© Strojni{ki vestnik 48(2002)11,613-620 © Journal of Mechanical Engineering 48(2002)11,613-620 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.174:539.413:539.371 UDC 620.174:539.413:539.371 Izvirni znanstveni ~lanek (1.01) Original scientific paper (1.01) Dolo~anje kriti~ne obremenitve kro`nih kolobarjev v elasto-plasti~nem obmo~ju Determination 0f the Buckling Loads of Circular Annular Plates in the Elastic-Plastic Region Bo{tjan Bremec - Franc Kosel Prispevek opisuje eksperimentalno določanje kritične obremenitve ter izbočitvenega koeficienta krožnega kolobarja konstantne debeline iz materiala z utrjevalno karakteristiko. Kolobar je na zunanjem robu členkasto podprt ter obremenjen z enakomerno tlačno obremenitvijo, notranji rob pa je prost in neobremenjen. Nestabilno stanje se pojavi, ko je napetostno stanje v kolobarju že v elasto-plastičnem področju. Opisan je postopek merjenja, preskuševališče, način izbire materiala ter določitve geometrijske oblike preskusancev, ki zagotavlja, da pride pri preskusu do izbočitve v elasto-plastičnem območju. Rezultate preskusov primerjamo z rezultati matematičnega modela, v katerem upoštevamo idealizirano elastično linearno utrjevalno karakteristiko materiala ali izmerjeno dejansko karakteristiko materiala. Rezultati meritev in izračunov se razlikujejo za 5,5%. © 2002 Strojniški vestnik. Vse pravice pridržane. (Ključne besede: kolobarji krožni, območja elastoplastična, obremenitve kritične, metode eksperimentalne) This paper presents an experimental determination of the buckling load and the buckling coefficient of a circular, annular plate with constant thickness that is made of an elastic-plastic hardening material. The annulus is simply supported and uniformly loaded on the outer edge, the inner edge is free and not loaded. The unstable state appears when the stress state is already in the elastic-plastic domain. The experimental results are compared to the results obtained from a mathematical model, which can take into account an idealized elastic, linear hardening, rheological model or a measured stress-strain curve. The paper describes the measuring procedure, the equipment and the choice of the material and the geometry of the specimens, which ensure that elastic-plastic buckling occurs during the experiment. The difference between the experimental and numerical results is 5.5 %. © 2002 Journal of Mechanical Engineering. All rights reserved. (Keywords: annular circular plates, elastic-plastic region, buckling loads, experimental methods) 0 UVOD Eksperimentalno določanje kritične obremenitve temelji na merjenju pomikov plošče v prečni smeri w v odvisnosti od obremenitve. Meritve izvajamo na preskuševališču za preučevanje stabilnosti okroglih plošč, ki omogoča obremenjevanje krožnih plošč po zunanjem in/ali notranjem robu in je bilo zasnovano za raziskave stabilnosti plošč v elastičnem področju ([1] do [4]). Na podlagi izmerjene zveze med obremenitvijo in prečnim pomikom w lahko z uporabo ustreznih metod (Southwellova metoda [5] in metoda prevojne točke [4]) določimo obremenitev, pri kateri krožna plošča preide iz stabilnega v nestabilno stanje. Pri izbočitvi plošče v elastičnem področju, ki se pojavi pri dovolj vitkih - tankih ploščah, pride do elastičnih deformacij in plošča se po razbremenitvi vrne v začetno stanje, trajnih deformacij ni. Pri izbočitvi v elasto-plastičnem področju, pride do trajnih deformacij, po razbremenitvi se vzpostavi novo deformirano 0 INTRODUCTION The experimental investigation into buckling loads is based on a measurement of the lateral deflection, w, of the plate with regard to the applied load. The experiments were done using a special testing unit for circular plates, which allows the loading of circular plates on the outer and/or inner edge and was first built for studies of elastic buckling ([1] to [4]). When the relationship between the load and the lateral deflection, w, is measured, appropriate methods (Southwell’s method [5] and the deflection-point method [4]) are used to determine the buckling load at which the circular plate passes from a stable to the unstable state. During elastic buckling, which is usual for slender, thin plates, only elastic deformations take place, and the plate returns to its original state after the loads are removed. With elasto-plastic buckling, plastic deformations appear, and after unloading a new, deformed, equilibrium state is gfin^OtJJlMlSCSD 02-11 stran 613 |^BSSITIMIGC Bremec B., Kosel F.: Dolo~anje kriti~ne obremenitve - Determination of the Buckling Loads ravnotežno stanje. Namen preskusov je primerjava z rezultati matematičnega modela ([6] in [7]), pri katerem kritične obremenitve računamo z uporabo ravnotežne metode reševanja stabilnostnih problemov ob upoštevanju dveh teorij plastičnosti. 1 PRESKUŠEVALIŠČE Sestavljeno je iz vpenjalnega dela (sl. 1) s 16 krožnimi obremenjevalnimi segmenti s hidravličnimi valji, hidravlično črpalko, krmilnikom in krmilnim vezjem za krmiljenje tlaka ter elektronskega merilnega sklopa (sl. 2), ki obsega zaznavalo tlaka HBM P19, LVDT zaznavalo pomika HBM WA 50 z ojačevalnikom MES HPSC 3102 ter osebni računalnik s kartico A/D INTELLIGENT INSTRUMENTATION PCI-20428W-1 za zbiranje podatkov ter programsko opremo Visual Designer. formed. The purpose of the experiments was to compare the experimental results with theoretical predictions ([6] and [7]). The theoretical results were obtained using the equilibrium approach and two different theories of plasticity. 1 TESTING UNIT The testing unit comprises the fastening assembly (Fig. 1), with 16 circular loading segments and hydraulic cylinders, a hydraulic pump with pressure control unit; and the electronic measuring assembly, with an HBM P19 pressure gauge, an LVDT HBM WA 50 displacement sensor with an MES HPSC 3102 carrier amplifier and a desktop computer equipped with an INTELLIGENT INSTRUMENTATION PCI-20428W-1 data-acquisition card and Visual Designer software. hidravlični valj hydraulic cylinder obremenjevalni segment loading segment preizkušanec specimen črpalka pump razdelilnik tlačnih vodov pressure distributor obremenilni segment loading segment hidravlični valj hydraulic cylinder nosilni obroč /razdelilnik tlačnih bearing segment vodov pressure distributor zaznavalo tlaka pressure sensor črpalka z regulatorjem tlaka pump with pressure controller Sl. 1. Shema preskusevalisča Fig. 1. Testing unit LVDT zaznavalo pomika displacement sensor preizkušanec specimen w ojačevalnik amplifier L data acquisiton & evaluation i u(w) u(ph ) Sl. 2. Shema merilne verige Fig. 2. Measuring set-up 1 BnnBjfokJ][p)l]Olf|ifrSO | | ^SSfiflMffiC | stran 614 Bremec B., Kosel F.: Dolo~anje kriti~ne obremenitve - Determination of the Buckling Loads Obremenitev roba plošče izračunamo posredno iz izmerjenega tlaka v hidravličnem sistemu ph(w). Pri preskusu merimo odvisnost ph(w). Zvezo med obremenitvijo in tlakom v hidravličnem sistemu določimo z umerjanjem tako, da z ustreznim merilnikom sile merimo silo obremenjevalnih segmentov (hidravličnih valjev) v odvisnosti od tlaka. Meritve večkrat ponovimo, rezultate pa poenostavimo z regresijsko premico. Tlak v hidravličnem sistemu ph merimo na razdelilniku tlačnih vodov, pomike v prečni smeri w pa z LVDT zaznavalom. To je nameščeno na posebno konstrukcijo (šestilo), ki je pritrjena na zunanji obroč preskuševališča in omogoča merjenje pomikov na izbranem polmeru tudi v obodni smeri. Izhodne analogne signale merimo in shranjujemo na osebnem računalniku prek kartice A/D za zbiranje podatkov. Preskušanci (krožne plošče) so lahko polne ali pa z izrezi poljubne oblike. Obremenitev je mogoča na zunanjem robu, notranji rob pa je običajno neobremenjen in prost, razen pri ploščah z notranjimi krožnimi odprtinami, ko s posebno pripravo obremenimo tudi notranji rob. Rob krožne plošče mora biti posebej obdelan, tako da vpetje čimbolj ustreza členkasti podpori. Pomembnejši tehnični podatki preskuševališča so: polmer segmentov (zunanji polmer preskušancev) b=150 mm ali b=300 mm; število hidravličnih valjev in obremenjevalnih segmentov N =16; dolžina loka segmenta L =58,9 mm pri b=150 mm; hidravlični pogonski agregat HPA-2B/320-16-2,2, največji tlak 32 MPa, pretok 2 l/min; nazivni prerez hidravličnega valja Anom=126 mm2. 2 IZBIRA PRESKUŠANCEV Preučevanje izbočitve v elasto-plastičnem področju zahteva razmeroma debele preskušance. Če definiramo vitkost kot razmerje med zunanjim premerom kolobarja in debelino ih =2b/h, to pomeni preskušance ustrezno majhne vitkosti . Konstrukcija preskuševališča s hidravličnimi elementi ter največji hidravlični tlak ki znaša ph, =32 MPa, določajo največjo razpoložljivo zunanjo obremenitev P =63,8 N/mm. Mejna vitkost hmej, pod katero se plošča izboči v elasto-plastičnem področju, je odvisna od načina obremenitve, podprtja, razmerja polmerov 8=a/b in materialnih lastnosti (al, E, n). Določimo jo lahko, če poznamo elastično napetostno stanje ter izbočitveni koeficient *;l za elastično izbočitev V našem primeru podrobneje e analiziramo osnosimetrično elastično napetostno stanje ppl. Ker je izbočitveni koeficient za elastično izbočitev kel znan, lahko izračunamo mejno vitkost in s tem najmanjšo debelino preskušanca: 2 Elasto-plastic buckling occurs when the buckling load pcel is greater than the load at the beginning of plastification p l or p el>ppl. Because the elastic buckling coefficient is known, the slenderness limit and the minimum thickness of the specimen can be calculated: spl (1 - v2)V 3(1 -2 ) 2k,, , h > 2bn min Im Največjo debelino preskušanca izračunamo iz pogoja, da kritična obremenitev ob izbočitvi ne preseže največje obremenitve preskuševališča P . Ker je kritična obremenitev v elasto-plastičnem območju manjša od tiste za elastično območje, najbolj neugoden primer izberemo tako, da predpostavimo elastično izbočitev kolobarja. Ocena za največjo debelino preskušanca oziroma najmanjšo vitkost, ki izhaja iz pogoja pcel h