih dosež- kih in evropskem poslov- nem uspehu, ki ste si ga ustvarili, pa kljub temu osta- li preprost delavec. Da človeka kap. Kot prvo - vehki in modri možje se nikoh ne hvalijo in drugo - obstajajo vsi dokazi, da ste Sip pripeljali na rob propa- da. Zato naj višina plač, ki jih navajate, da bi jih preje- mali delavci v primeru, da bi še vedno bili v Sipu, ostane- jo le vaše lepe sanje. V nečem pa se vendarle strinjava tov. Rajh. V Sipu je gorje, kot je mnogo gorja tu- di v 70 odstotkih drugih po- djetjih v Sloveniji. K temu pa so največ prispevali, v pr- vi vrsti - napačen sistem in v drugi vrsti - vi in vam po- dobni direktorji. Zato, Le- opold, mirujte. VOJKO ZOPANC, Migojnice Vodovod je, pa voda? Dne 30. avgusta 1990 ste v NT objavih članek z gor- njim naslovom. V DO »KOP« menimo, daje članek napisan objektivno, da pa je vendarle potrebno napisati še nekaj dodatnih pojasnil, ki bodo bralce celoviteje in- formirala o problematiki vo- dooskrbe v občini Šentjur. Pretežni del vodooskrbe v občini je vezan na dobavo in nakup vode iz občin Celje in Šmarje. Medtem, ko pri vodooskrbi iz Celja ni večjih težav (»Vitanjska voda«), pa so težave pri oskrbi z vodo iz Šmarja precej večje. Več raz- logov je za to. Komunala Šmarje nam redno zagotav- lja in dobavlja dogovorjeno količino vode iz leta 1974. Vendar je bilo tistega leta 74 tudi dogovorjeno, da bo do- bavljena kohčina vode zago- tavljala vodo samo obstoječi urbanizaciji. Od leta 1974 do danes, pa smo morah »Ko- munalci« na ta vodovod pre- vezati marsikatero hišo, hlev pa tudi dijaški dom na Kme- tijski šoli. Takrat 1982 smo pri tej zadnji povezavi še po- sebej opozarjali, na koncu pa jo je »skupilo« nekaj hiš v stanovanjski soseski V. Problem stanovanjske sose- ske V je enak Črnoliški ulici (visoka lega), razrešen pa je bil šele v zadnjih mesecih z izgradnjo novega rezervo- arja le za nekaj stanovanj- skih enot. Težavam oskrbe z vodo v Črnoliški ulici, je poleg res- nično sušne zime in letošnje- ga poletja kriva še visoka le- ga osmih stanovanjskih enot ter seveda nenehne okvare, ki najprej prizadanejo ravno to ulico. O okvari pod gladi- no Slivniškega jezera (iskah smo jo dober mesec) je bilo že nekaj napisanega. Naj do- damo le, da bi bilo ob gradnji Slivniškega jezera tokrat pri- merna prestavitev vodovoda na »kopno«, denarja je bilo dovolj ali ne? Res je. Pod ve- hko prisile smo prevzeh v upravljanje stari vodovod Črnolica-Nova vas. Brez do- kumentacije in meritev. Za zavarovanje dobre vodo- oskrbe je družba zgradila še nov rezervoar, starega smo opuščah zaradi vedno pozi- tivnih anahz in dotrajanosati zaradi nestrokovne izgrad- nje. Vsi ti problemi, ki so vendarle že dolgoletni, so prisilih vodstva in občane v večjo naložbo za vodovod Kozarica. Kot bodoči uprav- Ijalci se tega vesehmo, hkrati pa nas vendarle čudi, da smo še vedno občina, ko mislimo, da se nam dogaja nekaj po- sebnega. Komunalnih pro- blemov imajo drugje vsaj 2 krat več. Zato so se verjet- no že razglasili za mesta!? KOP Šentjur Prodajalna odprta tudi v soboto v Novem tedniku z dne 6. septembra 1990 je bil na stra- ni 9 objavljen sestavek pod naslovom »Zakaj ne bi kupo- vah ceneje?«, ki gaje napisa- la Simona Brglez. V sestav- ku je prišlo do napake, da je ind. prodajalna tovarne no- gavic Polzela ob sobotah za- prta. Prosimo vas, da to na- pako odpravite, saj je indu- strijska prodajalna tovarne nogavic odprta vsako soboto od 7.30 ure do 12.00 ure. Ta mapaka bi lahko negativno vplivala na obisk naših ku- pcev v prodajalni, saj je Novi tednik časopis, ki ga prebere precej ljudi v naši bližnji in daljni okolici, pa so obenem tudi kupci naših izdelkov. Lepo pozdravljeni! VOJKO BEC, Tovarna nogavic Polzela Uprava si je povečala plače V NT z dne 30. avgusta 1990 sem v rubriki »prejeli smo« prebral članek z gor- njim naslovom. Ne namera- vam izražati svoje strinjanje ah nestrinjanje z vsebino članka. To je navsezadnje stvar vsakega bralca, njego- vega zanimanja za določeno tematiko, pa tudi predmet poznavanja določene materi- je. Osebno imam najrajši iz- vorne misli. Ob samem dejstvu neso- razmernega povečanja plač brez utemeljenih kazalcev in načel sem se spomnil nasled- njega. Ob neki priložnosti je moj prijatelj in včasih tudi sode- lavec Janez Janša po zname- nitem procesu JBTZ izrazil misel, ki govori, da si politi- ka in oblast s povišanjem plač kupujeta državno upra- vo. Vedno sem cenil svojega prijatelja po analitičnosti in globokih mishh. Imel je prav, katerikoli politiki že pripada oblast. JOŽE ARTNAK, Šentjur PREJELI smo Posebni vlak prijateljstva Naslov tega mojega pisa- nja me nehote spominja na enega tudi zelo pomembnih vlakov iz preteklih let: »Vlak bratstva in jedinstva«. Ta vlak je vozil iz Slovenije v Srbijo in tudi obratno, Slo- vence in Srbe, znance iz tež- kih vojnih dni na medseboj- ni večdnevni obisk. Kaj pa danes? Ni več bratstva in je- dinstva, sam prepir in ena velika mora. Skoraj zagoto- vo tak vlak ne bo nikoli več vozil gori in doli. No, s tem vlakom se nisem nikoli pe- ljala, ker pač nisem bila med vojno izseljena v Srbijo, ka- kor toliko Slovencev. Peljala pa sem se s Poseb- nim vlakom prijateljstva v soboto 25. avgusta 1990-te- ga leta s celovške železniške postaje v Novo Gorico in za- to z avtobusom v italijansko Gorizio. Vseh skupaj nas je bilo 250 potnikov s Koroške, bih smo oboji, nemško in slovensko govoreči. Mesta Celovec, Nova Gori- ca in stara italijanska Gorica so namreč že pred 25-timi le- ti sklenila medsebojno prija- teljstvo - partnerstvo. Celo- vec pa nima prijateljskih in partnerskih zvez samo s te- ma dvema mestoma, pač pa je z drugimi kot npr.: Wies- baden, Dachau, Rzeszow, Dušanbe, Nazaret, Dessau itd. Z nami so se zato peljah še zastopniki mest iz Dušan- be-ja v Sovjetski republiki Tadžikistan, iz Dessau-a v Nemčiji in iz Nazareta v Iz- raelu. Seveda se je z nami peljal tudi gospoda Leopold Guggenberger, celovški žu- pan s soprogo in še več vphvnih osebnosti s celov- škega magistrata. Vsakega potnika na vlaku je med vož- njo župan »Gugi«, kakor ga na kratko kličejo mnogo v Celovcu in tudi v obeh Go- ricah, osebno pozdravil in mu stisnil roko. Da, kar do- ber in ljudski je tale celovški župan! Tudi poštna godba na piiiala je bila z nami na vla- ku. V Novi Gorici pa nas je na železniški postaji pričaka- la z veselo koračnico njihova pihalna godba. Pozdravil nas je in nam izrekel dobrodošli- co novogoriški župan go- spod Sergej Pelhan. Spre- jem je bil zelo prisrčen. Nato so nas z avtobusi izurjeni no- vogoriški šoferji odpeljal po strmi in ovinskasti cesti na Sveto goro. V avtobusu nam je prikupen vodič Rade raz- ložil vse o Novi Gorici, o Sveti gori ter o krvavih bo- jih na Soški fronti v prvi sve- tovni vojni. Ta fronta je pote- kala prav v teh krajih. Na go- ri so nas slovesno pozdravili zvonovi svetogorske cerkve s svojim zvonenjem. Prav je imel gospod Goggenberger, ko je dejal v pozdravnem go- voru, da so to zvonovi miru, ki pozvanjajo od Gospe sve- te do Svete gore. Seveda ni manjkalo tudi dobre vinske kapljice - briške Rebule, s katero so nas pozdravili Novogoričani. Prekrasen razgled z gore na obe Gorici tam spodaj pa se nam je po- nujal kar sam. Naj povem še ob tej priliki to, da imamo v bližini Celovca nad avtoce- sto, pravi vinograd, ker ra- stejo trte iz priig. ,, mest, tudi iz Nove n^^^ Trte so posajene po nah mest z napisnin^if mi od kod pač so. Gfov," tega vinograda še nispri dela, kaj šele okusila n sem videla vinograd V nji spomladi, ko so ga ■ zovali. V muzeju s predmeti,, ške fronte v prvi svet vojni, ki je zelo lepo u3 smo videli mnogo zani3 ga. Priznati je treba tistS so ga uredih, da so to st ' z veliko mero okusa in kočutnosti. ^ Jedače in pijače je bi' izbiro, seveda o primerr ni. Moram reči, da tako brih ražnjičev in okusni kruha kot tam na Sveti g še nikoh nisem jedla. 1^ bi rekla, da ima ta kraj višini 682 m nad morjem^ kaj magičnega v sebi.'? moreš in ne moreš se io& od njega in se napotiti sr« v dohno. A vsega lepegaj tudi enkrat konec in prj drugi uri popoldne se je k Iona naših avtobusov, u 5 jih je bilo, spet zapeljal v dolino proti Soči in poit^ janskem koridorju, koder speljana cesta, v kraj Šmai no, od tam pa preko (Joi ških Brd v italijankso G« co. Tudi tu so nas spreje z godbo na pihala in z nar« nimi nošami pred rotovž« Dolgoletni župan, sicer p zelo mladosten Gospod Ai tonio Scarano je v pozdrai nem govoru dejal, da obhajj no tako prijateljsko sia »srebrno poroko«. Ne k( par, ampak kot prijateljsi trojica mesta: Celovec, Nov Gorica in ital. Gorica). V p poldanski vročini nam jjel la vsem nadvse prijet: hladna senčica v občinska parku, kjer seje odvijalapi reditev. To »srebrno por ko« smo tudi zalili z Italija skim vinom. Plesala pajei tej »ohceti« vzvišeno in eli ganto skupina brhkih Goi čanov in Goričank v prd pih narodnih nošah. Že prej je na Sveti gori z pan Guggenberger v svoje pozdravnem govoru omeni da takega prijateljstva me mesti in ljudmi ter narodi,! so se nekoč bojevali drn proti drugemu, ni nikjer t svetu. In zato: »Naj živi ■•"^ teljstvo treh narodov ; mest!« Da bi le ostaU za no prijatelji, a ne samo mu smo se peljali z vlakom. M oni doma v treh deželah, t ko smo si mnogi zagotor želeli sami pri sebi. ^0 BRALCEV - ROMAN 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 19 na rob tega mojega Pjg pa bi dodala še majh- i^Kro pripombico za go- «ja ministra pri slovenski (t Juga Paša, da mu je pač r iz turističnega delokro- il'ig »vlakovska« prilož- L pred osmimi leti, rojili sicer, sem bila prav i»P jia tem vlaku prijatelj- pa nas je že na Jeseni- 'fčprejela predstavnica ta- f g socialistične sloven- ^vlade iz Ljubljane in bila Km z nami vso pot. Letos fhilo na Jesenicah nikogar, ''hi nam rekel vsaj >>piš me ''h«! Le naš vlak prijatelj- ic^ je imel nekaj-minutni ^^nek, ki je bil pa kar za- ui dolg, da bi lahko kdo in nam rekel »Dobro- yii v suvereni Sloveniji«! l se hoče! Zamujena pri- ^ost pač, a upajmo, da bo slednjič drugače! Za do- ^urizem ni storjenega ni- ,11 preveč! VERA AMENITSCH, Celovec udi Celje Dbiva vlado Senci Objave prenoviteljev KS-SDP), da sestavljajo ado v senci tudi v Celju, m se razveselil. S tem so itrdili moje prepričanje, da ^oli niso hoteli zaostajati republiškimi ^nosilci nji- ive ideologije. Človeku po- pe toplo pri srcu, ko ugo- fi, kako nesebično in za- »j se bodo žrtvovali, da bi magali sedanji, nesposob- in od vseh vetrov zbrani ičinski skupščini. Zaradi take ganljive soli- mosti, mi naj dovolijo, da 1 tudi jaz nesebično poma- m z nasveti, pri lociranju sestavlanju »vlade »nci«. Sama namestitev vlade v senci pod Aljaževim hri- bom ni primerna zaradi dveh razlogov. Najprej se lahko ime Aljažev hrib spremeni v »Jožefov hrib«. Zaradi tes- nega sodelovanja slovenskih prenoviteljev s hrvaškimi prenovitelji, pa bi se tudi to ime lahko spremenilo v »Jo- sipovo brdo«. S takimi ne- predvidenimi spremembami pa bi si lahko nakopali nepo- trebne stroške. Poleg tega pa zraven te lokacije teče biser slovenskih kloak - Voglajna, ki jo Komunala Celje nekaj 10 metrov višje, dnevno gno- ji z najmanj 100 cisternami človeške gnojnice. Vse te vo- njave in plinasti strupi bi kot vaše minulo delo, kvarno vplivalo na vaše sedanje zdravje. Zaradi zgoraj navedenega vam priporočam svoj sedež prenesti v graščinico »Mli- narjev Janez«, ki svoje ime vse skozi ohranja. Poleg tega pa je nejaosredno obkroženo z reUkvijami vaše pretekle humanosti, kratek sprehod na hrib sv. Ane pa vam lahko nudi prekrasen razgled na rezultate ustvarjalnosti vaših desetletij. Rdeč dim iz što- rovskih dimnikov vam bo napolnil pljuča s proletar- skim kruhom, bel dim titana iz Cinkarne pa preprečil, da nebi zarjaveli. Tudi senca bivšega starega teharskega zvonika vas ne bo motila, ker je zvonik podrt. Zaradi toliko sončnih dni v preteklosti, v Celju res ni problem najti primerne senčnosti za vlado v cenci, zato vam priporočam tehar- sko lokacijo. Tudi izbira neodvisnih strokovnjakov za člane »Vla- de v senci« ne bo problema- tična. Da jih ne bi predolgo iskaU, bi vas rad spomnil, da je »Kumrovska Sorbona« in »Dobrnski Oxford« proizve- del veliko število zelo per- spektivnih, vsestranskih strokovnjakov, ki niso na- polnili samo Celje ampak tu- di sosednjo občino in vso na- šo domovino. Posebno Šent- jur je in še zapolnjuje celjske verzeh vsestranskih strokov- njakov. Spomladanski do- godki pa so rodili veliko šte- vilo neodvisnežev, pred- vsem iz vaših vrst. Poiščite jih med vodilnimi v bankah, šolah, obrtniških združenjih, industr. podjetjih in dru- štvih upokojencev. Izbira bo tako velika, da vam predla- gam ustanoviti regijsko vla- do v senci, ker drugače se boste zamerili posamezni- kom, ki ne bodo prišli v po- štev. Sedanje celjske skupščin- ske oblasti se ni treba bati, saj z odprtimi rokami spreje- ma vse, ki hočejo sodelovati, predvsem, da jih uporabljajo za paradne konje. Z g. Ciglerjem iniciatorjem »Vlade v senci« se stHnjam, Celje ni »Demosova trdnja- va« ampak hotel s slabo po- strežbo, kamor prihaja pre- malo gostov in zaradi tega imajo prenovitelji, liberalci, sociaUsti in neodvisni po- pust. Sam' prenovitelje občudu- jem zaradi njihovega strast- nega poželenja po spremem- bah v svoj prid (revolucija, čistke, obnova, revolucija, ki teče, reforme, samoupravlja- nje, prenova itd.). S svojo fi- lozofijo močno konkurirajo vzhodnjaškim religijam, saj dokazujejo, da se lahko v te- lo osebka v enem živjenju, inkarnira več duš. Zaadi ta- ke filozofije in dejavnosti me spominjajo na tistega zadol- ženega trgovca, ki je rekel - ni važno če je zguba, samo da je promet. Njihovo ponovno prebuje- nje me spominja na divjega lovca in triglavsko rožo iz pravljice o Zlatorogu, ko je iz krvi na smrt zadete živali zrasla čudežna roža, ki je zla- torogu v hipu vrnila življe- nje, divji lovec pa je padel v prepad. Toda, da ne bo po- mote ker ste bili divji lovec, triglavska roža ne morete biti. JANEZ ČRNEJ, Celje pritožna knjiga izletnikov primat čeprav vem, da ne bom s tem pismom spremenila ni- česar (konec koncev že na- slov pove vse), pa kljub temu želim napisati nekaj dejstev in vprašanj, ki se ob tem sa- ma od sebe porajajo. Kljub temu, da pišem v svojem imenu, sem prepri- čana, da se strinja z mano še kopica ljudi, ki so obsojeni (tako kot včasih jaz, kadar sem brez avta) na vožnjo z avtobusom. Pa preidimo k stvari! Sta- nujem 7 km iz Celja, v Pro- žinski vasi. Ta kraj pa je vča- sih, po zaslugi Izletnika, ne- dpstopen. Na relaciji Celje- -Šentjur in obratno, je pred- časom vozil vsako uro lokal- ni avtobus in takrat ni bilo problemov. Ker pa se je na- enkrat zazdelo odgovornim pri Izletniku narobe, da bi v to smer lokalni avtobusi vozili še naprej, so se (za njih preprosto) odločili, da te av- tobuse popoldan preprosto ukinejo. Ob tem seveda ni potrebno razlagati, da se jim ni zdelo vredno to objaviti, natisniti ali kako drugače sporočiti tistim, ki javni pre- voz uporabljajo in tako po- sredno Izletnik tudi financi- rajo. Toda, lepo vas prosim, kdo se pa dandanes še sploh vozi z avtobusom! Torej, zadnji lokalni avto- bus odpelje v to smer ob 15.20 (čeprav so tudi do te ure krepko pretuhtali in iz- pustili nekaj avtobusov že dopoldan). Na začetku je bi- lo seveda rečeno, da morajo vsi ostali avtobusi, medkra- jevni torej, ki imajo relacijo do Šentjurja in naprej na tej postaji ustaviti. Ker pa še vedno verjamem v naslov, ki sem ga napisala, avt. šoferi odpeljejo s ciničim nasme- škom: »V Prožinski ne stoji- mo. Od Šentjurja naprej!« Mislim, da mi ni potrebno posebej razlagati, kako je, če stojiš na postaji v omenje- nem kraju in si namenjen proti Celju. Razen redkih iz- jem, kot so npr. SUvnica, Dramlje, Pletovarje in še ne- kaj svetlih primerov niti slu- čajno ne ustavi nihče. Verjet- no je jasno da ob neobreme- njenih urah pelje mimo avto- bus, ki ima 3 ai 4 potnike in se ob tem šoferju ne zdi vredno ustaviti. Plača bo ista, tisti »spodaj« mu pa ta- ko nič ne more... Posebno poglavje ob tem so šolarji. Ker imajo že v na- prej plačane vozovnice niso več »tržno zanimivi« za šo- ferje in tako so dobesedno prepuščeni na milost in ne- milost. Od odgovornih pri Izletni- ku bi rada nekaj pojasnil(!!!) in prosim, da odgovorite na naslednja vprašanja: 1. KOMU se zdi, da na tej relaciji lokalni avtobus ni potreben? 2. NA KAKŠNI OSNOVI je do tega sklepa prišel? 3. ZAKAJ je javna tajna, da nima smisla napisati pri- jave avtobusa, ki ne ustavi, ker teh prijav ne rešujete oz. obravnavate in tako ne ukre- pate proti šoferju? 4. STE SE KDAJ VPRA- ŠALI, GOSPODJE PRI IZ- LETNIKU, KAKO DOLGO ŠE? Na koncu pa še dobroho- ten nasvet tistemu, ki ta hip razmišlja, kam vložiti kapi- tal, da se mu bo hitro obre- stoval: zasebniku predla- gam, da prične voziti na rela- ciji Celje-Šentjur! Edina po- goja: prijaznost in ustavlja- nje na vseh postajah... Bralka, Naslov v uredništvu dp »ljubečna« celje industrija keramičnih izdelkov OBJAVLJA prosta dela in naloge vodenje računovodstva Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komerci- alne smeri - najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj - poznavanje finančno materialne zakonodaje Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev predložijo v osmih dneh na naslov: DP »LJUBECNA« IKI Celje, Ljubečna, Kocbekova 30, 63001 CELJE, p.p. 13 O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh po sklepu o izbiri. 4nt0n kolviar ZA SIVIMI ZIDOVI dvignil je pogled in se zazrl v Jasno. Vedel je, da bo ^di njene dobrote in zaradi tega, ker je vmešana stvar, moral govoriti resnico, saj ji ni hotel naprtiti še 'oje krivde. Kaj se bo zgodilo z Marto, pa mu ni bilo br. opazil je, da dekleti povešata glavi in se občasno ^Skdujeta. Zanimalo ga je, kje neki sta bili do sedaj, 'jl^a prostosti ali v priporu. Po ponošeni in zmečkani mi je sklepal, da v priporu. •%ieda, da danes ne bomo dobili željenega odgovora °^as. Ali vi, obdolženi Cerar, poznate soobtoženki in ^sno je vaše razmerje do njiju ? je vprašal sodnik, se ^^il proti Vojku in s pogledom objel vse tri pred sabo. w je molčal in gledal v tla. j^rav. Nikogar ne bom silil v priznanje, je odvrnil fm nekam odsotno, ko je videl, da bo ostal brez '?ovora. '^^osim, če obtožena Jasna Pust podpišete izjavo, ki joprejle podali. Prečitajte, da ne bo izgovora, da ste Jaslišani na nezakonit način. Tudi vi, Marta Koren, jpfšite izjavo! ^p^^ti sta stopili bliže, vzeli pisali in se podpisali. J^o noijgj^g hQtQ]Q t>j-atj tistega, kar je v takih "scinah povedala. Nato sta spet stopili nekaj kora- :^faj. ici ? je.' Lahko ju odpeljete! je dejal sodnik paz- ^ «i je ves čas zaslišanja stala med dekletoma. ^oj/co je spoznal, da se zaslišanje ni pričelo z njegovim »sitn Pripeljali so ga nekje na sredi, sodnik pa je *jo ^J^^^^^ potrdilo, da se vsi trije med seboj poz- kk P^^^^^^ odpeljala dekleti, so ostali v sobi le m' ^^^^^^ administrativna delavka. Sodnik je khi ^^Pisani izjavi v mapi, liste obrnil in nadaljeval .j*3nje. ^ ^^jav, ki sta ju podali dekleti, je razvidno, da se *se2 ^obro poznate. Prosim, povejte mi, kako ste ^^y^anili z Jasno in Marto, kaj ste v prostem času ^je ste se shajali? Marsikaj sta mi dekleti že ^opf vendar želim slišati še vaše mnenje. Pustite \j!^'^pst, ker vas bo pripeljala samo v zagato! dal na tehtnico vse, kar seje zgodilo. Primer- 1 n^i^}^ preživete v zaporu, S" svobodo, ki jo je imel prej ^^a]'p primerjave. Spet seje odločil, da bo \^^' ^ako sta si stala nasproti sodnik preiskovalec in zaverovana vsak v svoje sposobnosti, geni- %[^^ha in načrtov, bila je igra kdo bo koga - oba ^^dela. »Vidim, da ste neomajni v svoji trmi. Dajte mi, pro- sim, izjavo staršev in šole, ki jo je fant obiskoval! seje sodnik tiho obrnil k administratorki, ki mu je porinila šop listov. Začel je brskati po njih. »Vi ste imeli že večkrat opravka s sodnikom za prekr- ške in tudi že s preiskavo doma. Tukaj piše, da ste bili soudeleženi pri poskusu ropa blagajne na osnovni šoli Lava v Celju in da ste s skupino svojih pajdašev ranili predmetnega učitelja. Bo držalo? Nočete odgovoriti? »Povedal vam bom še nekaj drugega, kar vas bo pre- senetilo. Našli smo pištolo, s katero ste ubili pokojnega Krivica. Preiskava orožja, starost izpušnih plinskih sle- dov v cevi, izstreljene lirogle in balistične odrgnine dokazujejo, da je krogla priletela prav iz tega orožja. Sodnik je segel v predal in izvlekel pištolo. Vojko ni mogel verjeti svojim očem, to je bila res njegova pištola. »Povejte, če je ta pištola vaša! je vprašal, obrnjen proti njemu. »Očitno tega ne boste hoteli priznati. Dekleti pa sta to i potrdili. Dodam naj še, da sta tudi Franc Poje in Tone ! Zavrl izjavila, daje pištola vaša. Vojko je vedel, da to ne ' more biti res. Ali sije vse skupaj izmislil sodnik ali pa ■ njegova pajdaša lagala, saj za pištolo nista vedela. Poka- \ zal jo je le Vinku. In spet je z molčanjem poskušal zanikati to, kar ni bilo res. Ko seje sodnik prepričal, da ne bo dobil odgovora, je \ položil pištolo nazaj v predal. \ »Pa mi povejte, kako ste prišli do tiste francoske žabe, ki so jo našli karambolirano blizu Reke. Morda bo to bolj zanimivo, ker bi pri tem skoraj izgubili glavo. Last- nik tega vozila je bil pri meni in težko čaka na izid sodbe, da bo potem lahko podal zoper vas škodni zahte- vek, ki ne bo tako majhen. Vi ste ob tem deliktu že imeli osemnajst let? Poglejte, prosim, kdaj je rojen? je prosil uslužbenko. »4. aprila 1954, tovariš sodnik, je odvrnila, ko je pre- gledala osebne dokumente, ki jih je imela na mizi. »Torej slabo za vas, ker boste kot polnoletna oseba ali vs^ kot mlajši polnoletnik podvrženi vsem zahtevam kazenskega zakonika in bodo vaše olajševalne okolnosti zelo majhne. Dobro je, da se tega slepomišenja že do- volj. Vojko je čutil, da so to zadnje besede že nekaka grož- nja in da hoče sodnik izsiliti njegovo priznanje. »Ali hočete pripeljati Franca Pojeta? se je sodnik obrnil k pazniku. Ta je odprl vrata in vstopil je drug paznik, kije imel s seboj Franca. Ta ni pogledal Vojka, ker se mu očitno ni zdelo' pomembno ali pa ga celo ni videl. Vojko je opazil na Francu samo to, daje precej shuj- \ šal, da ima precej dolge lase in da ga še vedno ni minila i tista oholnost, ki jo je pri njemu zaničeval. »Vi ste Franc Poje? je vprašal sodnik. »Da, prav tako! je pritrdil Franc. j »Ali poznate to osebo, ki stoji pred vami? je nadaljeval ] sodnik. »Da, poznam ga iz šole. Bila vsa občasna prijatelja, se ] je Franc obrnil proti Vojku. »Vi ste o svojih grehih že pripovedovali, o tem že: imamo zapisnik in izjavo, ki jo prosim, podpišite! »Da, bom! Vzel je pisalo, se sklonil in se podpisal. Administratorka je pričela med pogovorom pisati na \ stroj. Hitreje kot je tekel pogovor, hitreje je brnel elek- i tronski pisalni stroj. »Ali želite še kaj novega povedati, kar ste morda prej \ izpustili? je avtomatsko dodal sodnik. »Zelo slabo hrano imam, pa tudi premalo je je, tako, ; da sem od obroka do obroka bolj lačen. Zato bi vas- prosil, če mi lahko od doma pošljejo kakšen paket. »Upam, da bo ta zadeva kmalu pri kraju, do takrat pa osebnih paketov ne morete sprejemati. Slišal sem, da ] vam dajo dodatno porcijo, če jo zahtevate. \ »To drži, vendar pa je le repa ali slabo zabeljen krom- ^ pir ali makaroni, kijih ne maram. Mesa imam občutno I premalo. Tega pa mi nihče noče dati!« »Poskrbel bom, da ne boste lačni, vendar vam ne ' morem ponuditi nobenih bonitet, ker to lahko stori le ] upravnik. Napišite posebno prošnjo, naslovljeno nanj, ' in upam da vam bo dovolil občasne pošiljke od doma. : »Tovariš sodnik, kako dolgo bo pa še trajala vsa ta rnoja stvar? Sedaj ste me že nekajkrat zaslišali, vendar ' še nisem dobil vabila na razpravo, je vprašal Franc, '■- očitno naveličan pripora in negotovosti. 1 »Nič ne hitite! Božji mlini počasi meljejo, vendar bo 1 zmleta moka precej grenka, če jo boste morali do konca ' pojesti. Vi še niste dopolnili osemnajst let? \ »Ja. Že, vendar sem bil pred deliktom star dobrih} sedemnajst ah slabih osemnajst, kar pomeni, da sem še.| mlajši polnoletnik. ] »Vas je že obiskal zagovornik in sta se že pomenilai glede stvari, ki so potrebne za pripravo obravnave?] Dovoljenje za obisk zagovornika je bilo izdano pred] štirinajstimi dnevi. '■ »Da, obiskal meje, vendar mu nisem imel kaj novega ; povedati, razen tistega, kar sem že povedal vam. Rekel ■ mi je samo, da naj bom potrpežljiv. Ko sem ga vprašal, • koliko let bom fasal, mi je odvrnil, da mi bo sodišče naložilo varnostni ukrep oddaje v vzgojno-poboljsevalni' dom Radeče, če se bom vedel tako, kot je treba. Omenil', je, da bo to trgalo tri do pet let, kar se mi zdi preveč. Rad : bi končal obrtno šolo in se izučil. ■ 20. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 OTROŠKI jBT^^^^ Zdravo, šolarji! Skorajda ste že poza- bili na počitnice, kajne? Seveda, saj so se v šoli že začele čisto prave skrbi, spraševanje, nalo- ge, skratka pravi boj za obstanek. Kmalu priča- kujem tudi veliko vaše pošte, da bo vaša stran zaživela tako kot ste va- jeni, z obilico vaših pri- spevkov, pa tudi z neka- terimi drugimi zanimi- vostmi. Že prihodnji te- den vam bomo predsta- vili našo stran, kakeršna naj bi bila v tem šol- skem letu. Vesela bom, seveda, tudi vaših nami- gov in želja, skratka pi- sem o tem, kaj si na Vr- tiljaku želite prebirati. Naš naslov poznate: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Pišite!!! Vaša Nadja zlatarstvo kragl žalec Letos drugače Kako ste preživeli prve šolske dneve? Ponekod je letos pouk nekoliko druga- čen, kot so bili učenci vaje- ni doslej. Tako nam vsaj sporočata osmošolki iz COS Fran Roš iz Celja. Pa prebe- rite, kako se je pri njih zače- lo letošnje šolsko leto. Kaj pa pri vas? Pišite nam tudi vi! Mi imamo pouk brez zvo- nenja. Pa ne mishte, da ie šolski zvonec pokvarjen! Na- ši učitelji so se odločili, da nas zvonec ne bo več prega- njal k pouku niti nas ne bo opozarjal na konec ure. Prvi dan smo že preživeli brez njega, kar je bilo nekaterim učencem in učiteljem zelo všeč. Mene malo moti, ker si moram vsako jutro naviti in natančno naravnati uro. Kljub vsemu pa je šola brez zvonca kar prijetna. TANJA VOLAVŠEK No, spet seje začelo! Kaj? Šola namreč. Letos je bil pr- vi dan nekoliko drugačen kot vsa leta doslej. V šolo smo prišli skupaj s starši. Prvi dan je bil hkrati tudi prvi roditeljski sesta- nek. Po krajšem pogovoru z razredniki smo s starši in učitelji odšli na šolsko igriš- če, kjer smo poslušali kon- cert skupine Don Mentoni Blues Band. To je bilo čudovito doži- vetje. Vsi smo polni glasbe, kije nam bhzu. odšh domov. MAŠA OSTRUH Spomin na počitnice Foto: EDI MASNEC Tokrat spet natančno število čeprav je kuponov Alfove nagradne igre izj-p. vehko, se le redkokdaj zgodi, da med njimi najdp " natančno tisto število, ki ga v oddaji ob sreri^'' popoldne izžreba naš poslušalec ah poslušalka tnu^ pa smo spet imeli srečo. MARTINA MATAVf Laškega, Kidričeva 2, ki je pravilno odgovoril^ ^ radijsko uganko, je potem izžrebala številko 445. To''^ je na svoj kupon zapisal Marjan Koštomaj, Ulica fr/' kolovskih žrtev 15, Celje. ^• Še nekaj pomembnega! Z novim šolskim letom bomo Alfovo nagradno [a začeh na novo. To pomeni, da bomo kupone, ki so v naših kuvertah nabirali doslej, vrgli v koš in ovojni^^ začeli polniti z novimi kuponi. Zato kar pohitit^ z izpolnjevanjem. Alf, trgovinica iz Žalca je že pripr vila lepe nagrade za vas! ^ Vesoljske prigode nabritih zemiiančicov Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Viiar ■ ^fc »Pravzaprav me pa tale vožnja kar ■%p»skrbi!« je nerazpoloženo menil Cu- fek. »Zakaj le?« seje tiho oglasil Piko. »Saj nas vendar žene proti otoku!« »Morda pa je zalivski tok!« je skušal nenavadno hitro plovbo njihovega čolna brez motorja neka- ko logično pojasniti Cicek. »To zanesljivo ni tok!« je po vestnem pregledu morja s prem- ca ugotovil Piko. »Verjemite mi, stvar je neskončno zapletena. Naravnost fanta- stična!« MDečki so bili zaradi tega, ker niso • mogh zadovoljivo ugotoviti, kaj jih pravzaprav žene proti otoku vedno bolj pre- strašeni. »Upam,« seje čez čas oglasil Cicek, »da bo stric prišel za nami, ko bo ugotovil, da se še nismo vrnili!« »Upajmo, da bo res tako!« si je vidno oddahnil Piko. Čoln je naposled rahlo udaril ob skalne čeri ob oto- škem obrežju in dečki so z največjo naglico poskakali na breg. ■|s Čoln so za silo privezah ob razjedeni I^P« skalo ter vrgli sidro. Otok pred njimi je bil resnično razsežen in zelo poraščen z najrazličnejšimi drevesi ter grmičevjem. »Le kako se imenuje ta otok!« je povprašal Piko. Cicek in Cifek sta nevedno zmajala z rameni. »Mene zanima samo to, kaj nas je privleklo sem!« je spet začel Cufek. »Saj sploh ni pomembno, kaj nas je privleklo sem, pač pa samo to, da smo končno le tu!« je važno rekel Cicek. »Otok bomo temeljito raziskali!« se l^r«je oglasil Piko. »Potem pa ga bodo zanesljivo imenovali po nas!« In je domišlja- vo, kot stari morski ropar pljunil med zob- mi. Silni raziskovalci so se najprej lotili obrežja. Vendar pa niso našli nikakršne sle- di, po kateri bi lahko sklepali, da je bil kdo pred nedavnim na otoku. Cufek in Piko sta nezadovoljna z raziskovalnimi začetki sedla na bližnjo skalo, Cicek pa se je odpravil globlje v gozd. 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 21 vam predstavlja na obrtnem sejmu v Celju od 7. do 16. 9. 1990 v Hali C, paviljon št. 1 proiz- vode iz svojih programov: - kmetijske mehanizacije - medicinske opreme - široke potrošnje - PLAVBIKE - kolo - naročilniške proizvodnje ter gradbeno zaključnih del. Posebej vam želimo na l(ratl(o predstaviti apa- rat ELMAG. Elmag je elektrobiološki stimulator, ki proizvaja in oddaja niskofrekventne elektromagnetne valove, ti pa pozitivno vplivajo na celice, tkiva, organske sisteme in praktično na ves bolezenski proces. Naj vam naštejemo le nekaj bolezni in tegob, pri katerih je zelo učinkovit: - glavobolih vključno z migreno - vseh vrstah revmatskih obolenj - zmanjšanju vseh bolečin - motnjah arterijske in venske cirkulacije - vnetjih - neurožah, depresijah, vrtoglavicah, nespečnosti, - bolečih menstruacijah - povečanju odpornosti organizma - vnetju živcev in še drugih nevščenostih. Elmag boste lahko kupili v času sejma po ugodni sejem- ski ceni v Hali C, paviljon št. 1. Obiščite nas, ne bo vam žal. 22. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 Vzgojnoizobraževalna organizacija Šmarje pri Jelšah razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA (reelekcija) za tozd osnovno šolo »edvard kar- delj« rogatec. POGOJI: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, dolo- čene z Zakonom o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Mandat traja 4 leta. Začetek dela je 27. 11. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz- obrazbi in dosedanjem delu v 8 dneh na naslov TOZD. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. VRTNARSTVO p.o. 63000 Celje, Ljubljanska 93 objavlja po sklepu delavskega sveta razpis za imenovanje direktorja podjetja, za štiriletno obdobje. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih; - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjega dela. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pote- ku razpisa. OPREMA CELJE mizarstvo, parketarstvo Babno 3, 63000 CELJE objavlja prosta dela in naloge 2 TEHNOLOGA zagotovljeno kreativno delo na komercialnem ter tehničnem področju. Delovno razmerje bomo skleni- li za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. POGOJI: višješolska oz. srednješolska izobrazba les- ne smeri z dvemi leti delov, izkušenj na enakih ali podobnih delih oz. nalogah. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: OPREMA CELJE Babno 3, Celje. Razpis velja do zasedbe razpisnih del oz. nalog, o izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po oddani vlogi. MUZEJ REVOLUCIJE CELJE Trg V. kongresa 3 63000 CELJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge kustosa dokumentalista Pogoji: - dipl. etnolog - umetnostni zgodovinar - poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: MUZEJ REVOLUCIJE CELJE, Trg V. kongresa 3, Celje Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa. Svet Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju razpisuje prosto delovno mesto vodje nabave knjižničnega gradiva za nedoločen čas Pogoji: 1. visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 2. aktivno znanje vsaj 1 tujega jezika 3. poskusno delo 3 mesece Kandidati, ki imate smisel za organizacijo, razgibano timsko delo in poslovne stike, oglasite se v 8 dneh po objavi na naslov: Knjižnica Edvarda Kardelja Celje, Muzejski trg 1 a. HMEZAD KMETIJSTVO p.o. ŽALEC Vrečarjeva 8 objavlja po sklepu DS javno licitacijo večjega števila krav molznic črnobele pasme. Licitacija bo: - v torek, 18. septembra 1990, ob 9. uri na farmi Podlog pri Šempetru v Savinjski dolini - v petek, 21. septembra 1990, ob 9. uri na farmi Zalog pri Celju Ogled živali je možen eno uro pred licitacijo. Vse informacije lahko dobijo interesenti: - na farmi Podlog - tel. št. (063) 701-323 - na farmi Zalog - tel. št. (063) 021-482 Pravne in fizične osebe so dolžne pred pričetkom licitacije položiti varščino 10% od izklicne cene. Prodaja računalniške opreme in poslovne mehanizacije po konkurenčnih cenah. - fotokopirni stroji: minolta, ricoh, olivetti - laserski tiskalniki - tiskalniki - ploterji - registerske blagajne in ostala oprema Po ugodni ceni vam nudimo tudi potrošni material (papir, barve...) VSE ZGORAJ NAVEDENE STROJE SERVISIRA Obiščite nas na OBRTNEM SEJMU v hali A, paviljon 133 ZDRAVSTVENI CENTER CELj^ , TOZD Zdravstveni dom Celje Na podlagi 12. in 117. člena statuta TOZD, delav svet razpisuje dela oz. naloge delavca s posebnjl pooblastili in odgovornostmi za 4 leta in sicer: 1. Direktorja TOZD 2. Pomočnika direktorja za strokovne zadeve 3. Glavne sestre TOZD 4. Predstojnika službe splošne medicine Celje 5. Predstojnika službe zdravstvenega varstva delavcev pri delu, prometu in športu 6. Predstojnika službe osnovne zdravstvene dejavnosti Vojnik- Dobrna 7. Predstojnika službe osnovne zdravstvene dejavnosti Štore 8. Predstojnika dispanzerske službe 9. Predstojnika službe zobozdravstvenega varstva Celje Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: Pod 1. in 2. - visokošolska izobrazba medicinske smeri in opravljen specialistični izpit iz ene izmed dejavnosti TOZD in pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih v stroki. Pod 3. - da ima višješolsko izobrazbo medicinske smeri, opravljen strokovni izpit in pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih v stroki. Pod 4.-8. - da ima visokošolsko izobrazbo medicinske smeri, opravljen specialističen izpit s področja razpisane službe in najmanj pet let delovnih izkušenj z delov- nega področja službe. Pod 9. - da ima končano medicinsko fakulteto - smer sto- matologija in pet let delovnih izkušenj v stroki. Od kandidatov za vsa razpisana dela oz. naloge poleg navedenih pogojev zahtevamo še: - da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ustrezne organizac. sposobnosti. - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa v TOZD. TOZD Zdravstveni dom Sevnica Na podlagi 123. in 124. člena Statuta TOZD, delavski svet razpisuje dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta in sicer: Direktorja TOZD Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima visokošolsko izobrazbo medicinske, eko- nomske, pravne ali politološke smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge pole? navedenega zahtevamo še: - da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti, - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaci|i razvojnega programa v TOZD. Delovna skupnost skupnih služb objavlja dela in naloge za nedoločen čas Projektant informacijskih sistemov 1 VI1/1 - eno delovno opravilo Pogoji: VII. stop. strokovne izobrazbe - računalništvo ' informatika, programska oprema in informatii^ ekonomska informatika 2 leti delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in me''''''^ za razporejanje dohodka DSSS ZC Celje. hat' Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi po% ki in dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8 dn po objavi razpisa na naslov: .^3 ZDRAVSTVENI CENTER CELJE - Kadrovska s\o2^ 63000 CELJE, Gregorčičeva 7. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sP^^ jemu sklepa o izbiri. 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 23 24. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 Nagradni razpis 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din ^ 3 nagrade po 50 din Pri žrebanju bomo upoštevali le ne rešitve, ki bodo v naše uredništ' spele do torka, 18. septembra dopoldan. Rešene križanke lahko - sete tudi osebno, na vhodnih vrat.P NT&RC je poštni nabiralnik. Na ^ obvezno napišite: NAGRADM^ ZANKA in svoj točen naslov. Rešitev Icrižanlie Vodoravno: SMODE, A.B., Pas a. i DEMSKI, IVE, PEVSKI ZBOR^ B.K., TRTAR, APOLON, STOIK VRSNIK, KORDA, VILAR, irj, ILIRSKO GIBANJE, RE, Ro^,> SANDALETA, OS, ČOP, IKAR, Avjjj izid žrebanja 1. nagrado 250 din prejme: NorJ Drugovič, Na Otoku 13, 63000 Celje ™ 2. nagrado 100 din prejme: JožicavJ nik, Čopova 25, 63000 Celje. 3 nagrade po 50 din prejmejo: Vetrih, Ul. 8. Črnogorske brigade 4 Celje, Franc Žumer, Vodnikova 14, esi« Celje, Vidoslav Gošnjak, Celjska mi 39, 63250 Rogaška Slatina. ^ Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeh po postil Obadii piki Sit lačnemu ne verja- me, neumen pa pa- metnemu ne zaupa. Volili bomo tiste, ki jim zaupamo. Sami pa zaupanja ne bomo de- ležni. Pametni so. Nihče nič ne obljublja. Vsi raču- najo na kritiko prete- klosti. Če bi oblastniki ne grešili, ne bi bilo nik- jer opozicije. Tisti, ki se sami pre- cenjujejo, bodo hitro pozabili na obljube. Nihče ne bo priznal, da bo izneveril volil- ce. Vsi bodo iskali opravičila v drugih in zgodovini. Če bi obljubljali s kavcijo, bi bilo ob- ljub precej manj. Demokracija nikjer v svetu ne zapira in ukinja zaporov. OBAD Bodice Naj ima delavec še ta- ko debelo kožo, fi- nančni krvosesi mu vedno pridejo do ži- vega. Pes, ki mnogo laja, grize samo idejne na- sprotnike. Rahitičnega gospo- darstva ne bomo poz- dravili - s politično ortopedijo. Kdor daje za politiko »roko v ogenj«, tvega da bo opekline čutilo nekaj generacij za njim. Koliko časa bo še go- spodrstvo - »vlečna služba« za politiko? V priimku Miloševič se ne skriva po nak- ljučju beseda - loše. Vse bolj je jasno, daje bilo zmanjšanje infla- cije - muha - enod- nevnica. Naša pot v Evropo je vse bolj podobna - vožnji tovornjaka po kozji stezi. MARJAN BRADAČ HOROSKOP • OVEN Ona: Prišel bo trenuteii, ko se boš morala dokonč- no odločiti med dvema sicer enako dobrima alter- nativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se čimprej odloči! Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar pa ravnaj raje po sovji glavi. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj okoli, saj bo edini efekt ta. da se ti bodo smejali tudi ostali. • BIK Ona: Presenečena boš nad nenadnim interesom tvojega nekdanjega oboževalca, vendar pa mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega kar imaš, s^ niti ni tako slabo, kot pa se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš zakaj! On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlaga- la nekaj, kar enostavno ne boš pričakoval. Toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako kot boš planiral. • DVOJČEK Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosum- ja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bo ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vroče- krvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskusno odvrni- ti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res. da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do svojega privatne- ga življenja v dvoje. • RAKI Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki te preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bodo dokončno odgnali vse črne misli. On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afir- macijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih po- tez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. • LEV Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki pa ti bo prinesel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več! On: Ker se ti vse preveč mudi, še zlepa ne boš dosegel vsega, kar si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazalo, da ti bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. In nikar se ne ustraši! i • DEVICA Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi tisto, kar \ se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko postane tudi: kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramež- • Ijivost in pot ti bo odprta. Pazi se škodoželjnežev,'. ki jih nikoli ne menjka. ■ On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skor^ ustrašil. ; Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužil in to več kot j pošteno. Tako boš imel sed^ več časa zase in za svoje privatne načrte, ki so vse prej kot pa; skromni... • TEHTNICA Ona: Tvoji namigi bodo vse preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljube- zenska veza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. On: Partner ti bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar pa se boste prepričali pred- vsem v nasprotno. • ŠKORPIJON^ Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v naj- bližji zvezi s tvojim bivšim prijateljem. Pomiri se in < trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se ] šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo\ lahko. ] On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre i načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je važna pred-' vsem ekonomska sigurnost, za ostalo pa si mnenja, \ da boš že še poskrbel. Pazi da te ne bo preveč i zaneslo... ] • STRELEC Ona: Bila boš krivična do svoje prijateljice, ki ti hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po svetu z napol zavezanimi očmi? Konec tedna pa se ti vseeno obeta vsaj delna izpoplnitev tvojih vročih lubezenskih želja... On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil celo kopico ugodnih kombinacij, tako v ljubezni kot tudi poslovno. To- rej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnej- še življenje od dosedanjega. • KOZOROG_ Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega ga neprestano spregledavaš Toda tudi njegov trpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, * ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš n^^' sama! On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saJ ■ pravi način za reševanje težav. Sprejel boš p" lo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi ksj Seveda pa bo to odvisno le od tebe in nastopa. ___, • VODNAR_ Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti še vendop"'^'^. precej zanimiva ljubezenska romanca, za ks^^ . nobenega razloga, da bi ti ne ugajala. Kdor je ■ voljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosege' ga, kar si želi. On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav n'^^; nega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do h; delikatnih informacij v zvezi z osebo, ki te^^.^, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil mo'- se ti bodo povečale... • RIBI____^ Ona: Nikar ne pričakuj spremembo P^"^^^-; ampak se še bolj zagrizi v realizacijo svoj'''^'^.- Preko vikenda se ti bo nenadejano "^^"l^; sreča in ti omogočila velik met, vs^ kar ljubezenskih reči... , On: Dožival boš precejšen poslovni šok. ve^^^^. ni nobenega razloga za panično obnašanje . ja se bo prej kot slej umirila. Povsem drug bo na poslovnem področju, kjer se ti ob^'^ pravcata avantura. 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 25 ^fttfMA POSVETOVALNICA \a štirimi leti se je moja r^azvezala od očeta, že ^■oz sta nekaj časa živela |f) 'p oče pri meni, mati pa ^!!išnjem stanovanju. Ma- •inoznala človeka, ki od Sti živi v ZDA, se ooročila v Sloveniji in jJJ/valavZDA. ^ je med tem časom Mirna me, ali je mati ^vičena do družinske po- Pjjje po očetu in ali je do r^pravičena, če obdrži Lv oz. možev priimek. pravičenci do družinske ijnine so predvsem za- ^ecin otroci, ki jih je zava- Ljiec preživljal, za razve- Lga zakona pa je še pogoj, je bila zakonska zveza raz- |jna brez njegove krivde in da ima po sodni odločbi pravico do preživnine. Glede na to je jasno, da va- ša mati nima pravice do dru- žinske pokojnine, priimek pa nima nikakršne zveze z uveljavljanjem te pravice. Bralce vabimo, da pošljejo vprašanja za pravno posveto- valnico na naslov: Trg V. kon- gresa 3 a, Celje in vprašanju priložijo kupon za posveto- valnico. ZA OBLAKI SIJE SONCE aupne besede živimo v svetu, kjer življe- teče z bliskovito naglico, jvek pa se v njem ne znaj- Ivedno tako, kot bi bilo [j najbolje. Vrstijo se sti- E, nezadovoljstva, včasih zamajejo tla pod nogami, akšnem trenutku je ved- (dobrodošla beseda, na- Et nekoga, ki nam želi bro. [ato smo se odločili, da lašem in vašem časopisu čnemo z rubriko zaupnih ied Za oblaki sije sonce, jo se želimo približati cem z osebnimi težava- injim pomagati, da se iz- ejo stiskam, jih premaga- isi ustvarijo zadovoljno Ne. vami, drage bralke in Ici, bo v stiku naša sode- lavka Ema, ki želi, da se na- njo ne obračate kot na stro- kovnjaka, ampak kot na pri- jateljico, ki ima nekaj znanja in izkušenj na področju dela z ljudmi. Z njo lahko kram- ljate, ji potožite, jo vprašate za nasvet o čemerkoli kar vas tišči. Potrudila se bo, da vam iz svojega zornega kota, vživeta v vašo situacijo, po- skusi povedati, kaj bi bilo v tem trenutku dobro za vas. Seveda bo rubrika ano- nimna, če boste pa že napisa- li svoja imena, bodo ostala Emina skrivnost. Verjame- mo, da je tako bolje - za vaš občutek in njeno delo. Vaša pismo pričakujemo na naš naslov, seveda s pripisom »Za oblaki sije sonce«. Uredništvo ZDRAVILNE RASTLINE Kardamom Kardamom (Elettaria cardamomum L.) je zdra- vilna rastlina iz družine ingverk in zato raste v trop- skih in subtropskih vlažnih gozdovih, kjer je dovolj vlage, sence in je dovolj toplo. Njegova domovina je jugozahodna Azija, otok Java, Šri Lanka, kjer ga tudi gojijo v nasadih. Kardamom je zelnata trajnica in iz krepkih, mesna- tih korenin poganjajo do 4 metre visoka olistana ste- bla. Listi so suličasti in so dolgi do 70 cm ter slab decimeter široki. Na posebnih podaljšanih izrastkih cvetijo zelenkasto beli cvetovi z modro in rumeno pobarvanimi ustnami. Cvetni venec ima tri rumene ozke rogljiče, vsak cvet pa je obdan z zalistki. Podrasla plodnica ima tri prekate. Plod je trodelna glavica in je pri razUčnih gojenih sortah različno velik. Kardamom cveti celo leto in zato tudi plodovi dozorevajo nepre- stano. Pri kardamomu se uporabljajo samo plodovi ali samo semenke, ki so v plodu. Semenke, ki so temne barve vsebujejo do 8% eterič- nega olja, 40% škroba in 10% maščobnih olj, ter nekaj sladkorjev, beljakovin in rastlinskih gum. Najpo- membnejše je eterično olje, ki je sestavljeno iz borne- ola, eucaliptola, dipentena, terpineola, limonena itd. Eterično olje ima grenak, aromatičen okus. Prav to so izkoriščali že v starem veku in sicer za premagovanje najrazličnejših prebavnih težav, zlasti neprijetnega napihovanja, kolcanja in proti mrzlici. V Evropo so kardamomovo seme prinesli Arabci in se je njegova uporaba ohranila do današnjih dni. Karda- momovo eterično olje krepi želodec, spodbuja izloča- nje prebavnih sokov, v ustni votlni najprej zaskeli, nato pa prijetno hladi, zlasti vneto ustno sluznico. Ima antiseptični, razkužilni učinek. Žvečenje temnih kar- damomovih semenk je blažilo za želodec in črevesje, spodbuja tek, je krepčilo, poživilo, pomirilo ter ima blag diuretični učinek. Eterično olje se vpije v kri in se izloča tudi skozi pljuča in jih razkužuje. Sicer samega semena za čaj ne uporabljamo več, ampak ponekod se uporabljajo najrazličnejši alkoholni izvlečki, ki jačajo želodec, čistijo kri in lajšajo neprijetne bolečine pri napenjanju, ko je trebušna prepona prenapeta in s tem olajšajo tudi srčne težave, ki to stanje pogosto sprem- Ij^o. Kapljice iz kardamomovih semenk, janeža in kumine so odlično zdravilo zoper te nevšečnosti. Pri- pravimo si jih tako, da namočimo po vsake droge 20 g, v 70% alkohol, pustimo v dobro zaprti steklenici 14 dni, da se vse aktivne snovi dobro izlužijo. Nato prece- dimo in vzamemo po 30 kapljic na kozarec vode pol ure pred jedjo ali eno uro po jedi, če smo podvrženi zgoraj navedenim težavam. Kot vsa semena z eteričnim oljem je tudi kardamom odlična začimba. Dobro dene prebavi in ga uporab- ljamo skupaj s cimetom, janežem in nageljnovimi žbi- cami za dišavljenje raznega peciva, kompotov in tudi nekaterih mesnih jedi. Vsemu daje kardamom pose- ben, žlahten okus in pripomore, da jed laže prebavimo. Izredni okus dobi kava, če skupaj zmeljemo kavina zrna in kardamom. Takšna kava osveži duha, da se misli krešejo, daje kaj. Kardamom se pri nas ne dobi. BORIS JAGODIC Kakšna pasja hišica? Ali se vaš pes veliko zadržuje na vrtu? Če se, potem tam potrebuje svoje udobno »stanovanje«: dobro izolirano pasjo hišico, v kateri bo varen pred vetrom in padavinami. Biti mora tako velika, da se lahko pes v njej udobno zvije. Zunanje stene pasjega »stanovanja« naj bodo impregnirane,^ streha pa dvižna - zaradi lažjega čiščenja. Hišica naj bo dvignjena od tal, tako da bo vaš ljubljenec varen tudi pred neprijetno vlago. RECEPT TEDNA Stročji fižol s slanino Potrebujemo: 750 g zelenega stročjega fižola, 175 g mes- nate slanine, eno žlico masla, eno čebulo in en strok česna, malo zdrobljene bazilike, 6 žlic vode, sol, poper in dve žlici sesekljanega peteršilja. Stročji fižol očistimo niti in narežemo na koščke. V ponvi Tciztalimo mast in na njem prepražimo na koščke narezano mesnato slanino. Čebulo in česen olupimo, ju sesekljamo in dodamo k slanini in malo popražimo, da posteklenita. Nato dodamo na koščke razrezan stročji fižol, dodamo baziliko in dobro premešamo in dušimo na majhnem ognju ter prih- jemo šest žlic vode. Posohmo in popopramo in v pokriti posodi dušimo najmanj 15 minut, da se fižol zmehča. Ko je fižol mehek, mu dodamo že sesekljan peteršilj, rahlo preme- šamo in ponudimo s kosom črnega kruha. Kje dobiti najceneje? CISTERNO ZA KURILNO OUE? KLJUČAVNIČARSTVO VRBOVŠEK, Strmca 100, Laško, vam poleg običajnih, lahko izdela tudi cisterno po meri. Nudimo tudi prevoz na dom. MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK šola se je začela prejšnji teden in kar prav bo, da v da- našnjem Modnem klepetu zapišemo nekaj besed o tem, kako se da kar najbolj udob- no, pa Še modno po vrhu, obleči naše šolarje. Proti koncu počitnic smo v uredništvu prejeli vrsto vprašanj ubranih prav na to temo, Vlasta Cah-Žerovnik pa danes odgovarja mami- cam, ki so vešče pletenja. Za prehodne jesenske dni je kaj primerno pleteno oblačilo - da se lahko splete vse od puloverja, kape, jopice do krilca ali hlač, najbrž ni po- trebno posebej poudarjati - zanj pa je značilno še nekaj, kar veseli mamice in njihove šolarje. Star pulover se da hi- tro in le z nekaj domišlije ter spretnosti prenoviti z domi- selnimi našitki in aplikacija- mi iz drugih materialov, pre- meno oblačilo pa prav tako hitro povečamo z nekaj do- pletenimi obrobami. Pletenine pa imajo še eno dobro lastnost. Zračni, hkra- ti pa tudi topli kos garderobe so najčešče izdelani prav iz volne. Zato ob povabilu, da se nam v uredništvo oglasite še s kakšnim vprašajem, ki mu morate seveda priložiti nagradni kupon iz Novega tednika, za konec le še na- svet - pobrskajte po preda- lih, preglejte ostanke volne, ki jih je prav gotovo nekaj doma, in svojemu šolarju ob večerih spletite novo jopico ali pulover. Če vam bo ostalo še kaj časa in volne, pa za prihajajoče mrzle dni dodaj- te še kapo in rokavičke. Vaš šolar ali šolarka bo takšnih oblačil prav gotovo vesel, saj med njegovimi sošolci ne bo nikogar, ki bi bil enako oblečen. Uredništvo. Veselo v šolo Vprašanje Metka iz Celja in Vika iz Gotovelj imata desetletna šolarja, ki svoji mamici spravljata v obup, saj sleher- no oblačilo prerasteta, kot bi trenil. Ker pa sta obe ljubite- ljici pletenja in šivanja za do- mače potrebe, ne manjka pa jima tudi dobre volje in po- trpljenja, marsikateri pro- blem z otroško garderobo re- šita kar sami. Metka ima konkretno vprašanje glede ostankov volne različnih kvaUtet in barv. Zanima jo, kako bi spletla moden, nevsakdanji pulover ali jopico, saj se ji zdi sestavljanje raznobarv- nih črt malce dolgočasno. Odgovor z debelejšo volno spletite osnovo, obrobe pa z nekoli- ko tanjšo. Namesto gumbov lahko v jopico vstavite pla- stično zadrgo v odgovarjajo- či barvi. Kroji pletenin so udobni, vendar ne preširoki, znova so modne aplikacije v obliki živah, punčk, potiskanih ilu- stracij, povzetih iz pravljič- nega sveta. Aplikacije lahko izreze te iz blaga ali mehkega usnja in jih prišijete že na gotov iz- delek. VLASTA 26. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 RADUSKE Piše Nada Kumer KUMARICE Ne da se pobegniti Sporočam: v Bosni in Hercegovini ni Radia Celje in to dejstvo nima nobene zveze z nedelovanjem našega srednjeva- lovnega oddajnika. Je pa seveda v tistih krajih mogoče sUšati obilico drugih radijskih postaj, ki te dneve polnijo ušesa poslušalcev za obilico notranje-pohtičnega programa, kar je v meni budilo ne preveč prijetne spomine na domači predvolilni radijski program. Vendar pa za to, da spremljaš politič- ne boje v geografsko osrednji republiki, ni treba imeti avtoradia. Z informacija- mi o stanju na tem področju mimoido- čim popotnikom obilno in sproti postre- žejo prometni znaki, postavljeni ob ce- stah. S cest so namreč izginila opozorila o nevarnih ovinkih, križiščih in drugih nevarnostih na cesti, saj so jih neznane roke na debelo premazale s političnimi kraticami. Prometne znake in druge ta- ble ob cesti po dolini Vrbasa brez izjeme krasijo črke HDZ, pričujoč o prisotnosti Tudmanovih pristašev na tem območju. Lepota temnozelene Neretve te pri Ja- blanici za nekaj časa odvrne od sprem- ljanja obcestnih političnih bojev, ko pa se spet posvetiš neizogibnim oznakam, ugotoviš, da se tja do zloglasnega Ne- uma politično razmerje nekoliko spre- minja. HDZ-jevske kratice se namreč iz- menjujeo s srbskimi križi in grafiti slav- Ijenemu Slobodanu. Kdo ve, kaj si o hieroglifih mislijo mi- movozeči tuji turisti, gotovo pa je za večino tovrstna slikarija popolnoma ab- straktna umetnost. Sicer pa - kaj to ko- ga briga: njim tovrstna sporočila niti ni- so namenjena. In če potem dopustniške dneve v juž- ni Dalmaciji preživljaš s kakšnim doma- činom, se na noben način ne moreš izojg- niti obsežnim političnim razpravam. Se posebej ne, ker vsak dan na lastne oči gledaš izbruhe novih in novih požarov na otokih in obali, vidiš hektarje in hek- tarje požganih gozdov in grmičevja, opustošene, že tako skope pokrajine... in ti domačini zatrjujejo, da gre za sabo- taže, saj se ogenj pojavlja vedno tik pred napovedjo vetrovnega vremena, ki ote- žuje gašenje in razpihuje rdeče zbulje. Možnosti, da bi vsaj v tistih nekaj po- čitniških dnevih pozabil na ognjeno po- litično sceno in nore manevre posamez- nikov, ki se najbrž niti ne zavedajo v kakšno bedo medsebojnih odnosov so potisnili evforično ljudstvo na obeh straneh - možnosti torej, da bi prenehal misliti na smisle in nesmisle takega po- četja - so takorekoč nikakršne. Navsezadnje si oddahneš šele, ko si spet doma, za dobro znanim mikrofo- nom in te v svoj vrvež ujame mrzlica 23. Mednarodnega obrtnega sejma. Ah, sreča, prihodnje počitnice so ta- kooo daaaaaleč____ Šopelf za damo Najbrž se lahko le malokate- ra radijska postaja pohvali s tolikšno pozornostjo do svojih poslušalk kot Radio Celje. Potrudili smo se in po- iskali tiste naše poslušalke, ki v dnevih sejma praznujejo rojstni dan. Vsak dan eno med njimi obdarimo tudi s šopkom cvetja. Tako smo v torek s čestitko in rožami presenetili LJUDMILO KONHAJZLER iz Ulice 29. novembra, ki je tistega dne dopolnila 80 let življenja. Foto: EDI MASNEC Radio Ceiej na vrhu čeprav je letošnji sejemski radio - se pravi radio na razsta-j viščih Golovca - v rokah Mariborčanov, je Radio Celje še' kako prisoten na 23. Mednarodnem obrtnem sejmu. Tej: prireditvi so vsak dan namenjene kar štiri ure rednega radij- i skega programa, v katerem Radio Celje svojim poslušalcem i predstavlja sejem, razstavljalce in pripravlja tudi obilico i zabavnih, nagradnih iger. Razen tega pa je RC tokrat svoje i poslušalce razveseUl tudi s posebnim, jutranjim progra-! mom, ki se začne po pol šesti uri zjutraj in napoveduje i vsakodnevni sejemski utrip Celja. ' Del sejemskega radijskega programa oblikujemo v studiu; Radia Celje, večji del pa posredujemo iz improviziranega- studia na Golovcu. Tam seje Radio Celje znašel dobesedno; na vrhu: pod streho osrednje hale. Mimoidoči lahko skozi i stekleno studijsko steno tudi opazujejo, kako se »delajo«! posamezne oddaje. \ ■Neptun na suiiem v Zrečah je Martinčkov namig razvozljal Igor Škornik, ki je majico sicer izsledil skoraj tik pred koncem oddaje (skrita je bila v recepciji term v hotelu Dobrava), zato pa je bilo veselje toliko večje - kar na obeh straneh. Sprva, je potem pripovedoval Igor, je obhodil celo gradbišče, tudi bodoči bazen v obhki »ledvičke«, kakor je govoril prvi Martinčkov namig. Zato smo za slovo skupaj s pokroviteljem oddaje, Jožetom Grolegerjem, vodjem marketinga v Uniorju in dr. Dušanom Siličem naredili posnetek v še suhem bazenu. Igorje na hitro uprizoril tudi preoblačenje iz svoje v Neptu- novo majico, postal pa je tudi lastnik kompleta Uniorjevega orodja. MP Riše Samo Kralj V sejemsifih dneh vas prebuja RAC Brane Stamejčič, Sandra Kojnik, Peter Koštomaj in Sašo Matelič so od petka na- prej na svojih delovnih me- stih že pred pol šesto uro zju- traj. V času sejma smo na- mreč na Radiu Celje poskus- no uvedli jutranji radijski program, ki ga začenjamo ta- koj po prvi jutranji kroniki Radia Slovenija. Ideja je zrasla na zeljniku Braneta Stamejčiča, kije izo- blikoval podobo oddaje Do- bro jutro, sejemsko Celje in prevzel tudi njeno vodenje. Brane, ki že skoraj desetletje skrbi za Novi tednik, je glo- boko v duši še vedno radijec (kot pravi sam), zato se pred mikrofonom odlično počuti. Novega voditelja in nove ideje so odlično sprejeh tudi poslušalci, ki s svojimi odzi- vi vsako jutro dokazujejo, da je jutranji program na Radiu Celje več kot dobrodošel. Pred začetkom serije jutra- njih oddaj pa je Brane ven- darle potožil, da nemirno spi, saj kljub vsemu ni mačji ka- šelj, po dolgem, dolgem času spet sesti »v živo« za mikro- fon. Zdaj je led prebit in vsi štrije člani jutranje ekipe se tako odlično počutijo, da so že predlagali, naj bi jutranji program ohranili tudi po sejmu. »Radio Celje, kot velik Ra- dio, bi moral že davno imeti jutranji program,« pravi Bra- ne Stamejčič. »Slej ko prej bomo morali to idejo uresni- čiti.« RADIO CELJE^^^^ Četrtek, 13. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slovenija, d^l Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja kronika Radia Sloven Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Opf • Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoi Sejemska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS) .^^^ najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Doa odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17 00 k s osmrtnice, 18.00 Sejemski vrtiljak, 19.00 Zaključek sporeda \ Petek, 14. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slovenija, dobr Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenii°J'''' Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v De| Horoskop, 9.00 Nagradna uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Ot?''^ ska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za nai3 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice r Sejemski vrtiljak, 19.00 Zaključek sporeda. ' '"J Sobota, 15. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slovenija, Dobro Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja kronika Radia Sloveniiai""" Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v dein !' Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 fn sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tlh (nr'"' RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila k Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi 17 Kronika, osmrtnice, 17.15 Odprto z violinskim ključem - i^Jj' zabavnih melodij - LZM, 18.00 Sejemski vrtiljak, 19.00 Zakli!!! sporeda. • Nedelja, 16. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slovenija, Dobrom Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija) g Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 cj dva, 10.00 Poročila, 10.30 Biseri kulturne dediščine, HOOKmetiS oddaja, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice 13^ Čestitke in pozdravi. ^ Ponedeljek, 17. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestb 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (pre;,, RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Sejemska mavrica, n« Kronika, osmrtnice, 17.15 Odprto z violinskim ključem - Lestvir domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 18. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8j Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poroas 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danesj 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes'' 15: Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Sejemsii mavrica, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Sejemski vrtiljak, Zaključek sporeda. Sreda, 19. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poroči 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 danesi 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes', 15| Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 SejemsI mavrica, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim kj čem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 5.30 do 19.00, ob nedeljahi 5.30 do približno 15.00, (v času obrtnega sejma) in ob 8.001 19.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekve cah 100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz. RADIO ŠMARJE^^« Četrtek, 13. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 11.15 Sejemski baz 12.00 Obvestila, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS). 14 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Za vsakoj nekaj, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Šopek domačih. iai Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 14. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 11.15 Sejemski bazar 121 Obvestila, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS). ul Novice, 14.05 Instrumenti in glasovi, 14.30 Dogodki in odmevi(pi nos RS), 16.05 Melodije po želji poslušalcev, 17.00 Poročila, ot» stila, 17.15 Vroča lestvica. Stari spomini v dvoje, 18.30 Novit obvestila. Na vrhu vroče lestvice, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 15. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 11.15 Sejemski bazi 12.00 Obvestila, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), h' Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušal čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 marjafit 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. ' Nedelja, 16. 9.: 8.00 Napoved sporeda, vreme, obvestila, Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijs oddaja, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 12. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 12.00 Obvestila,,l2^ EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, 14.15 spo 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Šport, Žoga 93.7 18^ S pesmijo našo, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeo Torek, 18. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danei 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (p« RS), 16.00 Vaš predsednik pred mikrofonom, 17.00 Poročila, stila, 17.15 Turizem, kultura, 18.00 S pesmijo našo, 18.30 No'« obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 19. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 11.15 Sejemski ba^ 12.00 Obvestila, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS).i Novice, 14.15 Sejemski bazar, 15.30 Dogodki in odmevi (prenosi 16.00 Aktualno, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 S pesmijo 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. u Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob nedeljah p« na frekvenci 1566 kHz. RADIO VELENJE^^^ Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju vencah 88,9 in 97,2 MHz. Petek, 14. 9.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luk"j Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje inforf''?: oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 1^ konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V ifnef^^ (oddaja, ki jo pripravlja šolski študentski klub), 18.00 Vi izbija' • vrtimo. Nedelja 16. 9.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude lu^f^l^^: Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami:^^ Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdra Ponedeljek, 17. 9.: 11.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude'^j^ do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, ka). Minute z domačimi ansambli; 18.00 Lestvica Radia Velenje Sreda, 19. 9.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude lijjjp^ Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; '•^^O^spi' v našem študiju (Predsednik velenjske občinske skupščine d jemal vaše pobude, želje, pripombe in odgovoral na vpraša 1 i^VlZlJSKI SPORED 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 27 SLOVENIJA I — 8.35-12.10 m 13.10-1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI, 9.00 RADOVEDNI TAČEK: KARTA; 9.15 ČEBELICA MAJA: MAJA IN MRAVLJE, risanka; 9.40 ZLATA PTICA: BEDIN IN BEDIN, pravljica; 9.45 ČUDEŽNA LETA; 10.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 10, oddaja; 10.45 I. MEDNA- RODNI FESTIVAL PEVSKIH ZBOROV NAREČNEGA PETJA LJUBLJANA 90, 4. oddaja; 11.15 VEČERNI GOST; PROF. DR. SILVESTER KOPRIVA; 12.00 VIDEO STRANI; 13.25 VIDEO STRANI; 13.35 KARAVANA ZAPRAVLJIVČKOV; NO- GOMETNI STADION, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 1/ 8 (ČB), 14.15 IMELI BODO GLASBO, 15.50 ŽARIŠČE, pono- vitev; 16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ZBIS; JUŽNI KRIŽ; 17.20 POGLEDI: IZ ZGODOVINE SLOVENSKIH KNJIŽNIC; 18.40 ZDRAVILA, iz- obraževalna oddaja, 1/7 ponovitev; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBA- NJE 3x3; 20.35 EUROMUSICA, 2. del zabavnoglasbene oddaje; 21.25 KRATKA RAZISKAVA O KRUHU, dokumentar- na oddaja; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 SOVA; SRCE ME- STA, V TEMI, ZLATA DEKLETA; 1.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA II 16.30 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV Beograd; 17.00 ZA- GREB; PPZ V VATERPOLU: Mladost - Polar Ber, prenos; 18.0 SP V PADALSTVU LESCE, ponovitev; 18.30 VSOTA, program za mlade; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE: UMOR V SPALNIKU; 21.45 VEČER S TINO TURNER, posnetek koncerta iz Zagreba; 22.45 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA I 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija; 10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA; 11.35 POROČILA; 11.40 LOV ZA SREČO; 12.30 TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI MA- GAZIN; 14.30 CIKLUS FILMOV O LASSIE; LASSIEJIN SIN, ameriški film; 16.05 SKRIVNOSTNO JEZERO; 16.55 PORO- ČILA; 17.00 POROČILA V NEMŠČINI; 17.05 NARODNA GLASBA; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV; 18.20 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 PRISRČNO VAŠI: NONI ŽU- NEC, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 ROP; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.00 ŠPORT- NA SOBOTA; 22.20 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.25 PRO- GRAM PLUS: NEUNIČLJIVI, SIN Z OTOKA,SMEJMO SE NAPREJ; 0.35 POROČILA; 0.40 EKSTRA PROGRAM PLUS: HOROSKOP, OPERNE ZGODBE HRVAŠKA II 12.05 TEST; 12.20 TV KOLEDAR; 12.30 IGRE BREZ MEJA: FINALE, ponovitev; 14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 17.00 VATERPOLO; POKAL EVROPSKIH PRVAKOV; Mla- dost - Polar Bir; 18.00 SP V PADALSTVU, reportaža; 18.20 RISANKA; 18.30 VSOTA, otroška oddaja; 19.30 DNEVNIK; 20.00 KRAPINA 90, festival kajkavskih popevk; 22.00 PO- ROČILA; 22.05 TV FELJTON KOPFn^^ — 12.30 »ASSIST« (ponovitev); 13.30 SPORTIME - Športni pregled; 13.45 U. S. A. ŠPORT; 15.30 NOGOMET, Nemško prv.: STUTTGART - BAYER L.; 17.15 SPORTIME - Športni pregled; 17.30 NOGOMET: Angl. prv,: LEEDS - TOHEN- HAM / pos. prenos; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NO- GOMETU; 20.30 NOGOMET; Špansko prv.: BETIS - BAR- CELONA/ pos. prenos; 22.15 TV NOVICE; 22.25 SPORTIME - Športni pregled; 22.30 IZBOR TV KOPRA; 23.30 SPORTI- ME - Športni pregled; 23.45 NASLOVNICA; 24.00 GOLI O POLNOČI; 00.15 »CALCIOMANIA« - vse o italijanskem nogometu; 01.15 NOGOMET, Špansko prv. (ponovitev) ^ AVSTRIJA IIZIZZI=^^™ 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00 MUNCHEN, zgodovina mesta od 1900 do 1945; 12.40 Teleskop; PROSTITUTKI - GLASNOST IN LEPOTICE NOČI, ponovitev reportaže; 13.30 POROČILA; 13.40 Ml, ponovitev; 14.10 1000 MOJSTROVIN, Anthonius van Dyck; Samson in Dalila; 14.20 ZAMRZNJENA LJUBE- ZEN, komedija - posnetek predstave L6wingerjevega gle- dališča, 1990; 15.55 HIŠA V JERUZALEMU, 15. del: Zlato pravilo; 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 NADALJEVANJA NI! TV knjižna polica z Ed- garjem Botimom; 17.30 KAPITAN SMODNIK NA ČRNI SVI- NJI, Oseka in plima, risanka; 18.00 POGLEDI S STRANI; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja župnik Josef Moosbrugger; 18.30 NOGOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 STAVIMO, DA... oddajo vodi Thomas Gottscfialk; 22.05 ZADNJI VIKEND (And Then There Were None - ameriška kriminalka, 1945) ČB; 23.45 PODIVJANO LEGLO (The Law^less Breed - ameriški vestern, 1953); 1.10 EX LIBRIS AVSTRIJA II 15.45 BORZNA POROČILA; 16.00 MOJA NAJLJUBŠA PE- SEM, koncert narodnozabavne glasbe po željafi; 17.00 PI- KE, METRI IN SEKUNDE, 6. - zadnji del; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 TRI IZ OKREPČEVAL- NICE, Pivo ni pivo; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTU- RA; 20.15 BLEDOMODRA ŽENSKA PISAVA (2.- zadnji del avstrijskega filma, 1984/85); 22.15 POROČILA; 22.20 ŠPORT; 22.50 PLESALKA NA VRVI BREZ MREŽE, show Brigitte Neumeister; 23.50 ZGODOVINA BOOGIE WOOGI- EJA; 0.45 EX LIBRIS Ql nVFMilA !■- 8.15-0.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.30 VIDEO STRA- NI; 8.40 ŽIV ŽAV; 9.55 PET PRIJATELJEV: LETALA V VIHAR- NI NOČI, ponovitev angleške nanizanke, 12/13; 10.25 PRI- OBALNA JEZERA V POKRAJINI; LANGUEDOC-RUSSIL- LON, francoski kratki film; 11.00 ALO, ALO; 11.25 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Slovenski muzikanti; 12.00 KMETIJ- SKA ODDAJA TV NOVI SAD; 13.00 DANICA IZ PODJUNE, glasbena oddaja; 13.40 EUROMUSICA, ponovitev 1, dela zabavnoglasbene oddaje; 14.40 J. Marek: PRAŠKI PANOP- TIKUM; 15.35 SOVA, ponovitev ZLATA DEKLETA, SRCE MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ZLOBNA GOSPA 18.45 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK; 20.05 ABDULAH, Sidran - Slobodan Praljak: VRNITEV KATARINE KOŽUL; 21.05 ZDRAVO, 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50 SOVA: DOKTOR DOOGIE HOWSER, SR- CE MESTA; 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA II 10.00 DANES ZJUTRAJ, oddaja za JLA in KO SE KORENIN ZAVEMO, dokumentarna oddaja; 13.00 ŠPORTNO PO- POLDNE: SP V PADALSTVU LESCE, reportaža; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČUDEŽNA ČUTILA: ŠESTI CUT, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/7; 20.30 VOLITE MENE, doku- mentarna serija, 2/3; 22.00 ZGODBE IZ KLUBA B. P. Zabav- na oddaja HTV; 22.30 ŠPORTNI PREGLED HRVAŠKA I = 9.30 POROČILA; 9.00 SMRKCI, ponovitev risane serije; 10.00 NEDELJSKI ZABAVNIK, program za mlade; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 RESNA GLASBA: KONCERT V DVORANI VATROSLAV LISINSKI; 13.05 POSLOVNA ŽEN- SKA; 13.55 POROČILA; 14.00 NEDEUSKO POPOLDNE: TV REVIJA; 15.55 SVET NARAVE: INDIJA angleška poljudnoz- nanstvena serija, 1/10; 16.45 POROČILA V NEMŠČINI; 16.50 DVORJENJE EDDIEJEVEGA OČETA, ameriški film; 18.45 SMRKCI, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEV- NIK; 20.00 DENAR; 21.30 MELODIJE MORJA IN SONCA - PORTOROŽ '90 zabavnoglasbena oddaja; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20 ŠPORTNI PREGLED; 23.05 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 PROGRAM PLUS; ALO, ALO, DE- TEKTIVA; 1.20 POROČILA HRVAŠKA 11^— 10.15 TEST; 10.35 TV KOLEDAR; 10.45 POROČILA; 10.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 13.00 SEZAM, športno po- poldne - SP V PADALSTVU; 18.00 VATERPOLO: Partizan - Barcelona; 19.30 DNEVNIK; 20.00 VELIKE PUSTOLOVŠ- ČINE; 20.50 POROČILA; 20.55 MUZEJ SODOBNE UMETO- STI; HERBERT LIST; 21.45 DP V NOGOMETU: Osijek - Par- tizan; 22.15 OPERNE ZGODBE 10.45 TENIS - ATP TOUR (ponovitev); 11.45 MOTOCIKLI- ZEM: V. N. Avstrije - 125, 250, 500 cem / pos. prenos; NEDEUSKI SPORTIME - Športni pregled; 17.45 OB RIN- GU (ponovitev); 18.15 SUPER VVRESTLING; 19.15 TV NOVI- CE; 19.30 SPORTIME - Športni pregled; 20.00 FISH EVE; 20.30 RAZISKOVALNA BAZA - posebna oddaja; 22.15 TV NOVICE; 22.25 SPORTIME - Športni pregled; 22.30 EURO- GOLF; 23.30 SPORTIME - Športni pregled; 23.45 NASLOV- NICA; 24.00 GOLI O POLNOČI; 00.15 MOTOCIKLIZEM: V. N. Avstrije - 125, 250, 500 cem (ponovitev) AVSTRIJA I 8.00 POROČILA; 9.05 PO SLEDOVIH PRVIH »RDEČEKOŽ- CEV«; 9.50 Univerzum: TONG TANA, 1. del potovanja v no- tranjosti Bornea, ponovitev; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 TISKOVNA KONFE- RENCA; 12.00 HELO AUSTRIA, HELO VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 13.25 MUZIKANTJE IZ AVSTRIJE; 13.30 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbe; 13.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 13.45 VITEZI OKROGLE MIZE (Knights of the Round Table - ameriški film, 1953); 15.40 SMRKCI, risanka; 15.55 ZABAVNE PRAVLJICE, Sveti konj in dekle, lutkovna igrica; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, risanka; 17.00 VELIKIH 10, TV hit lestvica; 17.50 X-LARGE, oddaja za mlade; 19.30 FALCON CREST, Stara ljubezen; 19.15 LOTO 6 iz 45 Z JOKERJEM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 VERDI IN BOITO, oddaja Marcela Prav»fyja; 21.15 ŠALOM; 21.20 MEFISTOPELE, opera Arriga Boita; 0.05 POROČILA AVSTRIJA U^^^^^^m 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 KULTURA ZA ZAJTRK, novinarji se o akutalnih kulturnih dogodkih pogovarjajo s prizadetimi; 10.30 BELVEDERE GALA IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA BADEN - posnetek koncerta nagrajencev letošnjega tekmovanja opernih pevcev na Du- naju; 11.50 PAUL KOHNER, Čarovnik s Sunset Boulevarda; 12.40 COMPUTERANIMATION, Prix Ars Electronica 89, Jo- urney Through ltaly Maria Canalia in Parix Kaviera Nicola- sa; 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške Slo- vence; 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE; 14.30 ŠPORTNO PO- POLDNE; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18.25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DA- NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 OGROŽENA UUBEZEN (The Lady and the Highvva- yman - britanski film, 1988); 21.50 POROČILA; 21.55 PARI- ŠKA BEDUINA (Loeil au neurre noir - francoski film, 1988) SLOVENIJA I---M 8.35-10.40 in 15.10-0.40 Tetekst TV Slovenija; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 Ela Peroci: NINA IN IVO: POSLAVLJAMO SE, 8. - zadnji del oddaje za otroke; 9.15 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE '83: MEDNARODNO TEKMOVANJE, 3. odfdajfi; 9.45 UTRIP; 10.00 ZRCALO TEDNA; 10.15 TV MER- NIK; 10.30 VIDEO STRANI; 15.25 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA, ponovitev DOKTOR DOOGIE HOVVSER: SRCE ME- STA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 18.30 RADOVEDNI TAČEK: LO- NEC; 18.45 ČEBELICA MAJA; MAJA IN HIŠNA MUHA, risana serija; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 O. Braaten: ODPOVED; 21.15 OSMI DAN; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENI- KA: BOGO LESKOVIC; 23.15 SOVA: ALFRED HITCHOCK VAM PREDSTAVLJA: SRCE MESTA; 0.30 VIDEO STRANI J SLOVENIJA II 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 IWELEN - OBDOBJE PO NEOLITIKU V NIGRU: »ČAS ZAPREG V AIRU«, francoska poljudnoznanstvena oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.00 SEDMA STEZA, oddaja o športu; 21.20 KARAVANA ZAPRAVLJIVČKOV: BLED, zabavnoglasbena oddaja, 2/8 (čb); 22.00 OMIZJE HRVAŠKA \ 9.15 POROČIU; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 ROČK BAJKE: ALADIN IN 40 RAZBOJNIKOV, serija za otroke, 2/6; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM poštni nabiralnik; Informatika, 1. odda- ja; Iz vašega čtiva: Ivan Gundulič; Evropa danes; Tv leksi- kon: Glagolica; 12.00 POROČILA; 12.10 VELIKE AVANTU- RE, ameriška dokumentarna serija, 2/10; 13.00 RISANKA; 13.20 DENAR; 14.45 POROČILA; 14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev DETEKTIVA, am. film; 17.00 POROČILA; 17.10 TV KOLEDAR; 17.20 MOJSTRI GLASBENE DELAVNICE: URA TROBENTE, izobraževalna oddaja; 17.50 ROČK BAJKE, se- rija za otroke, 2/6; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 PORO- ČILA V NEMŠČINI; 18.45 TELEDISH; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽAR DNEVA, angleška tv drama; 21.55 ARGUMENTI; 22.25 TV DNEVNIK 3; 22.45 POROČILA V AN- GLEŠČINI, 22.50 PROGRAM PLUS: CHEERS, PROFESI- ONALCI, ŠKANDALI: KRAU PREVARANTOV, 1. del; 1.00 POROČILA HRVAŠKA [\w~—^m 16.35 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50 TV KOLEDAR; 18.00 MORJE, dokumentarna oddaja; 18.30 HRVAŠKA V BESEDI IN SLIKI; 19.30 DNEVNIK; 20.00 SVET ŠPORTA; 20.50 PO- ROČILA' 21.00 INTERVJU: DON BRANKO SBUTEGA; 22.00 DROBNI ČLOVEK KOPER^m--^ 13.00 SUPER VVRESTLING (ponovitev); 14.00 RAZISKO- VALNA BAZA - posebna oddaja (ponovitev); 15.45 EURO- GOLF; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Argentinsko prv.; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠ- ČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET: ZADETKI TEDNA; 22.15 TV NOVICE; 22.30 IZBOR TV KOPRA; 23.30 EUROGOLF (ponovitev); 00.30 OB RINGU - posebna odda- ja (ponovitev) AVSTRIJA l^^^^^^m 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ZADNJI VIKEND, ponovitev (And Then There VVere None - ameriška kriminalka, 1945) ČB; 12.00 NOETOVA BARKA, Gozdni škrati; 12.30 DIAGNOZA, Nahod - hripavost; 13.15 POROČILA; 13.20 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odme- vi gledalcev; 14.15 FRED BASSET, risanka; 14.20 OČARLJI- VA JEANNIE, Ljubezen gre skozi avto - igrata: Barbara Eden, Larry Hagman; 14.45 ANGEL NA ZEMLJI, Pepelka - igrata: Michael Landon, Victor French; 15.30 OTROŠKI PROGRAM - ŠLUP Z ZELENE ZVEZDE, Nevarna naloga, lutkovna serija; 16.20 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MENE NI NIHČE VPRAŠAL, prvo leto vzhodnonem- škega dečka Tonyja v Zahodni Nemčiji; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, bertinska zgodba; 17.30 VIDEO USPEŠNICE IN KVIZ; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Maščevanje ie sladko; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDELJEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJEGOVE SPECIALITETE; 21.15 MAGNUM, Zadnji izmed pravih vohljačev; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 SVET PO GARPOVO (The VVorId According to Garp - ameriški film, 1982);.0.20 POROČILA; 0.25 MANNIX, Ne- slišni krik; 1.10 POROČILA AVSTRIJA II 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV; 17.00 FRANCE A LA CARTE, 3. del: Pierre Troisgors - kralj vina in kuharski mojster; 17.30 LIPOVA ULICA, Bitje srca; 18.00 TRI IZ OKREPČE- VALNICE, Vprašanje živcev.; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LO- KALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULUTRA; 20.15 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, 9. del: Dirke v Baden-Badnu; 21.00 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALI- TETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 NE VEMO, LE SVETUJEMO, Filozof Kart R. Popper; 23.10 SVOBODNJAKI; 23.55 POROČILA . SLOVENIJA I g---M 8.35-12.05 in 14.10-0.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 11. oddaja; 9.30 PORTRET ZNANSTVENIKA; PIERRE FERMAT; 9.55 BOJ ZA OBSTANEK: PRIPOVEDKA O ZMAJIH; 10.20 NEMŠČINA - ALLES GUTE. 14. lekcija; 10.50 SEDMA STEZA, oddaja o športu; 11.10 OSMI DAN, 11.55 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO STRANI, 14.35 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 14. lekci- ja; 15.05 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.35 SOVA, ponovitev AL- FRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA; SRCE MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 PORTRET ZNANSTVENIKA: PIERRE FERMAT, 17.30 BOJ ZA OBSTANEK: PRIPOVEDKA O ZMAJIH; 18.00 ZLATA PTICA: SRAJCA ZADOVOLJNEGA ČLOVEKA; 18.05 VINSKA KULTURA - VVEINKULTUR; 18.50 SPOMINI NA NADVOJVODO JANEZA, OČETA ŠTAJERSKE- GA VINOGRADNIŠTVA; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 P. Mugia: ZMAGA; 20.55 DA NE BI BOLELO: O KAJENJU; 21.25 FESTIVALSKA NOČ GO- STOV MELODIJ MORJA IN SONCA PORTOROŽ '90. 2. del; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.40 SOVA; DEKAMERON: SRCE MESTA; 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA II 17.10 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 18.00 TRENUTKI ODLO- ČITVE: ŽREBANJE ZA 01 '96, posnetek iz Tokia; 19.00 OB, OBISKU ERICA ERICSONA V UUBUANI, oddaja o zborov- ski glasbi; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽRE- BANJE LOTA; 20.35 GRADOVI: KJE SO NASTAJALI NAŠI PRVI GRADOVI, 2/13; 21.00 UMETNIŠKI VEČER; JOHN HU- STON; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE- NOSI HRVAŠKA I 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM Informatika I; Zgodbe iz muzeja; Na uri trobente: zgodovina: Helenizem in zgodnji Rim; Drevje v ur- banem okolju; 12.00 POROČILA; 12.10 Čajkovski: ENA SIM- FONIJA, ENO ŽIVUENJE; 12.40 SEDMI ČUT, oddaja o pro- metu; 12.50 Tokio: ŽREBANJE ZA 01 '96, prenos; 14.10 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA; 14.45 POROČILA; 14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 17.00 POROČILA 17.10 TV KOLEDAR; 17.20 DRUŽINSKE TEME, izobraževalna od- daja; 17.50 MALI SVET; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE 18.40 POROČILA V NEMŠČINI; 18.45 ZNANOST; 19.15 RISANKA- 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 LOR- CA, SMRT PESNIKA; 21.10 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja; 22.40 TV DNEVNIK 3; 23.00 POROČILA V ANGLEŠ- ČINI; 23.05 PROGRAM PLUS: MIDVA, SKRIVNOSTNA INDI- JA, dokumentarna serija PROFESIONALCI, ŠKANDALI: KRALJ PREVARANTOV, 2. del; 0.15 POROČILA HRVAŠKA II 18.00 TEST; 18.15 POROČILA; 18.20 TV KOLEDAR; 18.30 HRVAŠKA V SLIKI IN BESEDI; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ZA- BAVNI TOREK; 21.00 POROČILA; 21.05 Eric Satie: GVMNO- PEDIE; 21.10 VSI SO BOŽJI OTROCI; 22.40 POTEPAM SE IN SNEMAM; 23.10 DOM BERNARDA ALBE, posnetek gledali- ške predstave z BITEFa KOPFR—^ -— 13.00 EUROGOLF (ponovitev); 14.00 OB RINGU - posebna oddaja (ponovitev); 15.45 IZBOR TV KOPRA (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Škotsko prv.: RANGERS G - CELTIC G.; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 BOKS; 22.15 TV NOVICE; 22.30 BASEBALL MLB; 00.30 BOKS (ponovitev) i AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 OGROŽENA LJUBEZEN, ponovitev (The Lady and the Highwayman - britanski film, 1988); 12.00 POPAJ, risanka; 12.05 ŠPORT V PONEDELJEK, ponovitev; 13.00 POROČI- LA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 ZAČIMBE ŽIVLJENJA, Zeliš- ča; 14.05 SKRINJA S STARO ŠARO, Fatty in Mabel na poročnem potovanju; burleska s Faltyjem Arbuckiom, ČB; 14.20 OČARLJIVA JEANNIE, serija; 14.45 ANGEL NA ZEM- LJI, serija; 15.30 OTROŠKI PROGRAM; 15.35 ODDAJA Z MI- ŠKO, zabavne in poučne zgodbe; 16.00 AM, DAM, DES; 16.30 MINI ATELJE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 RAMO- NA, 1/10 del serije: Šknpajoči čevlji; 17.30 14 - KAJ ZDAJ? Pred izbiro poklica; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml, ponovitev; 18.30 FALCON CREST, Lov na človeka; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: V ZMAJEVI DEŽELI, Hongkong in njegov žival- ski svet; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 RALLV, 8. - zadnji del: Preizkušnja zdržljivosti; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 OPOLNOČI NA CANALE GRANDE (Veneti- an Affair - ameriška vohunska kriminalka, 1966); 23.40 MANNIX, Izgubljena noč; 0.25 POROČILA AVSTRIJA 11=-- 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in grafik Otto Zitko; 17.00 ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Operacija Kreuzberg; 18.30 VVURLIT- ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ZVENEČA AVSTRIJA, na potepu po vzhodnotirolskih hribih in okolici enega naj- bolj znanih koroških jezer; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitične re- dakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 1; 22.25 KLUB 2, POROČILA SLOVENIJA I--M 8.35-11.50 m 14.30-0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ŽIV ŽAV, ponovitev; 9.50 O. Braaten: ODPOVED; 10.55 P. Mugia: ZMAGA; 11.40 VIDEO STRANI; 14-45 VIDEO STRANI; 14.55 SOVA, ponovitev DEKAME- RON, SRCE MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 VOLITE MENE, dokumentarna oddaja; 17.45 PO SLEDEH NAPRED- KA; 18.15 ZBIS: RIJOČA KOST; 18.25 B. Jurca: BELI KO- ^IJIC, 1. del lutkovne igrice; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 VEČER SAMOSPEVOV HUGA VVOLFA Z MEZZOSOPRANISTKO MARJANO LIPOV- SEK, neposredni prenos iz Cankarjevega doma; 21.00 FILM TEDNA AFRIŠKA KRALJICA; 22.45 TV DNEVNIK 3; 23.05 SOVA: ALF, LJUBEZEN PA TAKA; 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA II |7-00 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 18.30 MOSTOVI; 19.00 ZDRAVILA, izobraževalna oddaja, 2/7; 19-30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŠPORTNA SRE- ?A: EVROPSKI NOGOMETNI POKALI; 22.30 SVET PORO- DA; 23.30 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi HRVAŠKA i 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 BENJI, ZAX IN MALI PRINC; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM Poštni nabiralnik, Tradicionalno gradbeništvo: Apneničar, Zgodovina zemlje- vidov. Rast in razmnoževanje rastlin; 12.00 POROČILA; 12.10 LOVSKI PSI, dokumentarni film; 12.40 VLAHO PALJE- TAK, kratek film; 13.00 POTEPAM SE IN SNEMAM: BOLŠJI TRG ALI ČAS IRONIJE, dokumentarna oddaja; 13.30 RI- SANKA; 13.45 LORCA, SMRT PESNIKA; 14.45 POROČILA; 14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 17.00 POROČILA; 17.10 KOLEDAR; 17.20 PETAR HEKTOROVIČ, izobraževalna od- daja; 17.50 BENJI, ZAX IN MALI PRINC; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA V NEMŠČINI; 18.45 ŽIVLJENJE JE ŽIVLJENJE, reportaža; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 GIBLJIVE SLIKE: FILMSKI FESTIVAL MONTREAL, '90; 21.00 POROKA NA PAPIRJU; 22.35 TV DNEVNIK 3; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.00 PROGRAM PLUS: CHEERS, INŠPEKTOR MORSE, PORTRETI: CHARLES DE GAULLE; 1.10 POROČILA HRVAŠKA II 17.25 TEST; 17.40 POROČILA; 17.55 Pergamo: NOGOMET ZA POKAL UFA: Atalanta - Dinamo; 19.45 MALI KONCERT; 22.30 POROČILA; 22.40 KRONIKA BITEFa KOPER: 13.00 OB RINGU (posebna oddaja); 14.00 BOKS (ponovi- tev), 15.45 BASEBALL MLB (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Prijateljska tekma: MILAN - AJAX; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 U. S. A. ŠPORT; 22.15 TV NOVI- CE; 22.30 NOGOMET: SREDIN NOGOMETNI PREGLED; 23.30 OB RINGU; 00.30 U. S. A. ŠPORT (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, Dirke v Baden-Badnu, ponovitev; 11.15 NEIZ- PROSNA, A PRISRČNA, Piknik v Acapulcu; 12.00 1000 MOJSTROVIN, George Grosz: Brez naslova, 12.10 REPOR- TAŽE IZ TUJINE, ponovitev, 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 ZAČIMBE ZIVUENJA, serija; 14.05 SKRI- NJA S STARO ŠARO, Larry v trgovini z mešanim blagom, burleska z Larryjem Semonom, CB; 14.20 OČARLIVA JEAN- NIE, Vsako slovo je težko; 14.45 ANGEL NA ZEMLJI, serija; 15.30 Otroški program; 15.35 DUCK TALES - NOVO IZ GOSJE HIŠE, Doživetje, hsanka; 16.00 OSUPLA MIMI, z lut- kovnim cirkusom klovna Habakuka; 16.30 GLASBENA DE- LAVNICA!; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 DAN V OTROKO- VEM ŽIVUENJU, Gana - 1/8 del UNICEF-ove serije; 17.30 MINI KLUB; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Tekma s časom; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 AHOJ, MORILEC (Murder Ahoy - angleška kriminalka, 1964), ČB; 21.45 POGLEDI S STRANI; 21.55 ČAKAMO V ASHIVI (Flight from Ashiya - ameriški film,. 1963); 23.35 MANNIX, v navzkriž- nem ognju; 0.20 POROČILA AVSTRIJA II 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV; 17.00 GRADITI, STANOVATI, ŽIVETI 3 - zadnji del: V zavetju narave; 17.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Ena nič za babi- co 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 MED NEBOM IN ZEMLJO, TV film po romanu Otta Ludvviga; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 0.30 POROČILA 28. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 TELEVIZIJSKI SPORED - INFORivi^^^^^ SLOVENIJA 1^___ m 8.35-12.05 in 14.35-0.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS; 9.50 KRUH SKOZI STOLETJA: KDOR IMA KRUH, JE ZMAGOVALEC. 3/5; 10.25 »MUZZY IN GONDOLAND" Angleščina za najmlajše, 1/20; 10.40 MOSTOVI, ponovitev; 11.10 ZAKON V LOS ANGELE- SU: 11.55 VIDEO STRANI^ 14.50 VIDEO STRANI; 15.00 MO- STOVI, ponovitev, 15.30 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.00 SOVA, ponovitev, LJUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 OTROK IN ŠOLA NEKATERE JE STRAH, 3/4; 17.35 KRUH SKOZI STOLETJA; KDOR IMA KRUH, JE ZMAGOVALEC, 3/ 5; 18.05 »MUZZV IN GONDOLAND« angleščina za najmlaj- še. 1/20; 18.20 PROMETNA VARNOST; 18.40 ČUDEŽNA LETA; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 O. OSETINSKI - L. NEHOROŠEV: MIHAJLO LO- MONOSOV; 21.25 TEDNIK; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50 SOVA: pVSE RAZEN LJUBEZNI, LJUBEZEN PA TAKA; 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 1730 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA, STUDIO LJUBLJANA; 19.00 ALO. ALO. angleška nanizanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 SLOVENIJA: POČITNI- CE V SLOVENIJI, dokumentarna oddaja. 1/6; 20.50 MALI SLOVENIJA I M 8.35-11.40 in 14.10-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA: 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE: KLJU- KEC IN BIMBO, lutkovna igrica; 9.25 SLOVENIJA: POČITNI- CE V SLOVENIJI, dokumentarna oddaja, 1/6; 9.50 AFERA PRISLUŠKOVANJA, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 3/ 6; 10.20 O. Osetinski-L. Nehorošev: MIHAILO LOMONO- SOV, sovjetska nadaljevanka, 5/9; 11.30 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO STRANI; 14.35 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.10 SLOVENIJA: POČITNICE V SLOVENIJI, ponovitev doku- mentarne oddaje, 1/6; 15.35 SOVA, ponovitev VSE RAZEN LJUBEZNI, LJUBEZAN PA TAKA; 1700 TV DNEVNIK 1; 17.05 TEDNIK, ponovitev; 18.10 GRADOVI: KJE SO NASTA- JALI NAŠI PRVI GRADOVI, 2/13; 18.35 PET PRIJATELJEV: ZAKLAD GRAJSKIH JEČ; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 V 80 DNEH OKOLI SVETA; 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 SOVA: DRUŽINSKE VEZI; CI- KLUS FILMOV JOHNA FRANKENHEIMERJA: VZTRAJNEŽ; 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA II m 13.00 Split: TENIS - DAVIŠ CUP; Jugoslavija - Švica, prenos; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA KONCERT NAGRAJENCEV 19. TEKMOVANJA UČENCEV IN ŠTUDENTOV GLASBE SLOVENIJE: I. Vodišek. G. Traven- -vlolina; M. Hudnik - violončelo; J Barbič-klavir; 21.00 AFERA PRISLUŠKOVANJA, dokumentarna oddaja tv Sara- jevo, 3/6; 21.30 VEČERNI GOST: DRAGO HABJAN; 22.05 VIDEOGODBA; 22.50 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUS- NI PRENOSI HRVAŠKA I 9.15 POROČILA: 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MAJSKE IGRE; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM Pesmi in zgodbe za vas: Dan na pašniku; kemija In njena uporaba; Priče preteklosti: razvoj iz jajca; Nemščina - Alles Gute, 1. lekcija; 12.00 POROČI- LA; 12.10 SPLIT 90: VICE VUKOV, posnetek koncerta; 13.05 POROKA NA PAPIRJU; 14.45 POROČILA; 14.50 PROGRAM PLUS, Ponovitev; 1700 POROČILA; 17.10 TV KOLEDAR; 17.20 DRUŽINSKI MAGAZIN, Izobraževalna oddaja; 1750 MAJSKE IGRE; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA V NEMŠČINI; 18.45 EKOLOŠKA PATROLA, dokumentarna oddaja; 19.15 ENERGIJA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 SPEKTER, politični magazin; 21.05 ERIKINI PODVIGI; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.10 POROČILA V ANGLEŠČINI,22.15 PROGRAM PLUS: ALF, POPOTOVA- NJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis, INŠPEKTOR MOR- SE, PORTRETI: CHARLES DE GAULLE; 0.25 POROČILA - STUDIO MARIBOR: TELE M; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL SLOVENSKI MUZIKANTI, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 OČI KRITIKE; 21.10 VELIKI DIRIGENTI: BERNSTEIN V SALZU; 22.10 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 22.40 TENIS - DAVIŠ CUP, posnetek iz Splita; 0.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA 11 M 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM: ČA- SOPIS PRIRODA kontaktna oddaja; 12.00 POROČILA; 12.10 POGUMEN KOT LASSIE; 13.40 SPEKTER, politični maga- zin, ponovitev; 14.45 POROČILA; 14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 1700 POROČILA; 1710 TV KOLEDAR; 17.20 ZNANOST; 17.50 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNO- STI; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA V NEMŠČI- NI; 18.45 TAKSI; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 POPOLNI VOHUN; 21.00 ZABAVNOGLASBENA OD- DAJA; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05 SLIKE ČASA, oddaja o kulturi; 23.05 POROČILA V ANGLEŠČINI: 23.10 PRO- GRAM PLUS: DRAGI JOHN, AVTOŠTOPAR, SANTA BAR- BARA, KULT MESTA, dokumentarna serija; 1.20 POROČI- LA; 1.25 EKSTRA PROGRAM PLUS: DUHOVI, dokumentar- na serija HRVAŠKA \\==EEEE^^ 18.00 TEST; 18.15 POROČILA; 18.20 TV KOLEDAR; 18.30 HRVAŠKA V SLIKI IN BESEDI; 19.30 DNEVNIK; 20.00 NOVI- NAR; 21.30 POROČILA; 21.35 MALJEVIČ, kratki film; 21.45 KASSAV V PARIZU KOPER^m^__z=3=m 13.00 NOGOMET: SREDIN NOGOMETNI PREGLED; 14.00 NOGOMET, Evr. pokal: KAISERLAUTERN - SAMPDORIA; 15.45 OB RINGU (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOT- LIGHT; 17.30 NOGOMET Evr. pokal: ZAGLEBIE LUBIN - BOLOGNA; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 »VELIKI TENIS«; 22.15 TV NOVICE; 22.30 NOGOMET: EVROPSKI GOLI; 23.30 OB RIN- GU; 00.30 »VELIKI TENIS« (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA In TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ČAKAMO V ASHIVI, ponovitev (Flight from Ashiya - ameriški film,' 1963); 12.10 POPAJ, risanka; 12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 HRVAŠKA II-- 12.30 TEST; 12.35 POROČILA; 12.50 TV KOLEDAR; 13.00 TENIS - DAVISOV POKAL; 20.00 SKRIVNOSTI BRATSTEV - PROSTOZIDARJI; 20.50 POROČILA; 21.00 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.30 RETROSPEKTIVA FILMOV A. MARKSA: MRAVLJA Z DOBRIM SRCEM; 21.45 VELESEJEMSKI TV BIRO; 22.00 NI PROBLEMA KOPER^^—^ 13.00 NOGOMET: EVROPSKI GOLI (ponovitev); 14.00 »VE- LIKI TENIS« (ponovitev); 15.45 OB RINGU (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Špansko prv.; REAL MADRID - MALLORCA; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NO- GOMET, Nemško prv.: VVATTENSCHEID - HAMBURG / pos. prenos; 22.15 TV NOVICE; 22.30 ASSIST; 23.30 IZ- BOR TV KOPRA (ponovitev); 00.30 NOGOMET, Nemško prv. (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 AHOJ, MORILEC, ponovitev (Murder Ahoy - angleška kriminalka, 1964) ČB; 12.05 FRED BASSET, risanka; 12.10 DOMAČE REPORTA- ŽE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 's ZAČIMBE ŽIVLJENJA, Cimet; 14.05 SKRINJA s sn RO, Larry In pionirji, burleska z Larryjem Semn '^Oy 14.20 OČARLJIVA JEANNIE, Dvojček redko a^^M 14.45 ANGEL NA ZEMLJI, serija; 15.30 Otroški'*« 15.35 PERRINE, Aurelle se izkaže, risana serija on^J* Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 AM, DAM npe""« USPEŠNICE IN NAPOTKI; 16.55 MINI CAS vsiik,'i ZLATI DEŽ, 2. del danske mladinske kriminalke LEKSIKON; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH, risani'*'^ Ml; 18.30 FALCON CREST, Prijatelji m ljubimci u jm V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 velijji LOŽNOST, predstava z avstrijskim podmladkom jj^b LINARIKA; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 odsus medija Alana Ayckbourna^ 0.30 POROČILA; oasulil Je bil umor?; 1.20 POROČILA AVSTRIJA 11^^^^^ 16.10 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Antori^ 16.15 ŠPORT; 1715 OSVAJANJE NEBA, 2. del rnl^ 18.30 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Vse Ima svojo cen„:l' VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30ČA?ji KI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOMAr;^ PORTAŽE; 21.00 Spektrum: MEJA SE IMENUJE dom,^'' JA, Najboljše računalniške animacije s Prix Ars Elec-"^ 90; 22.00 CAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2, POROČJi^; ZAČIMBE ŽIVUENJA, Čili; 14.05 ROBERT IN BEp- (Nemški film, 1961); 15.30 OTROŠKI PROGRAM n,,""' SPEKTOR GADGET, Male pošasti, risanka; 16.00 am-. DES; 16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI; 16.35 5 x ja2 pregled programa; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ^: NIK GOOFY, risanke Walta Dlsneya; 17.30 MINI kviz OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 TRI IZ OKREPČEVA • ■ serija; 18.25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE; 18.30 Fa'■■ CREST, Igralska strast; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 vpV,;. 20.00 ŠPORT; 20.15 STARI. Nikoli ni bil kavalir; 212(|"'' ŠEF JE ŽENSKA, 3. del: Prepovedani sadeži; 22.10Pcr'' DI S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubitelje i.h 22.55 ALFRED VELIKI (Alfred tfie Great - britanskih 1968); 0.50 POROČILA ' AVSTRIJA 11=^^ 11.55 LEKSIKON UMETNIKOV; 12.00 ŠPORT; 18,30 wu LITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS vsur 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 LOOK. oddaiao«, di; 21.20 ZNANOST, magazin; 22.00 ČAS V SUKI 2 aj ŠPORT; 22.50 LETEČI CIRKUS MONTVJA PVTHONAi, moristična serija; 23.25 UHAN (O brinco - brazilski krai film, 1989); 23.35 Stephen Frears; VIHARNO ŽIVLJEHJ JOEJA ORTONA (Prick up your Ears - britanski I 1986); 1.25 PREVARA (Betrayal - britanski film, 19« 2.55 POROČILA ^ gremo v kino KINO UNION 13. 9.: NITI SLIŠIM NITI VI- DIM - ameriški film od 14. 9.-17. 9.: PRIČO JE TREBA UBITI - ameriški film od 18. 9.: BREZ IZHODA - ameriški film KINO MALI UNION do 15. 9.: CARSTVO SONCA - ameriški film od 17. 9.: KUDUZ - jugoslo- vanski film KINO METROPOL 13. 9.; SMRTONOSNO OROŽJE - ameriški film 13. 9.; OPOJNOST-ameriški film od 14. 9. do 17. 9.: LJUBE- ZEN NA ŠOLSKI NAČIN - ameriški film od 14. 9. do 17. 9.: RESNIČ- NE ZGODBE - IV. del - nemški film od 18. 9.: NEW VORŠKE ZGODBE - ameriški film od 18. 9.: ROŽNATI SEKS - ameriški film Matineje 15. 9.: SMRTONOSNO OROŽJE - ameriški film KINO DOM 13. 9.: BATMAN - ameriški film od 14. 9. do 17. 9.: MOZ NA BEGU - ameriški film Mladinski program od 14. 9. do 17. 9.; MAJA IN VESOLJČEK - slovenski film KINO VOJNIK 16. 9.: NITI SLIŠIM NITI VI- DIM - ameriški film KINO ŽALEC 14. 9.: BOLNIČARJI NA KO- TALKAH - ameriški film 15. 9.; NIKOLI NE SPI SA- MA - ameriški film 16. 9.: BOLNIČARJI NA KO- TALKAH - ameriški film KINO PREBOLD 13. 9.: KRATKA SREČANJA - ameriški film 14. 9.: DEMONI II. del - ame- riški film 16. 9.: KICKBOKSER - ame- riški film 18. 9.: OBTOŽENA - ameri- ški film KINO POLZELA 13. 9.: KICKBOKSER - ame- riški film 15. 9.: KRATKA SREČANJA - ameriški film 16. 9.: DEMONI II. del - ame- riški film KINO ŠEMPETER 16. 9.: OBTOŽENA - ameri- ški film KINO VELENJE 13. 9.: SILA IZVEN ZAKO- NA - ameriški film 14. 9.; VELIKI - ameriški film 15. 9. in 16. 9.: MUHA II. del - ameriški film 17. 9. in 18. 9.: ŠERIF V DO- LINI NILA - italijanski film 19. 9.: KAČJI MAŠČEVA- LEC - hongkonški film Nočni kino 13. 9.. 14. 9. in 16. 9.: LJUBE- ZENSKI MARATON - ame- riški film 15. 9. in 17. 9.: POPOLDAN- SKE SLASTI - ameriški film KINO DOM KULTURE 13. 9.: VELIKI - ameriški film 17. 9.: MUHA II. del - ameri- ški film KINO ŠOŠTANJ 16. 9.: VELIKI - ameriški film 17. 9.: MUHA II. del - ameri- ški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 14. 9.: MUHA II. del - ameri- ški film KINO ŠENTJUR PRI CELJU 15. 9. in 16. 9.: MIKROKOZ- MUS - ameriški film KINO ŠMARJE 13. 9. in 14. 9.: DEMON V OMARI - ameriški film 15. 9. in 16. 9.: TANGO IN CASH - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 13. 9. in 14. 9.: JAMES BOND JE BIL ŽENSKA - ameriški film 15. 9. in 16. 9.: DRAGA, ZMANJŠAL SEM OTROKE - ameriški film 17. 9. in 18. 9.: PORKIJEVE ^. JUBAOOUJE - ameriški film. Nočni kino 14. 9. in 15. 9.: SRCULENC - ameriški film KINO UNIOR ZREČE 13.9.: SEJON-ameriški l 14. 9.: RDEČE SIJAN, - ameriški film 16. 9.: GREMLINI ii ( - ameriški film Nočni kino 15.9.: LAHKO SE NA VSi NAČIN - ameriški film Veterinarska dežurstva j VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji] v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,| neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure i naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna' in ob praznikih. Telefon: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri- narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 16. septembra bo dežural Ciril Kralj, dipl. vet. iz Ljubnega, tel.: 840-112, od 17. septembra dalje pa Marjan Lešnik, dipl. vet. iz Ljubija, tel. 831-219. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete- rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. pa do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. 13. septembra bo dežural Franci Zapušek, dipl. vet., tel. 741-935, od 14. septembra dalje pa bo dežural Gregor Bezen- šek, dipl. vet, tel. 741-264. Vzgojnoizobraževalna organizacija Šmarje pri Jelšah TOZD Osnovna šola Edvarda Kardelja Rogatec razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja tozd os e. kardelja rogatec dela in naloge: 1. pedagoga - P za določen čas s polnim delovnim časom v času od septembra 1990 do 31. avgusta 1991. 2. učitelja likovne vzgoje z dopolnjevanjem gospodinjstva - PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. novembra 1990 dalje. kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: komisija za delovna razmerja osnovne šole e. kardelja rogatec, 63252 rogatec. na voljo je samsko stanovanje na podružnični šoli stojno selo. o izbiri bodo kandidati po točki 1 obveščeni takoj, kandidati pod točko 2 pa v 30 dneh po končanem razpisu. Borza dela Delovna organizacija Občina_Prosta dela in naloge Osnovna šola E. Kar- Šmarje prof. pedagogike dalja Rogatec ZC TOZD Bolnišnica Celje dipl. in^. kemije ali dipl. ing. farmacije OŠ VeljkoVlahovič Celje učitelj razrednega pouka Oprema Celje Celje lesarski ing. ali lesarski tefinik ■ Osnovna šola Pohor- Slo. Konjice special. pedagog ali ski odred učitelj razrednega pouka Osnovna šola E. Kar- Šmarje PU likov, vzgoje ali dalja Rogatec prof. likovne vzgoje ZC TOZD Bolnišnica Celje višji delov, terapevt višja medicinska sestra socialni delavec Mlinsko pred. po- Celje komercialni tehnikah djatje gimnazijski mat. Zdravilišče Rog. Sla- Šmarje turistični tehnik tina ZC TOZD Bolnišnica Celje zdravstveni tehnik Kongrad Slov. Konjice strojni tehnik Ingrad Celje gradb. delovodja Vodosild.o. o. Laško elektrotehnik Zdravilišče Rog. Sla- Šmarje vzdržev. smuč. prog tina Aurea Celje ključavničar Dom učencev K. D.- Celje kuhar Kajuha Tomažič Mirjana Žalec Kuhar - Ribja restavracija natakar Zdravilišče Rog. Sla- Šmarje varnostnik tina Osnovna šola E. Kar- Šmarje kurjač ali ključavničar delja Rogatec ZC TOZD Bolnišnica Celje bolniški strežnik Opekarna Ljubečna Celje pomožni delavec Osnovna šola Žalec čistilka S. Šlander Prebold 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 29 IHIBEDITVE r^gzstavnih prostorih Muzeja revolucije je še do ^ jg 15. septembra odprta razstava Trgovina v Celju. ''-"knjižnici Edvarda Kardelja je do 19. septembra na j j razstava ovitkov različnih zvrsti knjig. !^ jleriji Mozaik do 22. septembra razstavlja svoja dela 'fgjnska slikarka Grace Renci-Kantušer. Slikarka raz- olj^ platnu, grafike, akvarele in pastele. ^ {(ulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju raz- svoja dela do konca septembra slikar Leon Ko- , liristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, četrtek ' gptembra ob 20. uri koncert Tria Lorenz in Eve Nov- r gouška. Na programu imajo dela Haydna, Brahmsa, Lthovena, Ramovša in Dvoraka. '^jvorani Glasbene šole v Celju bo danes, četrtek 13. Agfobra ob 19.30 uri koncert sopranistke Michiko fbavashi in pianista Bruna Petrischeka. Na programu ata dela Hirote, Yamade, Mozarta, Schuberta, Brahmsa fstraussa. .tLikovnem salonu bo v petek, 14. septembra ob 19. uri •oritev razstave v okviru III. Celjskega mednarodnega Jlgrskega tedna. Na razstavi bodo svoja dela razstavljali Marjan Gumilar in Jifi Sopko ter kiparji Djorde JJidrič, W. W. Anger, Gerd Trsman in David Cook. y Laškem bo v okviru Poletnih grajskih prireditev pjtek, 14. septembra ob 20.30 uri koncert flavtistke Irene j^enauer in harfistke Marie Graf. Izvajali bosta dela [ozarta, Debussya, Ravela, Joliveta in Francaixa. y Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 15. jptembra ob 20. uri Večer jugoslovnske folklore. Nasto- pa bo Folklorna skupina Koleda iz Velenja. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 18. jptembra ob 20. uri vokalni koncert APZ Boris Kidrič iz :elja- VDomu kulture v Velenju bo v torek, 18. septembra ob I uri gostoval Folklorno-baletni ansambel iz Filinov. lesalci bodo predstavili starodavne plese in obredne obi- lie,med njimi tudi hojo po ognju. ROJSTVA Celje Rodilo se je 59 dečkov in 48 deklic. Celje Poročilo se je 9 parov, od teh: Ivan KARLOVCEC iz Pe- čovja in Irena ZAJC, iz Brez, Damjan KLAKOČER in Ro- sanda KOVAČ, oba iz Štor, Ci- ril SKLAIČ iz Dobrteše vasi in Olga MIKLAVŽINA iz Polze- le, Miro TRŽAN in Maijanca ZDOLŠEK, oba iz Ljubljane. Žalec Poročila sta se: Cvetko UDUČ in Nada JELEN, oba iz Kasaz. Velenje Poročili so se: Danilo OCE- PEK iz Laz in Olga KOREN iz Silove, Bogdan URŠEJ in Ro- mana VIDMAR, oba iz Plešiv- ca, Boris FLIS in Zdenka NO- VOKMET, oba iz Velenja, Jurij SEVČNIKAR iz Podkraja in Branka STOPAR iz Ljubljane. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Jože LABO- HAR iz Gorjane in Nada BREZOVEC iz Lastnica, Ciril KNEZ iz Sp. Negonje in Darin- ka ŠTUNF iz Lipovca, Zvoni- mir GOVEDIČ iz Rogaške Sla- tine in Antonija ŠUMLAK iz Sv. Eme. jjjl^^ ^S2IIIIII^IIIIIIIIIHII Celje Umrli so: Milan BOBOIC, 70 let iz Celja, Marija ARTNAK, 79 let iz Hrastja, Ivan OGRI- ZEK, 71 let iz Vodenovega, Stanko RANDL, 53 let iz Arcli- na, Jože BVREZOVNIK, 89 let iz Bočne, Matej KAČ, 20 let iz Šešč, Marija BROBNAK, 66 let iz Boletine, Kristjan POLIČ- NIK, 57 let iz Solčave, Alojzija SITAR, 60 let iz Pristave, Franc KOLENC. 71 let iz Celja, Kristina KROPE J, 76 let iz Slov. Konjic, Ivan LOMŠEK, 76 let iz Savinje, Jože MATEJ, 59 let iz Žalca, Franc ŠKO- BERNE, 48 let iz Laške vasi, Janez ROVŠNIK, 58 let iz Ce- lja, Ana KOSEC, 91 let iz Žepi- ne, Franc CIGELŠEK, 66 let iz Otemne, Marija METLIČAR, 68 let iz Celja, Amalija PER- LIČ, 86 let iz Celja, Julijana SPOLENAK, 73 let iz Šentjur- ja, Jožefa IMENŠEK, 71 let iz Laškega, Gabrijela GAJŠEK, 73 let iz Babnega, Angela ORE- ŠEK, 62 let iz Domžal, Leopold FIRLINGER, 73 let iz Rogaške Slatine, Frančiška ČEŠPNAR, 63 let iz Boharine, Elizabeta ŠKRABAR, 82 let iz Podvrha, Frančiška DEBEVC, 89 let iz Celja, Ljudmila ČULK, 61 let iz Celja, Anton FIDLER, 58 let iz Proseniškega, Leopold BE- LAK, 79 let iz Zadobrove, Osman VRANAC, 69 let iz No- vega Sada, Marija KRUMPAK, 72 let iz Liboj, Frančišek PUŠ- NIK, 45 let iz Kalobja, Ana PREKORŠEK, 79 let iz Zado- brove, Jerica POLAJŽER, 75 let iz Višnje vasi, Alojzija ZDOVC, 53 let iz Male Breze, Ernest DOBRAVO, 76 let iz Zg.Roj, Franc UČAKAR, 77 let iz Jeronima, Karolina KO- PRIVNIK, 67 let iz Socke in Branko RECKO, 35 let iz Štor. Žalec Umrli so: Ivana JUG, 80 let iz Šempetra, Marijan KOT- NIK, 57 let iz Šmartnega ob Paki. Velenje Umrli so: Franc PUSTI- NEK, 49 let iz Silovega, Anton MEH, 86 let iz Velikega vrha, Jernej GREBENŠEK, 63 let iz Škal. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Štefanija SOC- HAR, 81 let iz Stojnega sela, Rudolf HORVAT, 58 let iz Šmarja, Franc ŠELEKAR, 68 let iz Imena, Frančišek PIRŠ, 83 let iz Mestinja, Marija HOH- NJEC, 66 let iz Sopote, Albert HOMAN, 87 let iz Podčetrtka, Karol GREŠNIK, 63 let iz Šmarja pri Jelšah, Karmen Zo- renč, 3 leta iz Trebč. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCA KOLENCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sin Boris, hčerka Cvetka in vnukinje. Dežurstva zdravstvenih domov Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi- nacijah: v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dežu- ren v sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Šent- jurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi v zdravstvenih post^ah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega dne. V Slovenskih Konjicah, Velenju in Laškem pa zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne. Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice: 751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec: 711- 138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018, Bistrica ob SotU: 784-110, Velenje: 856-711 in Laško: 731-233. TRŽNICA Na tržnici je največ pridel- kov, primernih za ozimnico. Veliko je krompirja, paprike, zelja in jabolk. Cene pa so sle- deče: ZELENJAVA: cvetača 30 do 40 dinarjev, čebula 15 do 20 dinarjev, za ozimnico pa 12 di- narjev, česen 50 do 60 dinarjev, stročji fižol 15 do 30 dinarjev, fižol v zrnju 40 do 50 dinarjev, krompir za ozimnico 5 do 6 di- narjev, korenje 12 do 30 dinar- jev, velike kumare 10 do 18 di- narjev, male kumare 20 do 25 dinarjev, ohrovt 20 dinarjev, pesa 15 do 20 dinarjev, peter- šilj 30 do 50 dinarev, paradiž- nik 6 do 18 dinarjev, paprika 20 do 25 dinarjev, črna redkev 20 do 25 dinarjev, radič 30 do 35 dinarjev, endivija 15 do 20 di- narjev, mehka solata 40 dinar- jev, zelje v glavah 20 dinarjev, kislo zelje 30 dinarjev, kisla re- pa 20 dinarjev in melancani 20 do 25 dinarjev. SADJE: breskve 15 do 25 di- narjev, banane 30 do 40 dinar- jev, grozdje 25 do 30 dinarjev, hruške 15 do 25 dinarjev, jabol- ka 10 do 20 dinarjev, limone 30 dinarjev, pomaranče 30 dinar- jev, orehi jedrca 100 dinarjev, sveže slive 15 do 20 dinarjev, smokve 40 dinarjev, lubenice 15 do 20 dinarjev. MLEČNI IZDELKI: maslo 50 dinarjev, smetana 40 dinar- jev, skuta 40 dinarjev, kajmak 200 dinarjev, srbski sir 100 di- narjev. Cena jajc se giblje med 1 do 2 dinarja. TEHNOLOŠKIH OSTANKOV RAZNIH ZADRG IN SINTETIČNIH TKANIN, PRIMERNIH ZA TEŽJE KONFEKCIJSKE IZDELKE. - DELJIVE IN NEDELJIVE ZADRGE V RAZNIH BARVAH IN DOLŽINAH - METRAŽNE ZADRGE V TREH RAZLIČNIH DEBELINAH - SINTETIČNE TKANINE IZ UVOZA OGLASITE SE V TOPRU, V SKLADIŠČU REPROMATERIALA VSAK DAN OD 7. DO 15. URE. 30. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 motorna vozila ZASTAVO 750, letnik 85, prodam. Angela Žveplan, Zadobrova 38, Škofja vas. LADO 1200 karavan, 65.000 km, letnik 83 ter polonez 1500, 70.000 km, letnik 82, prodam. Telefon 713-447, Prebold. ZASTAVO 101, letnik 82, obnovlje- no, prodam. Telefon (063) 744- 292. R 4. letnik 84, reg. do avgusta 91, ugodno prodam ali zamenjam za lado z doplačilom. Telefon 25-920/225. LADO IN FIČKA prodam. Telefon 25-784. OSEBNI AVTO visa super E, letnik 1982, prodam. Telefon dopoldan 712-134. Z 128 skala 55, letnik 1988, ugodno prodam. Telefon 776-061. Z 101 comfort, letnik 1982, reg. do 4/1991, ugodno prodam. Cena 23.000 din. Telefon 36-594. ZASTAVO 101 GTL 55, 86, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 34- 589. ZASTAVO 126 P, letnik 1979, reg. do 23. 7. 91, ugodno prodam. Tel. 853-398, po 19. uri. ZASTAVO 101 prodam. Tel. 713- 438. FORD TAUNUS, letnik 1976, za 35.000 din prodam. Tel. 31-290. ZASTAVO 750, reg. do januarja 1991 prodam. Čujež Janko, Lek- marje 16, Vinski vrh. OPEL KADET TIP C, I. 1975, pro- dam. Oblak Alojz, Prijateljeva 4 (Nova vas), Šentjur. R 4, letnik 1977, metal barve, do- bro ohranjen prodam. Šuster Alojz, Začret 36, Škofja vas. SPAČKA, neregistriranega, ugod- no prodam. Tel. (063) 29-397. R 18 in 126/P prodam. Rudel, Bab- no 24, Celje. VOLVO 343 DL, ugodno prodam, letnik 1979. Babic Radomir, Ču- prijska 7, Celje. JUGO KORAL 65, star 17 mese- cev, prodam ali menjam za sta- rejšega juga. Tel. 742-443. UNO 45 S FIRE, letnik 1986 pro- dam. Turk Forto, H. Staneta 6, Žalec, tel. 713-324. Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa: AVTO BRANCE SERVIS BRANCE LAŠKO Opel Ida VW - Audi - Tas Chevrolet - tudi staro za novo - prodaja rezervnih delov - rent a car - vsalio soboto dopoldne avtomobilski sejem telefon: (063) 731-282 Prava trgovina za vaš avto Celje, Čuprijska 9 Tel. 24-025, 24-303 LADO SAMARO 1300 S, 5 vrat, sta- ro 13 mesecev, prodam. Telefon 32-212, dopoldan in od 18. do 20. ure. JUGO 45 A, letnik 1987, reg. do maja 1991, dodatno ograjena sončna streha. Inf. na tel. 776- 484. Avtokleparstvo Franc Krbavac, Hudinja, Skaletova 14, telefon 31-569 Hitro in strokovno po konkurenčnih cenah popravljam vse vrste osebnih vozil. Se priporočam! FIAT 126/P, star 1 leto, pravkar re- gistriran, prodam za 5.300 DEM dinarska protivrednosL Tel. 24- 484. VISO 11 RE, letnik 1987, 37.000 km, prodam za 90.000 din. Telefon 27-795, po 15. uri. FIAT UNO 60/S, letnik 1986, pro- dam. Žalec, telefon 714-443, po 15. uri. Z 101, letnik 80, dobro ohranjeno prodam. Telefon 32-884. ZASTAVO 750, letnik 1985, pro- dam. Jože Kaluder, Zg. Rečica 5, Laško. ZASTAVO 850 AK kombi, letnik 1983, prodam. Janez Pikelj, Vransko 76. VISO SUPER E, letnik 83, karam- bolirano, v voznem stanju, reg. do maja 1991, ugodno prodam. Telefon 745-136, popoldan. JUGO KORAL 45, star 1 leto, pro- dam. Telefon 21-262. GOLF DIESEL S paket, letnik 84, prodam za 63.000 din. Marjan Lipovšek, Sp. Rečica 40, Laško. CITROEN GS, 1980, prodam. Cena 3500 DEM din. protivrednosti. Telefon 731-698. ZASTAVO 750, letnik 83, vozno, karambolirano, prodam. Janko Planinšek, Petrovče 252. DŽIP VAZ, letnik 1976 z diesel mo- torjem, nujno in ugodno prodam za 2000 DEM din. protivrednosti. Stanislav Nemec.' Sedraž 3, Laško. RENAULT 12 zelo ugodno prodam. Ivan Rojin, Ipavčeva 11, Celje. LADO SAMARO 9/88, prodam. Te- lefon 742-315. TOMOS AVTOMATIK 3 KLSG, nov, ugodno prodam. Telefon 35-650, po 19. uri. AUDI 80, karamboliran, registri- ran, ugodno prodam. Telefon 21-178. ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985/ 11, 55.000 km, karambolirano, prodam. Jože Šuhel, Pečovje 15, Štore. Z 101 GTL 55, letnik 85, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (063) 761-383. JUGO 45 KORAL, še v garanciji, prodam. Cena 8000 DEM din. protivrednosti. Žaler, Ogorevc 13, Štore. ŠKODO 110 R coupe, letnik 1977, prevoženih 11.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Ogled mo- žen vsak dan v popoldanskem času. Škarlin, Kasaze 87, Pe- trovče. RENAULT 11 GTL, letnik 6/88, mo- dra metalik barva, odprta stre- ha, garažiran, po snegu ni vo- zen, prodam. Tel. 24-508, po 15. uri. VESPO P 200 E, letnik 1985, odlič- no ohranjeno, registrirano, pro- dam za 14.900 din. Tel. 24-484. GS PALLACE, letnik 1978, dobro ohranjen, poceni prodam. Tel. 711-195 dop., 713-708 pop. VARTBURG, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 32-541. GOLF DIZEL, letnik 1983, in Zasta- vo 128 prodam. Informacije 33- 229. VISA SUPER - E, letnik 1983, cena 46.000, prodam. Tel. 29-172. ZASTAVO 101, letnik 1978 in To- mos automatik prodam. Tel. 713-211 inL 210 od 6.-14. ure. TOMOS AVTOMATIK, star pet me- secev prodam ali zamenjam za Tomos ATX, tel. 31-906 po 15. uri. ŠKODO Favorit, staro pet mese- cev prodam 20 M ceneje. Tele- fon. 701-305, po 19. uri. OPEL KADET LIMUZINA 1,3 S, let- nik 87, prodam. Inf. na telefon 736-013. NOVO- AVTOELEKTRIKA! Za vse vrste osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev ter delov, strojev nudim kvalitetne in hitre usluge. Usluge nudim tudi na terenu. Mojmir Rezar, Arciin 70, Škofja vas. APN 6, še kot nov, ugodno pro- dam. Peter Ocvirk, Arja vas 56 a, telefon 776-622. GS PALAS, letnik 77, nereg., v voz- nem stanju, z rezervnimi deli, prodam. Drago Vuček, Rifen- gozd 30, Laško. GS 1,3 super, dodat, opremljen, dobro ohranjen, prodam. Lojze Kronovšek, Male Braslovče 24, Braslovče, telefon dopoldan 776-203. JUGO 45 koral, letnik 88, lepo ohranjen, prodam. Telefon do- poldan 33-931/41. JUGO 45, letnik 84, reg. do julija 91, prodam za 28.000 din. Brane Buzina, Na otoku 10, Celje. JUGO KORAL 60, star 1 leto, reg. do avgusta 91, prodam. Telefon 701-041, zvečer. Z101, letnik 83, prodam. Groharje- va 7, Celje. FORD SIERRA DIESEL, letnik 1984 prodam ali menjam za cenejši avto. Cena 16.500 DEM din. pro- tivrednosti. Telefon (063) 24- 484. OPEL KADET 1,3, letnik 8/89, pro- dam. Telefon (063) 732-725. CAGIVO DGN 125 MOTOKROS, letnik 87, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 783-267. JUGO 45 A, letnik 85, prodam. Te- lefon 821-085. Stroji LESENO kombinirko, 4 faze, pro- dam pod šifro KOMBINIRKA. TRAKTOR IMT 549 s priključki pro- dam. Ogled pri Soline Stanisla- vu, Ljubečna 53, Škofja vas. TRAKTOR Ursus s kabino, prikoli- co, za Gorenje Muta, vse v do- brem stanju, prodamo. Tel. 812- 132. NOV ISKRIN velikokotni brusilnik 2000 W, cena samo 3.000 din. Jakob Vodušek, Trubarjeva 55/ a, 63000 Celje. TRAKTOR Tomo Vinkovič 732, do- bro ohranjen, 650 ur, prodam. Herman Antolinc, Dobovec 52, Rogatec. TRAKTOR IMT 539 (Fergusan), skoraj nov, prodam. Strašek Ivan, Šmarje pri Jelšah 138, Šmarje. KOMBINIRKO za les, 4 operacije, širina 35 cm, domače izdelave, kovinska, prodam. Tel. (063) 726-016 od 18. do 20. ure. BETONSKI MEŠALEC prodam. Tel. 35-549. LESOSTRUGARSKO stružnico z elementi za vlečenje prodam. Zidanškova 24, tel. 28-188. STAREJŠO STRUŽNICO prodam. Marjan Zupane, Žagarjeva 10, Celje. TRAKTOR TV 523 in enobrazdni plug za TV, malo rabljeno, trak- tor kakor plug, prodam. Vidmar Ivan, Mestinje 78, Podplat. MOLZNI STROJ VITREX in traktor- ske vile prodam. Krašovec, Sp. Rečica 189, Laško, telefon 731- 159. posest PARCELO - VINOGRAD 600 m', v Šentjurju, Kranjčica, Hruše- vec, prodam. Poklicati do 14. ure na telefon 25-135 ali 29-253, Lidija. GRADBENO PARCELO z doku- mentacijo in telefonom v Šmar- jeti pri Celju prodam. Telefon 39-818. NOVO HIŠO prodam ali zamenjam za manjšo. Ogled popoldan. Tr- novlje 87 a. MANJŠO HIŠO z vrtom, v Celju, ugodno prodam. Telefon 26-953, vsak dan od 19. ure dalje. HIŠO Z VRTOM 2000 m^ Dobovec 7, Ponikva, Šentjur, prodam. Inf. pri Drago Kajba, Škofja vas 30. PARCELO ZA VIKEND, 7000m^ voda, elektrika, cesta na parce- li, 8 km iz Rogaške Slatine, pro- dam. Cena 30.000 din. Jakob Vodušek, Celje, Trubarjeva 55 a. MANJŠO HIŠO z gospod, poslop- jem (primerno za obrt), prodam. Slavko Prevolnik, Orla vas 19, Blaslovče. UREJENO HMELJIŠČE in drugo posest v Braslovčah, prodam. Inf. pri KS Braslovče ali na tele- fon (063) 721-142. HIŠO (dve stanovanji, garaža in drugo) v Šmarju pri Jelšah, pro- dam. Inf. na telefon 821-003. HIŠO V PETROVČAH, 3. faza, s te- lefonom in gospod, poslopjem, na 2000 m' zemlje, prodam. Te- lefon 811-848. GOSPODARSKO POSLOPJE in približno 6000 m^ zemljišča, ve- čina sadovnjak, v Zgornji Sa- vinjski dolini - Nazarje, prodam. Inf. na tel. (061) 224-821. VIKEND S SADOVNJAKOM, vrtom in travnikom, na zelo sončni legi v Lukovici nad Šoštanjem (pri Velenju), 21 arov in 24 m^ pro- dam. Inf. na telefon (063) 881- 032. HIŠO S TELEFONOM in centralno, vseljivo takoj, v Celju, prodam. Inf. na telefon (063) 850-884. VRSTNO HIŠO v 4. fazi, 500 m^ v naselju Hrušovec v Šentjurju pri Celju, prodam. Telefon 776- 034. NEDOKONČANO HIŠO v Zagradu, 4. faza, z garažnim prizidkom, prodamo. Inf. na telefon (063) 28-204. NOVO HIŠO 7 km iz Celje v bližini Šmartinskega jezera, stan. po- vršina 95 m^ zemljišča 1700 m^ možna manjša obrt, asfalt do hi- še, prodam. Cena 160.000 DEM din. protivrednosti. Ponudbe pod LEP RAZGLED. HIŠO V PETROVČAH, 3. faza, s te- lefonom in gospod, poslopjem na 2000 m' zemlje, prodam. Te- lefon 811-848. stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE, takoj vseljivo, 68 m^ klasično gretje, z vrtom, v Celju, blizu sejma Go- lovec, primerno tudi za pisarne, prodam. Tel. 21-697 in 31-587. V ŠENTJURJU prodam poslovni prostor, 40 m^ Telefon 856-603. STANOVANJE nasproti javnih na- prav, 60 m^ lahko tudi za lokal, prodam. Mičo Stjepanovič, Ko- čevarjeva 4 a, Celje. gradbeni material STREŠNI OKNI 85x112 ugodno prodam. Hrastnik, Strmca 87, Laško. RABLJENE SALONITNE plošče, 60 x 40 cm, prodam. Telefon 35- 626. JAVORJEVE PLOHE, debel 5 cm, suhe, prodam. Tel.! 831-484. ^ SALONITNE PLOŠČE, 170, visjt valjne In 20 špirovcev proČj, Mirko Gmajner, Topovlje i Braslovče. 1500 kom. bele silikatne fasac, opeke, ugodno prodam. Tel i 006, zvečer. CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26, CELJE TEL & FAX 063/29-979 oprema NOVEJŠO SPALNICO s peldei omaro prodam. Telefon 24-2i PRALNI STROJ, rabljen, ugooi prodam. Telefon 33-043. SPALNICO ugodno prodam. Po< čite na telefon 27-388 vsak s od 19. do 20. ure. EMOCENTRAL 23, nerabljeno! lo ugodno prodam. Inf. naie< fon 27-411 interna 309 « poldan. POHIŠTVO ZA DNEVNI prostoi sedežno garnituro prodam 28-958. SEDEŽNO GARNITURO (skaj)' na 15.000 din, lahko s čeki klubsko in TV mizico, pr«"" Koštomaj, V. Orožna 8 d TROSED, 2 fotelja (žamet), po" prodam. Telefon 33-401. od do 20. ure. FEROTERM - trajno žarečo J 40.000 cal., novo, prodam 2" ceneje. Telefon (063) 711* TRAJNO ŽAREČO peč ferotf^J 40 FF, rabljeno 3 sezone^' dam. Telefon 732-506, zvec« ŠTEDILNIK CALOREC 85 ^ men, malo rabljen, ugo''"^ dam. Telefon 24-798, P" ^' MARLESOVO KUHINJO, "'^ ohranjeno, orhidejo natu'^ sedežno garnituro proda''_^ na po dogovoru. Telefon 3*^ ETAŽNO PEČ za centralno vanje, 17 KW, proizvajaiei^^ drič Maribor, ugodno p'°° Inf. na telefon 31-374, od 19. ure. ^ TERMOAKUMULACIJSKO AEG 2,5 KW, novo. dvojna na vrata, sin debelejš' . (2,50 x 3,50) iz ovčje ko^e^^^, ško zložljivo otroško p" ^ ugodno prodam. Teleft"^ 34-971. KUHINJO MARLES - '^^ f HRAST, novo, komple«" , i dam. (masiva) Tel. C^" 530. DNEVNO SOBO (mahago"Jj,el|i dežno garnituro (ka^^. poceni prodam. T^'^ 804. y| ,, OGLASI - INFORMACIJE 13. SEPTEMBER 1990 - STRAN 31 //s semič ,je pri Jelšah 69 0821-385 l, strokovno popravljam M Stroje, štedilnike, ynike, zmrzovalnike in igrje. Obiščite našo ljno z rezervnimi deli, 5( konkurenčne. fočila sprejemamo od 7. ,11. ure. pletenje na stroj in krojenje učim hitro, učinkovito in poceni. Telefon 29-042j (KOPALNO KAD in 45 ke- inlčnih ploščic, ugodno pro- fi, Pokličite na telefonsko (filko 35-019, popoldan in do- ^an 33-323. CENTRALNO 35.000 cal, gdam. Inf. na telefon 36-381. (njo LIPA AJDOVŠČINA jm, dobro ohranjeno, ugodno jdam. Telefon 33-907, zvečer. 3ilnik NA CENTRALNO ^vanje ugodno prodam. Te- kin 33-544. lustični aparati glasbila MSKI VIDEOREKORDER HQ novejši, poceni prodam na flke. Telefon (063) 858-907. 'NI TV CARTING, star 5 let, dam. Telefon 33-511/320, po- dan 36-811. IIRSKO HARMONIKO WELT- iEISTER, 80-basno, prodam »00 din. Telefon 33-735, po- ldan. er AVTOMATA, nova, poker sli in new jolly, ugodno pro- «. Šifra TAB AVSTRIA- VIDEOREKORDER ORION ^incem, nujno in ugodno ^»■■\ Cena 3900 din. Telefon 3)24-484. 'MHZ 640 K, 4 do 32.118, >dam. Inf. na telefon (063) 32- »68, Iztok. ^ SAMSUNG ugodno pro- " Telefon 33-472, Milena, poldan. 'ONIKO (železnik) C, F, B, ">1 leto, prodam. Marko Kra- % Dobratina 12, Laško. sortni rekvizitij '^a 4 osebe in tomosov mo- KS, ugodno prodam. Inf. 21-839, do 15. ure. JjSjMENTALKO, staro 5 let, y molznico, prodam. Tele- "^6-800. jonsko KOZO prodam. Lea . "^ek, Arciin 3 a. j^^E stare 4 mesece, za zakol "^daljno rejo, mlekarice, Telefon 744-154. ij^^^Vl SIMENTALKI, ena vl- !,°'''eia, prodam. Vinko Ar- . Vojnik, Razgor 20. u I^ravo prodam. Zeme, 1^ TELETOM prodam. Ro- f/f^mar, Socka 18 Strmec \ .malo večje, prodam, l^*^'cepina 16. (K.^TELETOM prodam. Ivan- ^j*'iek, Bovše 6, Vojnik. Si, ^^EDE, stare 12 tednov, S\^- Gologranc, Blagovna, 1^'41-778, popoldan ali ostalo PREŠO 801, hrastov sod 2001, la- konca (za prešanje) prodam. Rozman, Dečkova c. 42, Celje. NOV SADNI MLIN na žage, mizar- sko kombinirko in diatonično harmoniko CFB spec. prodam. Martin Selič, Harje 2/c, Laško. CIPRESE za živo mejo in okras po ugodni ceni prodam. Samec, Li- povec pri Ljubečni. MOTOR avtomatik, moško kolo, črnobeli televizor, plastično ike- bano z vodometom prodam. Tel. 37-189. TERMOAKUMULACIJSKO peč 3,5 KW in rastlinjak prodam. Mli- naric, tel. 21-790. KOMBINIRAN otroški voziček Havch, malo rabljen in dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 33-535. GARAŽO ob Mariborski cesti pro- dam. Tel. 24-550. JABOLKA za ozimnico, nič škrop- Ijeno grozdje za prešanje, kolo prodam. Ribič, Dol 7, Šmarje pri Jelšah. AVTOMATIK A3 - ML in dele za Z 101 (maska, blatnik, pragovi), prodam. Tel. (063) 711-552. VOZ ZAPRAVLJIVČEK, motor Ja- wa s prikolico, v voznem stanju, prodam. Tel. (063) 853-005. P 126, november 89, 30 kg rustikal rjave barve in nov ozek štedilnik na trdo gorivo »Gorenje« pro- dam. Tel. 25-009, zvečer. CEPLJENO VINO po zelo ugodni ceni prodam, 12 din za liter. Tel. 821-759. POCINKANE ŽLEBOVE in tovorno prikolico 1,60 m prodam. Tel. 24- 497. DOMAČE VINO prodam. Fani Ko- klič, Proseniško 1 B, Štore. POSTELJICO z jogijem, stajico, uvožen voziček, stolček in Muto Gorenje prodam. Tel. 744-174. TRAČNI OBRAČALNIK Sip 2050, malo rabljen, sod 3501 star 5 let, In polovico prašiča prodam. Ogled v soboto 15. septembra. Cena po dogovoru. Turnšek, Belo 24, Šmarje. DVA VINSKA SODA in 371 in Z 126 ugodno prodam. Tel. (063) 33- 818. SOD ZA VINO, 10001, prodam. Slu- ga Slavko, Razbor 12, Dramlje. FIAT 750 LE, prevoženih 21.000 km, in prikolico ugodno prodam. Tel. (063) 744-210 ali 744-151. NOVO SKRINJO Gorenje 3201 in rabljeno strešno opeko ugodno prodam. Tel. 38-485, dopoldan. KORUZO, večjo količino za silira- nje ali za zrno, prodam. Telefon 731-698, po 17. uri. NOV GUMI VOZ 12 col ugodno pro- dam. Šega, Zadobrova 71 b, Škofja vas. NOVO MIZO za namizni tenis ugodno prodam. Telefon 34-598. 1 tono krompirja IGORJA, cena 5 din, prodam. Gračner Danijel, Straža 24, Dramlje. NOVO STOJEČO URO (210 cm) in peugeot 405, prodam. Telefon 858-884. KAROSERIJO - školjko, novo za R 4, ugodno prodam. Telefon (063) 39-351. VARILNI APARAT, nov, prodam. Cena po dogovoru. Centrih Ciril, Dobrteša vas 16E, Šempeter. KROMPIR ZA OZIMNICO bele vr- ste prodam. Viki Prislan, Poljče 2, Braslovče. POROČNO OBLEKO št. 38-40 ugodno prodam. Kličite na tele- fonsko številko 731-242, po- poldan. KAMP PRIKOLICO, starejšo, ohra- njeno, za 4 osebe, z baldahi- nom, prodam. Cena 2800 DEM din. protivrednosti. Telefon 851- 161. romana salobir optika salobir ŠlaiKJrov trg 23, Žalec telefon: 713-250 odprto od 9. do 19. ure - nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej - velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS- SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI - uvožene dioptrijske plastične leče za očala - fotostekla JARKICE, rjave, pred nesnostjo (200 kosov) in kletko za nesnice, prodam. Telefon 27-485, po- poldan. NOVO AVTOPRIKOLICO, vlečno kljuko za Z 101, ter italijansko plinsko napravo prodam. Tel. 712-313. PRIKOLICO za osebni avto ter pri- kolico za traktor prodam. Jurko- šek Jani, Griže 124. LADO CARAVAN, odlično ohranje- no, prevoženih 42.000 km ter no- vo bencinsko črpalko za nama- kanje Tomos MP 500 N prodam ugodno. Gedlička Ivan, Polzela 81, tel. 721-377. MOTOR APN 6, motor in streho Z101, prednji most št 402, elek- trični motor 4 KW, prodam. Tele- fon 741-811 int 223. Marot Vin- ko, Breze 57, 63271 Breze pri Celju. ŽENSKO POROČNO OBLEKO, be- lo, št. 38-40, prodam. Kličite pop. (063) 28-269. 60 RABLJENIH SALONITK, špirov- ce obloge, bojier 501, 5.1 elek- trični štedilnik, tri tridelna okna, R4 GTL, letnik 1984, prodam. Tr- novlje 91. AVTOMATIK A3 ML in dele za Z 101 (maska, blatnika, pragovi) ugodno prodam. Tel. (063) 711- 552. AVTOMATIK 3M in čelado prodam za 700 DEM, dinarska protivred- nost. Tel. (063) 731-875. KORUZO ZA SILOSE, 20 arov, pro- dam. Jakob Volf, Zaloška gorica 3, Petrovče. DIATONIČNO HARMONIKO 4 vrst- no, melodija, B, S, As, Des, play- er goldstar, malo rabljen ter 20% ceneje novo kuhinjsko raz- stegljivo mizo s 6 stoli, prodam. Telefon 37-392. PREŠO NA KAMEN ugodno pro- dam. Telefon (063) 776-301. ŽLAHTNO GROZDJE prodam. Te- lefon 34-533. SOD 9001, dobro ohranjen, pro- dam. Cena po dogovoru. Angela Rajh, Tevče 20, Laško. TV GORENJE, barvni in rezervne dele za vvartburg 353, prodam. Taborje 5, Laško, telefon 731- 432. VINOGRAD - MLAD NASAD v Vir- štanju in lado karavan 1200 C, letnik 1983, prodam. Inf. na tele- fon 36-388, od 19. ure dalje. stanovanja ODDAM STANOVANJE s telefo- nom v bližini Celja. Ponudbe pod PREDPLAČILO. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE 43 m^ v Celju, takoj vseljivo, prodam. Telefon 34-683. NUDIMO STANOVANJE poštenim delovnim ljudem ali upokojen- cem za manjšo pomoč. Šifra NA DEŽELI. ODDAM OPREMLJENO ENOSOB- NO stanovanje. Telefon 37-519. ZAMENJAM ENOSOBNO stanova- nje s centralno kurjavo in telefo- nom. Ulica 29. nov. 51 b, telefon št. 38-430, za večje dvosobno ali še večje. OPREMLJENO SOBO oddam fan- tu sostanovalcu. Ana Fartel, Do- bojska 36, Hudinja, Celje. MLADA SAMSKA zaposlena iš- čem sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Lahko delna po- moč. Pod šifro POŠTENA. IŠČEM ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero. Telefon 21-521/705. ODDAM STANOVANJE v Šentjurju - Hruševec, Jerinova ulica 5, pri Stanku Novaku. MLADA DRUŽINA nujno potrebuje stanovanje. Šifra JESEN. NAJAMEM DVOSOBNO komfortno stanovanje v Celju ali bližnji okolici. Javite na telefon 26-915 . med & in 15. ura, ^______________ NUDIM HONORARNO DELO z iz- rednim zaslužkom. Tel. 701-421 od 20.30-22 ure. TRGOVINA »FORTUNA«, s tehnič- nim mešanim blagom, vabi k so- delovanju kooperante za proda- jo vašega blaga v naši trgovini, na Mariborski 122 Celje. Tel. 35- 619. ZAPOSLIM ŽENSKO za čiščenje delavnice in pomoč pri delu! Po- štena, nekadilka. Miroteks, tel. 34-182. KLJUČAVNIČARJA za opravljanje tudi zahtevnejših del, z znanjem avtogenega rezanja in elektro •varjenja, takoj zaposlim. V ure- jenih delovnih pogojih vam, ob doseganju normalnih delovnih učinkov, nudim dober osebni dohodek. Ključavničarstvo Se- deljšak Justin, Prapleče 25, Vransko, tel. (063) 724-154. ZAPOSLIM MLADO DEKLE brez obveznosti za delo v gostin- skem lokalu v dopoldanskem času. Tel. 38-520. NUDIM HONORARNO DELO z iz- rednim zaslužkom, predstavitev programa in dogovor v hotelu Rubin v Žalcu vsak petek ob 20. uri. RAČUNOVODJA z večletno prak- so nudi na področju celjske re- gije srednjim in malim podjet- jem ter obrtnikom strokovno po- moč pri vodenju računovodstva in računovodske storitve. Infor- macije po tel. 32-263 od 18.-20. ure. IŠČEMO AKVIZITERJE, nadpov- prečen honorar. Tel. 27-365 med 18. in 19. uro. IŠČEM AKVIZITERJE za prodajo novega artikla, priznanega do- ma in v tujini. Tedensko izplači- lo. Telefon 36-339, od 15. do 19. AKVIZITERJI, ki želite zaslužiti s prodajo atraktivnega in nove- ga izdelka, se javite na telefon 32-309, od 14.30 do 15.30, Dani- elu Navodniku. ZA PRODAJO NAJNOVEJŠEGA in najboljšega artikla iščem akvizi- terje. Super zaslužek, zagotov- ljen uspeh, tedensko izplačilo. Telefon 37-134, popoldan. IŠČEM AKVIZITERJA za prodajo zanimivega izdelka za dom in prosti čas na področju Celja in okolice. Pod šifro AKVIZITER. PRIPRAVNICO natakarico takoj zaposlim. Telefon 27-305. KLESANJE IN OBNOVA črk na kamnu. Telefon 29-855. KITARO POUČUJEM. Telefon 33- 820. SPREJMEM VARSTVO otrok na vašem domu v dopoldanskem ali popoldanskem času. Plačilo po dogovoru. Pisne ponudbe pod šifro VODNAR. ZIDARSKA SKUPINA išče delo. Telefon 842-192. NAJAMEM GOSTINSKI lokal v okolici Celja. Šifra SIGUR- NOST. ČE ŽELITE HITRO izdelano oblači- lo po vaši meri, se oglasite pri Šiku, Valentina Orožna 8 c, Šentjur. PRALNE STROJE in štedilnike Go- renje popravljam hitro in kvali- tetno. Toni Kitek, Kasaze 107 g, Petrovče, telefon 776-854. MUNCHEN, ugodni nakupi, obisk oktoberfesta. Odhod 29. 9. z udobnim avtobusom. TA DO- BER DAN, tel. 701-305. IŠČEM STAREJŠEGA moškega, vdovca, starega od 60 do 64 let. Šifra LEPO SRCE. INSTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam angl. strok, literaturo. Telefon 21-971. ŽELIM SPOZNATI ŽENSKO, ki bi me, starejšega upokojenca, sprejela na svoj dom. Možna poroka in s tem primerna pokoj- nina. Šifra ČLOVEK ČLOVEKU. ODDAM V NAJEM delavnico 36 m^ višina 3 m, ali odstopim po dogovoru parcelo s starim objektom na Planini pri Sevnici. Parkirišče zagotovljeno. Tele- fon 783-236. VELIK ZELENJAVNI VRT, prime- ren za vrtnarja, v okolici Celja, dam v najem. Telefon 776-069. PREVAJAM IN LEKTORIRAM nemški in srbohrvaški jezik, tip- kam diplomske naloge, vodim poslovno korespondenco in iz- pisujem vse vrste tekstov z ra- čunalnikom, kvalitetno in ugod- no. Inf. na telefon (063) 34-971. OBRTNIKI POZOR! Sprejmem de- lo na dom. Plastika, papir, us- nje... Imam prostor, telefon, lastni, prevoz, trofazni tok... Kli- čite popoldan (063) 28-269. OPRAVLJAM PEDIKURO na do- mu. Prijave po 19. uri na telefon 36-381. HITRO, KVALITETNO, poceni vam očistimo na domu talne obloge. Telefon 24-382. CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 90 din - vsaka nadaljnja beseda 8 din hkrati obveščamo bralce novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naročite najkasneje do ponedeljka do 17. ure, objavo oglasa pa je mogoče naročiti tudi vsak dan po telefonu 24-402. naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. vsi interesenti morajo oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo šifre v oglasni oddelek. naročniki novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, in Žalec. Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantehč, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Tajnica redakcije: Vera Orešnik. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je 37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. j 32. STRAN - 13. SEPTEMBER 1990 NOČNE CVETKE • V cvetličnjak tega tedna se je zatekel tudi pes, znan kot človekov najboljši pri- jatelj. Ugriznil je človeka in že se nam postavi vpraša- nje, kdo je V tem odnosu zatajil. Če pa se spomnimo pravila, da se po gospodar- ju pes pozna, ni čudno, da v tem tednu kar mrgoli naj- različnejših medčloveških ugrizov. • Psu, ki je v ponedeljek zjutraj ugriznil človeka, Ra- dota B. iz Celja, ne vemo imena, je pa znan njegov lastnik. Ime mu je Tone, za kazen, ker ne zna prav rav- nati s psi pa bo šel k sodni- ku za prekrške. • Napadalni so pred- vsem tisti psi, ki so priveza- ni. Ker pa med ljudmi ni ta navada, je vprašanje, zakaj je Ivan T. napadel soseda Alojza V. iz Ceste v Laško. Medsosedsko sodelovanje na izredno nizki ravni je bi- lo zabeleženo v ponedeljek zvečer. • Pobesneli stanovalci bloka na Ulici frankolov- skih žrtev so v torek ob pol enih ponoči poklicali na postajo mihce. Pohcisti so prišli in se srečah s staro znanko, Jožico R., ki s svo- jim raskavim in glasnim mezzosopranom sosedom ni pustila spati. Da bi jih še bolj jezila, je veselo tipkala po zvoncih. Sicer pa se bo- mo z Jožico danes še en- krat srečali. • Agan K. pa si je v to- rek dopoldne privoščil ro- bantenje v sami celjski ob- činski hiši. Ker se je to do- gajalo v prostoru, kjer izda- jajo potne listine, lahko le ugibamo, kam jo je moža- kar nameraval mahniti. Za obisk k sorodnikom zaen- krat še ne potrebuje potne- ga lista. • Okopi so bili v četrtek ob pol dveh zjutraj okupi- rani. Agresorji so v tem de- lu mesta razbijali vse živo. Sledil je premik in žeje bila ogrožena slaščičarna Zvez- da in sosednje hiše. Sledil je umik. Mihčniki so na- daljnji razbijaški marš pre- prečili Simonu J. iz Kraig- herjeve, Goranu S. iz Okro- garjeve in Srečku C. s Slomškovega trga. Sled- nji je moral tudi na prisilno iztreznitev, ker je bil men- da najbolj aktiven. • V četrtek ob tričetrt na dve ponoči: pretep pred Dragstorom. Mikastila sta se Dušan V. iz Milčinskega ulice in Mate T. z Opekarni- ške. Mate je bil tako zelo pijan, da je bil pridržan. • Isti kričavi mezzoso- pran. Jožica R. seje v četr- tek popoldne lepo zleknila pred lekarno v Vodnikovi ulici in se drla. Med števil- nimi »zijali« je bil očitno nekdo, ki Jožice še ne poz- na, zato je poklical na po- moč zdravnika. Prišla je zdravnica, obnemoglo žen- sko pregledala in določila diagnozo: pijanitis. Ta bo- lezen je nesrečnico spravila v znani celjski iztreznitveni center. • V soboto, malo čez de- veto zvečer je Ivan iz Voj- kove poklical na policijsko postajo. Najprej je pomishl, da gre za ponovni potres, potem pa ugotovil, da se nad njim nekaj nevarnega in bučnega dogaja. Šemsi J. iz Podujeva je prišel obi- skat svojo prijateljico Moj- co, ta pa se ga očitno ni raz- veselila. Ko je že skoraj raz- klal zaklenjena vrata, so mu pot do svoje drage pre- prečili miličniki. Tudi Semsi se je treznil na varnem. M. A. Avtomobilska »giljotina« v Velenju Velenjčani imajo na videz urejen promet in prometno signalizacijo ter označbe. Pa ni ravno tako in videz je lahko tudi sila varljiv. Prav te dni končujejo iz- gradnjo pločnikov ob Parti- zanski cesti, ki je lep čas raz- burjala Velenjčane oziroma voznike, ki so imeli prilož- nost videvati ter doživljati takšen prometni režim, ka- kršnega niti v samih Butalah ne poznajo. Do Gorenja bo po končani izgradnji rešen problem dela ceste in vozni- kov, na rekonstrukcijo pa ča- ka še kar nekaj prometnih nesmislov. Fotografija je do- kaz še ene »inovacije«, ki bi jo v svetu težko našli. Da bi zaščitili tekoči transporter pred previsokimi vozili, so na eni strani montirali orja- ški okvir, ki »posname« vse previsoke tovornjake in menda tudi avtobuse (neo- plane). Po presoji načrtoval- ca je menda bolje, če se uniči tovornjak ali avtobus, kot pa da bi se poškodoval trans- porter. Drugod v svetu so te opo- zorilne ovire urejene tako, da so vpete kot nihala, ki prak- tično ne morejo poškodovati visokih vozil, voznike pa ta nihala dovolj učinkovito opozarjajo nase. Kot je pri nas v navadi, bo do morebitne nezgode ali ce- lo katastrofe, vse lepo po sta- rem, potem pa se bo kdo od odgovornih le zamislil. Dot- lej se je mogoče izgovarjati tudi na dejstvo, daje ta ovira le z ene prometne smeri, po- dobno kot v Butalah, če bi se odločili za take vrste inova- cijo. JOŽE MIKLAVC Zadel kolesarja In peljal dalje Na Mariborski v Celju je prišlo v ned/ ob 20.35 uri do pronif.' nesreče, v kateri je bii; do telesno poškodo" kolesar. Bojan Bogičevič r Ija je vozil kolo iz srr centra Celja proti Gal ju. V križišču z \]\{^ VIII. črnogorske brig- ja zavil v levo, v času" mu je iz nasprotne sn pripeljal neznani vo?^ osebnega avtomobila T stava 126. Voznik Zasi: 126 je trčil v kolesarja je obležal na cesti s h, mi telesnimi poškoc mi. Voznik osebnega tomobila se ni ust- ampak je peljal du. Kdor o tej nesreči ve kj več povedati, naj pokliče UNZ Celje, tel. št. 29-411, PROMETNE NESREČE Trčil v kolesarja Prometna nezgoda, v kateri je bil huje telesno poškodovan kolesar, se je pripetila v torek, 4. septembra dopoldne v Reči- ci ob Paki. Voznik osebnega avtomobi- la Marjan Kovač iz Arclina je pripeljal s stranske na pred- nostno cesto v času, ko je po prednostni cesti pripeljal voz- nik osebnega avtomobila Mar- jan Čretnik iz Celja. Čretnikov avtomobil je zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčil v kQ- lesarja Ivana Bezjaka iz Celja. Kolesar, ki se je pripeljal na- sproti po prednostni cesti, je obležal na cesti s hudimi teles- nimi poškodbami. Hotel obvoziti traktor, trčil v avtomobil v prometni nezgodi, ki se je pripetila minuli četrtek ob 20. uri na Gomilskem, sta bili dve osebi hudo, in dve lažje telesno poškodovani, gmotna škoda pa znaša približno 90 tisoč di- narjev. Dimec Karel iz Ljubljane je vozil osebni avtomobil iz smeri Šempetra proti Vranskem. Na Gomilskem je dohitel traktor s priklopnikom, ki na zadnjem delu ni bil opremljen z ustrez- nimi svetlobnimi telesi. Voz- nik Dimec je zato traktor pre- pozno opazil, ga nameraval ob- voziti, v tem času pa je iz na- sprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Boris Zupane iz Laškega. Med oseb- nima avtomobiloma je prišlo do trčenja, pri čemer sta se hu- do telesno poškodovala voznik Zupane in njegov šestletni sin. Lažje poškodovana sta bila voznik Dimec in sopotnica v Zupančevem vozilu, Metka Zupane. Zapeljala na robnik in trčila v motoristko Na regionalni cesti na Polze- h se je v četrtek ob 22.10 uri pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. Voznica osebnega avtomobi- la Suzana Luskar iz Gotovelj je vozila po regionalni cesti iz smeri Polzele proti Dobrteši vasi. Pri krajevnem pokopališ- ču je z desnima kolesoma vozi- la zadela v robnik pločnika, na- to pa jo je zaneslo na levo stran vozišča, kjer je trčila v nasproti vozeče motorno kolo, ki ga je vozila Marjeta Vasle iz Podvi- na, za njo pa je na vozilu sedela njena 16-letna sestra. V nezgo- di sta se hudo telesno poško- dovali voznica motornega ko- lesa in njena sopotnica M. V. Obe sta bih brez varnostne če- lade. Nasproti mu je pripeljal po levi strani ceste v petek, 7. septembra se je, ob 19.15 uri, pripetila promet- na nezgoda na lokalni cesti v Spodnji Rečici. Voznik osebnega avtomobi- la Anton Gregi iz Celje je vozil iz smeri Rečice proti Laškem. V levem ovinku mu je naspro- ti, po levi strani vozišča, pripe- ljal voznik osebnega avtomo- bila Zlatko Deželak iz Spodnje Rečice. Pri trčenju med vozilo- ma je bil hudo telesno poško- dovan Anton Gregi. Hude poškodbe 80- letne peške v soboto, ^malo pred šesto uro, se je na Šaleški cesti v Ve- lenju pripetila prometna ne- sreča. Peška Ivanka Brankovič iz Velenja je prečkala cesto izven označenega prehoda za pešce. Cesto je prečkala v času, ko je po njej pripeljal voznik avto- busa Jože Prosinjak iz Podgor- ja pri Slovenj Gradcu. Avtobus je trčil v peško in jo hudo teles- no poškodoval. V križišču zbil motorista v križišču Mariborske in Ko- vinarske ceste v Celju se je v ponedeljek ob 12.25 uri pri- petila prometna nesreča, v ka- teri je bila ena oseba hudo te- lesno poškodovana. V križišče omenjenih cest je z osebnim avtomobilom zape- ljal Milan Zupane iz Beograda. Pri zavijanju v levo mu je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik motornega kolesa Ivan Ve- ber iz Šmartnega v Rožni doli- ni, kije vozil naravnost. V trče- nju med voziloma je bil moto- rist hudo telesno poškodovan. M. A. 93 POROin s pravim ognjem so celjski pokhcni gasilci vteij tednu ukvarjali le en kraj Ukrotili so visoke zublje, id so zajeli kozolec v Sko| vasi. Ker je na naših cestah \^ več starih krip, ki bi bilj marsikje kvečjemu še z| med staro železje, imajo di lavci Zavoda za požarno va nost iz Celja vse več de z odvažanjem in prevai njem odsluženih vozil. R pa je tudi prometnih nezgi vse več, je več tudi prevoa poškodovanih vozil v naji zličnejše kraje Sloveni V tem tednu je bilo tovrstn prevozov kar deset. Iz žagal so spet rešili stanovi v dveh hišah; ene v Vojkoi ulici in ene Na zelenici. Vn ta stanovanj so se lepo zakli nila, odkleniti pa se niso a la. Najbrž gre za še kakšn drugo zadrego, ki s ključai nicami nima nič skupneg Kdor je že obiskal letošu mednarodni obrtni sejem P seje lahko srečal tudi sce skimi poklicnimi gasilci! so vedno v stanju pripravi) nosti. I M.1 Po ugodnih cenah vam nudimo: - olje po 13,90 din - moka GRAJSKA tip 500 po 5,70 din - moka TABOJŠA tip 400 po 6,40 din - moka STARI MLIN tip 500 po 6,10 din Vljudno vabljeni k nakupu! V šolo in vrtec zares bolj varno Okoli sto članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, med katerimi so najaktivnejši člani šoferskega združenja, avto moto društva, zasebne avto šole, avto moto touring kluba in, seveda, številni prometni miličniki, je v prvih šolskih dneh v Velenju »zasedlo« križišča in druge prometno nevarne točke v bližini šol in vrtcev. S svojo prisot- nostjo in opozarjanjem so prispevali velik delež k bolj varni poti v šolo in vrtec. Čeprav se komu zdi ta akcija kampanjska in zastarela metoda, seje bilo tudi letos vredno potruditi. S tem so tudi vsi, ki so v akciji prispevali k varnemu koraku v šolo, lahko ponosni na opravljeno delo. Želimo si le, da bi preventivi in vzgoji v cestnem prometu posvečah več pozornosti tudi starši ter vozniki motornih in drugih vozil. JOŽE MIKLAVC USTAMO PORUMENEU STRANI Zbir« Miloš Ukc Slovenec, 1900 Sestinštiridesetletna žena višjega uradnilia. mati šti- riti odraslih sinov, jeden je že oče, je imela g^^-^''' razmerje z osemnajstletnim iinjigovodjem. Mit'- nedeljo se je peljala z ljubimcem na izlet ter v: v ondotni gostilni sobo. V lepi gostilni je z ljubim večerjala, nato je pregovorila fanta, da umori najf njo, potem pa še sebe. Prejšnji dan je kupila revo-' in ga je imela pri sebi. Fant je streljal nanjo štirij^'- a revolver se ni sprožil. Nato mu je vzela revolver iz' in si pognala dve krogh v prsi, da je še živa oble^- Fant pa se ni ustrelil. Zaprli so ga, a kmalu izpu^h Ženska v bolnišnici počasi ozdravlja, dasi je P^^^' raznim ljudem razglednice, da se vidi z njimi šele zvezdami. Kozolec pogorel v torek, 4. septembra po- poldne je pričel goreti kozolec, last Julka Kožuha iz Škofie va- si. Kozolec v izmeri 18 krat 6,5 metra je v celoti pogorel, sku- paj s 25 tonami sena, puhalni- kom, samonakladalko, cister- no za gnojevko, elektromotor, nekaj rezanega lesa ter razno kmečko orodje. Po prvi oceni je škode za okoli 500 tisoč di- narjev, požar pa so pogasili celjski pokhcni gasilci, skupaj s člani gasilskega društva iz ŠkoOe vasi. Vzrok požara še ni znan. Jajčka v dimu J Romana S. iz Svetelke' kuhi odslej bolj zvesta ' niku, saj vsaka šola stane. I V sredo, 5. septembra ? je na štedilnik postavila.; z oljem, da bi si s P^|V jajčki potešila jutranjo i^^,. Potem je za kratek čas i' na balkon in čisto poklepetala s sosedo, r) J pa je bilo ravno toliko. Oj^J iz kuhinje začel valiti dii^^jiii je ogenj že oplazil kui napo. J