za poljedelstvo, gospodarstvo, svilorejo, triorejo I. t. d. Izhaja dvakrat na mesec. Velja za celo leta f. 2. za V, leta f. 1. Društveniki dobivajo ga brezplačno. Mavatelj c. kr. kmetijsko društvo Goriško. A/l. v Gorici dno 30. decembra IL^List ^4. Zapopatlek: 1. Tz kmetijskega društva. — 2. Iz seje odseka za živinoreje. — 3. Naprava masla (putra) v Polubinski sirarnici. — 4. O sušenji sadja. — 5. Trtna uš (Phyl]oxera vastatrk). — b'. Seja Goriške kmetijske poddružuice. — 7. Občni zbor. — 8. Proračun kmetijskega društva v Gorici za 1. 1873. Iz kmetijskega društva. hredni občni zbor, kterega se je 24 udov vdeležilo, je potrdil predlog odbora, da se za tajnika našega kmetijskega društva zbere g. Galanti. G. dr. Tonkli je sicer govoril, da se odloži to imenovanje ter poudarjal, da se bo morda kak domačin, ki bo deželo in tukajšno jezike poznal, na domači kmetijski šoli izšolal, ki bo sposoben za tajnika. Prav tako je poudarjal finančne razmere, vsled kterih ima imeti novi tajnik 1500 fr. ko je dosedanji tajnik le 800 for. imel. G. dr. Levi bero obširno sporočilo o konkurentih za to službo in povdarja,-da društvo potrebuje tajnika, ki je učen in zmožen uredovati društveni italijanski list in g. Galanti je sicer mlad (22 let) pa jako učen mož, ki je tehnično - gospodarsko visoko šolo v Zurigu odlično dovršil, ki se bo kmalu s praktičnimi razmerami seznanil i. t. Pri glasovanji je večina za imenovanje in sicer g. Ga-lanti-ja, rojen je v Trevizi na Benečauskem pa zna prav dobro nemško). Gospod podpredsednik obeča, da bo g'. Galanti-ju gorko priporočal, da se nauči tudi slovenskega jezika, kterega bo velikokrat potreboval v svojem delovanji kot tajnik našega km. društva. Prav tako obeča, da bo skrbel, da se odloči primerna plača za društvenega kancelista, ki mora v besedi in pisavi biti zmožen slovenskega jezika. Iz seje odseka za živinoreje: dr Levi, inons. goveje živine in plemena. Živina Nazoči gosp. podpredsednik in odborniki: Pauletič, dor. Mona in Povše. Dr. Monk predlaga račune za nakupovanje sicer 4 krav in 1 bika Obwaldenskega— Švickega stane nad 850 for., in popotnina pa 790 for. Iz ostanka se ima nemudoma kupiti furlansko pleme (1 bik in 4 krave). Ostalih 2000 for. se odloči za nakup mlade plemenske živine in sicer polovica za furlanske in polovica za hribske kraje; za prve se odloči nakupiti živino na Milanskem v Reggio— Emiliji, za druge pa Belansko — Pincgavsko pleme. Dotične živali se bodo po znižani ceni (500/0) dražbi, ki bo zadnji četertek meseca februvarja prih. 1 kar ima predsedništvo primerno objaviti. Vsled premembe §. 42. društvenih pravil, vsled imajo voliti načelniki kmetijskih poddružnic le za 3 leta, kakor tudi zarad tega, ker je precej novih udov pristopilo, v Kobaridu se posebna od Tomina ločena kmetijska poddružnica ustanovila, treba, da nektere kmetijske poddružnice nove volitve izvrše in sicer: Kmetijska poddružnica Ajdovskega okraja, ima voliti načelnika za 3 lota in 1 zastopnika v centralni odbor. Kmetijska poddružnica v Sežani voli enega zastopnika * * v Komnu „ „ „ v Tominu „ „ „ v Kobaridu „ v centralni odbor. na javni prodale, kterega se Iz odbora izstopijo sedaj vsled te premembe gg: monsig. Pauletič in č. g. Josip Marušič (oba dosedajna zastopnika kmetj. poddružnice, združene za oba okraja Sežana in Komen, gg : sodnik J. Gorjup, oskrbnik Fr. Malnič in Povse, ki so zastopali kmetj. poddruznico Tominsko, h kteri je pripadal tudi okraj Kanal, Ajdovščina Kobarid). Naprava masla (putra) v Polultinski sirarnici. Mleko se zlije v latvice iz kositarja napravljene, ktere se postavijo na police v dobro prezračeni hladni sobi, kder ostajajo po 36 — 72 ur kakor to letni čas zahteva. Zdaj se smetana pobere in polovica smetane se v visokem cilindru kositarjevem s pripomo-čjo gorke vode, v ktero se posadi cilinder, zgreje. Ce ima n. pr. maslo le 4° R, gorkote, treba pa, da je 12° R, ker pri tej gorkoti se naj hi Greje mede, mora se omenjena polovica v cilindru zgreti na 24° R manj 4° R, ktere uže ima, tedaj na 20"° R, tako da obe polovici, to je zgreta na 20 R in druga polovica nezgreta s 4° R, dobite gorkoto od 12° R. Maslo medejo v Lefeldtovi pinji, ktera kaj hitro, dobro in popolnoma čisto dela. (Tudi na Dunajski razstavi sem slišal Lefeldt-ovo pinjo naj bolj hvaliti. Ured.). V 30 minutah se vse umede, maslenica (maslena voda) se odcedi, maslo, ktero je skupno, se močno stisne, pod tiskalnico stavi, kder od njega odteče masleno mleko in voda. Potem se še zavije v čist platnen pert, da se prav dobro osuši. En funt tako napravljenega masla prodajajo Polubinci po 52, tudi 54 soldoA, ko se navadno domače maslo le po 38 do 42 soldov funt prodaja. In kako lehko dobč kupca za tako dobro maslo! Se dese-tidel naročnine ne more mlekarsko društvo v Polubinu zadostiti. Živinorejci! zakaj ne posnemate dobrih zgledov, ali je mar tako težavno naučiti se takega dela? Bodite skrbni in umni, le z umom, se ve da tudi marljivosti ne sme manjkati, si moremo kaj pomagati. Ena gospodinja more v letu prav lehko 2 centa masla pridelati ; če tedaj cent mesto po 40 for. za 50 fr. proda, uže ima v letu 20 fr. dobička več in s temi goldinarji, ktere je z umnišim gospodarjenjem v maslarstvu več dosegla, moro z davki uže dovolj obloženemu gospodarju pomagati, da plača davke i. d. Iz posnetega pa še sladkega mleka napravljajo Polubinci pusti sir. Mleko se zgreje v kotlu na 24° R. gorkoto, zdaj se mu dolijo sirilo; v pol ure se mleko vsiri, vsirnina se s trnačem dobro in drobno razbije, ter sedaj zopet zgreje na 32—33°R. Pri tem o- grovanji so pridno meša kakih 5—10 minut, potem v miru pusti in na dnu kotla nabrana sirnina se s čistim pertom podsname, pod tiskalnico stavi, kder 24 ur ostane, pa se vsaj 5—6 krat oberne in vsakkrat v drug čist suh pert zavije. Drugi dan se v sirarni hram prenese iu dobro osoli; soliti se pa mora vsaj G do 8 tednov. Treba ga močno soliti uže zarad tega, ker ga kupuje o drvarji, ki ga jedb z neslano polento. Funt takega pustega sira velja 18 do 20 kr., ko se navadni pusti sir (čuč) le po 10—12 kr. funt prodaja. Tem pristavimo še to, da šteje Polubinsko mlekarsko društvo 17 delničarjev, in da se jim s prodajo dobrega sira in masla splača 1 liter mleka, po 5 72 so^- Pa s*cn*;il Pm zastonj pripade. Gotovo dovolj dobro plačilo, če se v takih krajih bokal mleka po 7 kr. splača. (To smo posneli iz poročila, ktero je P. posljal vis. c. kr. kmetj. ministerstvu o stanji govedoreje in gospodarstva z govedorejo in njenim pridelkom sploh. Ministerstvo bo iz tega lehko videlo, da mlado društvo v Polubinn napreduje in uže lepi vspeh dokazuje, da je zgledno in zarad tega vredno, da se še na dalje zdatno od vlade podpira. „Ured.“). 0 sušenji sadja. (Spisal Fr. Kuralt) Ni'ga pridelka v kmetijstvu, ki bi v primeri zahteval tako malo delavnih moči in stroškov, ki pa vender v primeri daje toliko lepih dohodkov, kakor je ravno sadje,. Frišno se lahko po visoki ceni prodaja na trgu domačim, kakor tudi v ptuja mesta. Ge se frišno ne more prodali, lahko se posuši, da se ohrani. Suho sadje nam daje v poletnem času jako zdravo dobro hladilno jed in pijačo. Še celo gnjilo sadje so more porabiti, da se iz njega naredi ocet, ki jo tako dober, kakor vinski. Moj namen je pa le nekoliko omeniti o sušenji sadja. Predno govorim v sušenji sadja, hočem popred nekoliko omeniti o sušilnicah za sadje, po domače imenovano tudi „panjštve“. Mi imamo več takih sušilnic, vender omeniti hočem tukaj naj boljo, ki se dandanes sploh rabi na Nemškem, ktero je napravil slavni sadjere-jec dr. Lukas. Popis te sušilnice brez podobe bi bil težko tako vsem razumljiv, da bi se po popisu samem lahko dala sušilnica 189 narediti. Zatoraj priporočam vsem gospodarjem in občinam ki bi želele take sušilnice napraviti, da naj si od tukajšne kmetijske šole izposodijo model te sušilnice, ki se vsakemu brezplačno radostno izposodi, in po njem bo vsakter mogel izdelati sušilnico. Tukaj naj glavne dele sušilnice popišem. Lukasova sušilnica je sestavljena iz treh glavnih delov. Pervi del, je ognišče, v katerim se kuri. Ognjišče je zidano iz opeke, za manjše sušilnice kaki poldrugi čevelj visoko, tri in pol čevlje v kvadratu široko; debelost zida je 5 palcev. Za veče občinske sušilnice se vzamejo te razmere po 1—2 čevlja veče. Pod ogni-ščem nahaja se kurišče, kjer se kuri in je spojeno z zgornim delom ognišča sč strmo steno. Pod kuriščem nahaja se pepelnik kamur pada pepel. Zgornji del ognišča obstoji v tem, da se na njem nahajata iz opeke narejena dva jarka, po katerih se toplota razteguje in celo pajštvo enakomerno segreva, iz zadnjega jarka pelje dimnik, ki je na zunaj speljan. Prostor, ki se med obzidjem ognjišča nahaja, se napolni s kamenjem, se zidno šuto, ali pa tudi z opeko. To pripomore, da gorkota, v sušilnici dalj čusa ostane, in da se tedaj tudi manj drv požge. Krog omenjenih jarkov narejen je oklep iz opeke, in nanj se položi drugi del pajštve, to je z opeko na dva dela razdeljena železna plošča, ki zbira gorkoto, ki zabra-njuje da dim in ogenj ne prideta v dotiko se sadjem. Tudi okoli te plošče narejen je zidan oklep na katerega se položi tretji del sušilnico, to je lesena sušilna omara. Kakor povsod, tako nam je tudi pri sušenji sadja naj prvo potreba snage pri sadju kakor tudi pri pajštvi. Gnjilo, kakor tudi červivo sadje ni sposobno za sušenje, ker jo zelo neokusno. Kavno tako ni dobro sadje, ki je že preveč pomladeno, ker tako sadje ima slabi okus in nizko ceno v kupčijo. Presladko kakor tudi prekislo sadje že samo po sobi ni v kupčiji priljubljeno, zatoraj jo tudi za sušenje naj boljše sadje, ki ima dokaj sladorja pa tudi nekoliko kisline, in da ima vinsko kisli okus. Sadje naj se razreže na krhlje, olupi in očisti pešek, kajti koža, kakor tudi peške so v želodcu ne prebavljive. Če je sadje u-mazano naj se osnaži, potem pa hitro spravi v segreto sušilnico in to posebno olupljeno, kajti le na taki način posušeno sadje bo dobilo lepo svetlo barvo. Pri sušenji treba je paziti posebno na sledeoe : S početka naj bode temperatura v sušilnici kakih GO—80°Pt, kasneji naj se pa zmanjša na 45—50° li. Ko se je sad,e počelo v soparci, ki se hitro razvija v sušilnici, mehčati ter mehko postalo, da se lahko prebode, naj se temperatura še nekoliko zmanjša in dalje suši, vender se pa ne sme sadje v sušilnici ohladiti, kajti potem izgubi sadje lepo barvo in svetlobo, ampak sadje se mora, ko je že dovolj suho. hitro popolnama vroče vzeti iz pajštve in na zraku v mokri rosni travi ohladiti, tako dobi lepo barvo in svetlobo. Prepočasno sušenje, ali pa v prenizki toploti, prouzročuje, da sadje postane kislo, če se pa sadje med sušenjem večkrat vroče v-zame iz pajštve in hitro na zraku ohladi, ter se potem zopet postavi v pajštvo nazaj, potem dobi sadje celo dober in bolj sladki okus, kakor tudi lepo barvo in svetlobo. Sadje v sušilnici ne sme biti nakopičeno, ampak lepo naj bo položeno en kerhelj poleg drugega. Da se v sušilnici med sušenjem ne nahaja preveč soparice naj se po potrebi odpirajo na sušilni omari napravljene prozračne ljukne. Ko je sadje posušeno, vender ne preveč, kajti tako sadje je trdo in grenko, naj se pušča nekoliko dni na zračnem kraju, da se popolnama posuši, potem pa spravi na suhi, zračni kraj da ne počne plesnovati. Za kurjavo sušilnice so boljša trda drva, kakor mehka, ker se ne naredi toliko saj, iu sušilnice ni treba tolikokrat snažiti. Trtna uš (Phyloxera vastatrix) (Siriš. Ivan Lutman) *) (Dalje) Leči podobni mehurčeki, kteri se med zgornjo i spodnjo stenico trtnega listja v veliki množini nahajajo, so rujavkaste barve. Posebno so tem mehurčekom one trte podvržene, ktere v rodbino „vitis aestivalis n. pr. sorta plante Madiera" ali vrste labru-sca: n. pr. Isabella i. t. d. spadajo, dasiravno so pa v Klosterneu-burškem trtnem sortimentu najrazličniše vrste ameriKanskih trt, med temi tudi one, na kterih so n. pr. Bordeaux-u mehurčeke najšli, se vkljub vsemu pridnemu ogledovanju ni posrečilo ednega mehur-čeka najti. Kdor se upa razložiti, kaj bi bilo temu vzrok? V Klosterneuburgu so le sumi, kaj mrčes na korenikah preu-zroči, kakor je to n. pr. v Bordeaux-u, ali v dolini ob Missouri v - 191 Ameriki, kder se trtna us v tako velikej množini nahaja, da ne najde na koreninah več prostora vsled česa se na listje preseli, se na tem leči podoben mehurček napravi in v njega zleze. V Klosterneu-burgu se pa to zna biti ni moralo zgoditi, ker še veliko oralov lepih, mladih vinogradov leži v kterih bi-sovražnik na koreninah dovolj živeža in prostora vdobil. Mehurčeki nastanejo po tem, da mrčes z njegovimi sesalnimi žlebi list na zgornji strani pokvari, vsled česa list na spodnji strani oteče, tako da se med zgornjo i spodnjo tenico mehur napravi, v kterega mrčes skoz na zgornji strani lista vže napravljeno luknjico zleze, ktera potem zopet skupaj zarase. V mehurju začne mrčes rasti in ga ž njegovim životom zakrije in iz 400—500 zaleženih jajec se mladiči izvale, kteri se po nobenem važnem znamenju od onih na koreninah razločiti ne dado. V kakej zvezi stoji naprava mehurčekov z mrčesi korenin 1 Se preselijo mrčesi mehurčekov po zimi na korenine in spomladi zopet na listje, kakor je Lalimanovo. mnenje? Zakaj se napravijo mehurčeki le na amerikanskih sortah ? To so še vse ne rešena važna vprašanja, na ktera nam zamorejo poskušnje odgovoriti. Posebno znamenito pa še zmerom ostane, da se na ravno tistih amerikanskih sortah mehurčeki nahajajo, ktere se popolnemu poginu vsled tiloksero naj bolj zoperstavljajo. Kakor vže omenjeno se glavno razširjanje mrčesa po krilate j filokseri godi, ktera se pri letanju zavoljo njenega zelo majhnega života s prost m očesom ne more opazovati in tudi ne videti, kje si ona mesto, za njeno daljno razširjanje najde, da bi se ji moglo pred začetkom njene množitve v okom priti in jo zatreti. Počasneje in manj nevarno se godi romanje in razširjenje mrčesa pod zemljo, kar je od zveznosti zemlje odvisno. Dokazano je, da težka ilovna zemlja je njegovemu pomikanju vgodniša nego lahka peščena. Posebno se je to na fraucozkem, blizo morja opazovalo in pripisavalo se je počasno romanje mrčesa množini soli, ktera se v blizo morja ležeči zemlji nahaja; ali skušnje so pokuzale, da mrčes v vsaki peščeni zemlji počasniše roma nego v težki ilovčui zemlji, ktera pri posušeuju razpoke vdobi, skoz ktere se mrčes lužej naprej pomagati zamore. Tudi temperatura in podnebje vpljiva posebno na množenje mrčesa in sicer so do sedaj le gorki južni okraji francozke in v Ameriki, posebno dolina ob Missouri, v kterih le malo kedaj toplo- mer pod ničlo pade, popolnemu pustošenji podvržene. V se vrnili bolj mrzlih krajih se mrčes nikedar v taki množini ne dobi, ker mu sevrna, zimska, zelo nizka, zgodaj počenša temparatura veliko rodov ki bi se v južnih krajih lehko razvili, pomori. Dolgo trajajoča zimska vlažnost, ktera v sevrnih krajih po snegu v zemljo v veliki množini pride, je življenju mrčesa prav škodljiva, vsled ktere mvčesi poginejo. Iz tega je razvidno, da trtna uš viuorejcem južnih dežel in zmirno toplega podnebja veliko več škode napraviti zamore, nego vinorejoem sevrnih mrzlih dežel. Da se tedaj južni vinorejci te nesreče bodemo odtegniti, v-sako sled mrčesa spoznati in potem s pomočjo do sedaj v/.e znanih sredstev mrčesa umoriti zamogli moram navesti kako se od filoksere okužene trte vže od daleč s prostim očesom brez iskanja pod zemljo spoznati zamorejo. Ako spomladi v zdrav vinograd stopimo, vidimo kako vse trte v ravno istem času ozeleue, cvetenje se pri vsik enako prične in končna rast se pri vsili enako godi, k večom da se zamore v dobrih legah in zemljah rastočih trtah mali razloček spoznati, vse trte enakomerno rastejo grozdje se na njih enakomerno razvija in zori, sploh se pri zdravih trtah enakomerna vegetacija in razvitek zapazi, v jeseni tudi vse trte v malih dneh orumene in v enakem času se tudi od listja oproste. Ravno nasprotno pa opazujemo ob vsakem letnem času, ako se v vinograd podamo, v kterem filoksera kraljuje. (Dalje prih.) Seja Goriške kmetijske poddružnice. Društveniki kmetijske poddružnice (Goriškega okraja), imajo voliti zastopnike v centralni odbor, zato so vabljeni, da se vdeleže seje, ktera bo tudi 30. dec. predp. (pred občnim zborom). Kmetijska poddružnica v Gorici 15. decembra 1875. Načelnik: C O E O N T N I. S prilogo. Zal: c. kr. kmetijsko društvo; odgovoru! urednik prof. F. POVŠF. Ttfkar Seitz v Gorici. Priloga št. 24. .Gospodarski list/ Občni zbor Dne 30. dec. t. 1. bo redni letni občni zbor, in sicer ob 10. predp. v društveni pisarnici. Dnevni red: 1. Proračun za 1. 187G. 2. Predlogi posamesuih udov. C. kr. kmetijsko društvo. v Gorici 15. decembra 1875. Podpredsednik: VJL pl. KITTEK. 1^1‘Or‘acuin c. kr kmetijskega društva v Gorici za 1. 187G. A. Dohodki. I. Letnimi. 446 društveni ko v po 4 fr. na leto . . fr. 1784.— II. Doneski Deželni zbor daje . fr. 500.— Kupčijska zbornica daje • • » 30.- Občina Tržiška daje • • » 10.— Druge občine dajo • • ' v 10.— 556.— III. Kmetijsko posestvo. Zakupnina • • 101.61 IV. Državna podpora: Kot odškodnina za pisanje i. t. 700.— V. Društveni listi. 64 naročnikov in sicer 29 35 na slov. list na ital j. 128.— VI. Letnina še za iztirjati. • • • » 200.- So dohodkov; fr. 3469.61 6. Stroški. I. Društveni urad: a. Plača tajnika . fr. 1500.— b. „ kancelista . • n 300.— c. „ st reža; a • » 100.— 200. - „ 400.— VIT. Razni drugi stroški • • • • „ 30.- dohodkov fr. o4U9.61 stroškov „ 3948.— tedaj primanjkuje fr. 473.— kteri se bodo poravnali s podporo deželnega odbora, ki je obljubil 500 f. in ki se bodo vsako leto dobivali fle jih bo deželni zbor zatrdno dovolil. Finančni odsek c. kr. kmetijskega društva v Gorici 16. decembra 187>r>. Načelnik: I>i*. Jona.