Št. 36. PoStno tekogt račun it. 24. V Gorici, dne 3. avgusta 1921. Poztweyna ite\ — 29 stotink. Letnik IV. zhaja v Gorici vsako sredo opoldne do preklica, Velja za celo Ieto 12. L, mescSno 1 L, za l\o- *eüiilvo 20 Hr. Na narodila brez dopcsUme naro&iine se no bomo ozirali. Posamezne številke •Uofijo v razprodaji 20 slolink. Uredniätvo: ulica Vetturiui 9; uprava: ulica Vetturiui 9. — — — Rokopisi ae ne vračajo. Nefrankirana pisrua sfe ne sprejemajo. Oglasi, katore jef treba vna*prej plačati se raöunajo po dogovoiu. — Izdaja konsorcij „Goriške Stražo". Odgovomi urednik: Fane Nor&k Ttska: .Narodna Tiskarna* r Gorici, ulica Vetturini štev. 9. — — ...... — — — ._ — _ Dajfe nam sole! Dajie iiaiti sol! To jc klic. ki ga bomo v vseh oblikah oonavljali vsepovsodi in vsak dan, dokler flam nc vriicjo tistih sol, ki nam so jih za- Drli. To je tista zahteva, ki io iiioramo Ponavl.iati radi svojc kulture, zakaj če i)i *e no zavedali pomciia so!., hi nam lahko 2 vso pravico očitali, da 'smo neomikani. To je tudi ena izmed tistih pravie. ki nam #h rnora dati država, če noče. da javrio ^ripozna, da je pol milijona Jugoslove- nov obsodila prod vseni eiviliziranlm sv'etom v narodno smrt. Zato niora biti ta naš klic od due do dste močnejši in silnejši. In kakor se po- navlja žc par let, ga homo klicali v ^vet se naprej, da zve zadnji kotiček zem- 'Je: Na svetu je država z 20001etno knltn- Ü0' katere podaniki zamaii kličejo, da naj Jim da sol, da se izobraziio v svojein je- Preprieani sino, da italijanska dr/.ava 1J tuka, da bi molčala in se ne zganila tu- Jj' z ozirom na podobno dejstvo ne, toda dokler ne vidimo dejauja »pred seboj, ne ni(>rciiio verjeti v velikodušnc in počasne naincue, nasa dolžnost je, da zahtevamo °< kar nam gre po vsi pravici. Sol hočemo! Mi veino, da je sola hrb- [cnica vsakega naroda, njegovo sree m *r>- Mi veino,, da so vse tiranskc vlade ^d^eklc šolski pouk orrim narodnirn manj- S'nani. ki so jiin bile na poti in so ga ho- telo iztrebiti. Tuko je delala Avstrija. Le:p nrimcr je istra. Pač pa je skrbela Avstrija Z'A albanskc dijake in jim zidala zavode J!? lHuiajn. Ali bi m.ogli verjeti. da bo lt:i- Ilja slcdila v tern oziru pot Avstrije. Ne, ^e verujerno. zato jo opnzarjamo, da se vedn.o nirnanio sol, da je pozahila na nas. .. Katere sole rabhno? Od navadnih Jjudskih šol in meščanskih šol, ki tudi še "iso povsodi in vse odprte, (Poglejte I- ¦^ro, Trst, Oorico!), rabimo in zahtcvamo Hl srednje sole, kar nam so jih na krrd J^in zaprli in kar jih nase razmere vo- ..'l1 i'otrebiijeja Mi zahtcvamo realnokiii- jl^o slo-vciisko Kinmazijo v Oorici in. v vls(u, rcalko v ldriji, realnoklasično ln- JT,ats^c> Kinmazijo v Pazinu. slovensko v;ljJ-k<> in zensko učiteljišče v Ourici, !ir- , ^tskj uciteljis'ci v Pazinu in v Yolo-yveru, |/°vske in obrtne sole v Trstu, Oorici In j^inu in pomorsko sirojno šolo v Lovra- „J: Od teli zahteve ne smemo (tdnchati n't?-a las. jjj Ko so nam obljubljali stoterih do'orot ^j n^yic, so nam Obljubljali tudi sole. To- (^. "^jali so: Razmere se niso ustaljenc. s^Kali sino. Prišia je rapalska pogodba. nrj'|..)terhni aneksijami sino bili sreeno ])J."^Ueni. Opomnili sino jih na obljube. fcr. ' S(>^ nimamo prostorov, ne veino za Voft kain naj vas dencmo. Počakajtc še sIq v- Mi sino potrpcžljivi Ijudje, pravc doi r s^e duše. Ker smo pocakali tako ^ ^ smo počakali še malo. 1 *rtsic in. odslc s;j volitve. dobili snio svojc zastopnike. (Jle.i, kje so naše sole. Tu je začelo praskanje za uisesi: Poča- kajte, ce se vzdrziino na viadi! ¦•¦-- Zdaj pa nič vcč. Bonomi ali kdo drujci, Peter ali Pavel, počitnice so tu, jesen se bliža, čc to priliko puslimo, potcm smo zopet brez sol. Danes je čas. Vemo, kaj teži jrospodo v Riniu, orio gospodo, ki se da kaj rada vplivati -od krajevnili faktorjev Boji se tloinačih Ita- lijanov. Ve, da nekaj mora dati, a tu raz- mišlja, da bo dala tako, da nazaxlnje ne bo nikjer nič. Boji se nam potrditi šol v na- sih središčih. Le pojflfejtc, kako so nam dali Ijndske sole v Oorici; sanio dva raz- reda, kot da so naši otroci Slovenci sa- lno do tretjega razreda, ipotcm se prebu- bijo v cistokrvnc Italijane. Lctos so celo prepozno naznanili čas vpisovanja, stuno | da napravijo zmedo. ! Učiteljišče so nam dali v /1'olnilnu, | da se nasa mladina ne pokvari in ni(U"Cia • — poitalijanči iu v Oorici. Da o učnili ino- j čeh vec ne j^ovoriino. ker se nam ffabi, ! in o učni metodi tudi ne. i Realno j^iiiinazijo imamo v ldriji, v tern skrajnem kotu naše male domovinc. Saj ji uič ne rečem Bok J«> ži\ i! •- :mi- | nak sprevidel bo \sakdo, da ne zadostnje ; za niise šolske potrebe. | Ooriško sjovensko sininazijo pa prc- i nasajo kot mačka svoje mlade. Prvo so i otfledovali Ajdovščino. .Nič! Potem Vipa- j vo. Zo|)et nič! Zdaj Prvačino... No, na- zadnje nam joipoiisnejo se kam na Dober- d.ob, ali v . (Iradisko. sauiotiane. ka- mor pritiče. Ta all oni bo dcial: Saj ie boljc, da u- ^iiiiiiazija na dc/.cli. Tain je nedolznost doma. Prvič: če bi Italijani sami ne vedc- li, da je to slabšc, bi nam je v:<'>tovo no p<>- tiskali na deželo. Dru^ič: ne smemo sc odpovedati svojemu narodncmu in narav- iieiini sredisču, ki so za nas Oorica, Trst, Pazin. Zola mora biti vedno tarn, kjer se steka večiiia narodncjra življenje. izven- katerekra bi dijak ne smel rasti in biti v stiku z najboljsim in najkulturnejšim dc- j lorn meščanstva; to je polovica sole. Spo- nminio se velikanske razlike med Ko- prom in Oorico. Kot dan in noč. Zato je nujno, da zahtevamo tudi, v katerem kraju naj nam otvorijo solo. Prc- pričan scm, da bi se na pr. v Vipavi so- lalo manj nasih dijakov in slabse kot v i Oorici. Sole pa moramo dobiti. da se bodo učili naši sinovi na Primorskcrn. da se : bodo izucili za naše učitelje in nase urad- ! ]iike. ki bodo poznali in umeli narod, po- ! znali tudi državo in njen jezik. Nič več ! se nam v bodoče ne sine «;oditi, da bi na- ! še sinove pošijjali v tujino, ali da bi jih j sploh nikamor ne pošil.iaii. Nič več se ne ; sine goditi. da l)i se oblast upirahr odprc- | iju ljudskih šol saiiio z izKovorom: »Ni- I mamo učitcljev iu učiteljic! < Tudi se nc | sine goditi, da bi zavračali naše pros'nje: } -Še nimamo slovenskih uradiiikov!-v Sole | Morajo iztrebiti to. I Zato pa, nasi poslanci. ki ste v Rl- | inu, zastavite vse svoje inoci zato, da j nain prinesete do jeseni sole domov. Via- ! da zdaj nima več izffovorov in liudstvo }e I /e sito čakanja. Vsi od prve.ira do zadnje- i sa smo istih misli, isiih zahtcv. kf so ne- spremenljive in ki jih ni moKočc vtešiti. S .svojo cdiuostjo v ti stvari vas podpiramo in povcjtc vladi, da ne misliim) odnehati, dokler nam nc vrnejo onih pravie, ki smo jih že imeli m bomo naš klic pred vsem kulturnim svetom še ojačili in na,ipeli vse sile, da dosežemo, kar je naše. Dajte nam sole! Potreba varcevanja. Poglcjino Rospodarsko sliko Evropc do svetovni vojni. Samo beraštvo. Zmu- j v:ovalci so izčrpali svojc inoci in iščejo j pomoči pri — prcinagancih. Premagancl j iniajo sami še manj in prosijo pomoci In I I'srniljenja. j Tretje Ieto od premirju dalje že tecQ i h koncu, toda gospodarskc razmere se še ! j'iso uredile, ponckodi so razmere še vse ? slal>še kot so bile poprcj. Draginja: 5e vedno raste. Ce so tu pa tarn nadle cene, sc zdi, da je bil to samo trennten pojav. vlospodarska rana, ki jo je zadala sve- tovjia vojna. se zdi neozdravljiva. Cvro- pa jc danes kot zadolžen gosiiodar. V n)ar Ictih ne more prislužiti z delom svojili rok vscga, kar je v teku petih let razkosno • razmeial hi lalikomiselno zapravil. Letos je bilo prvo Jcto. ko smo ml- slili, da se blizamo urejenim gospodar- skiui razmeram. Pa je prisla nova prelz- kiišnja nad iü;s: snsa. in grozeča slaba ic- ilna /. vsemi |)oslcdicami. | Slab pomcu za gospodarski r-olo/.aj I 1'vrope v bodočem letu ima že lakota na \ Ruskcm. Milijone ljudi, ki so nas svoje i case zalagali z žitoin, bezi iz rodne zem- ' V^ in nas klice -po nouicči. l-vropa V)o ! j;ior:i!a r»o:Mai:ah' i/ človekoljubnosri, ce ¦ noče, da bo imela milijone zivljeni in svo- ; je zverinstvo na vesti. To je eno. Drugo je to. da jc suša I pritisnila tudi po ostalih delih zemlje, iu I vec, tarn manj, padavine manjka, zemlja { je izsušena do mozga. pridelki so zaosta- j li v rasti, če niso vsahnili. Otava bo sla- | ba, sirka, krompirja, fižola in drugih prt- | delkov bo malo, če se zadnji hip nc obrne I kako drugačc. Kaj pa nastane iz tega? Na to misli maiokdo. Pomanjkanje blaga prinese dra- ginjo, lakoto in splosno gospodarsko kri- zo. Kdor količkaj misli, zre letos s skrbjo v bodočnost: Kaj bo? Morda se moti In ne bo hudega. Dal Bog! Toda nia'Io vzro- ka je za vescle misli. Kaj je treba storiti, da sc razmere iz- boljšajo, vsaj olajsajo, če ne izpremenijo? Kaj smo storili tekoin teh let, da se dvlg- nemo in otpomoremo? Delali smo. Samo j v delu je rešitev. i Videli pa nismo ljudi, ki so samo de- j lali in varčevali tcr zmanjsali svoje po- ! trebe, do najmanjših zahtev. Nekateri se nisc niogli naplesati in napijančevati, ka- kor da vlada v naši deželi in v naših iku- i žinah največje Wagostanje. Težko prislu- ; ženi denar je izginjal v brezdnu pijanih ur. i Nc trdimo, da so bili vsi taki, toda ¦ mnogo jih je bilo, za nase razmere pre- ! vec. In še danes? Kdo se znieni. da gro- | zi deželi suša? Ko grozita pomanjkanje j in draginja, so vsi plesi polni, vse ceste i prepolne pijanih ljudi. Ni dovolj. da ple- i šejo ob sobotah in ob nedeljah, plesejo 1 in pijejo tudi ob drugih dnevih med ted- norn; plešejo, kadar se sploh dä plesati : in zapravljajo denar in inoci, plešejo ))od ; laškimi zastavami in si še domišljajo, da ; so narodna rnladina. ! Ne kratimo mladini poštcne iu cene zabavc. Toda mladina bi morala biti ona, ki bi nam bila v vzgled, kako moramo delati, kako živeti, kako varčevati, da se dvigncino iz tega gospodarskega pdo- žaja, ki ogroža tudi naš narodni obstoj. Ali bomo res dokazali, da nimamo zml- sla^za gospodarstvo, ko podcenjujenio vred-nost štedenja? Med tern sc pa tujec vriva v našo zemljo in nam jemlie dela, oni tujec, ki je varčcn in ima malo po- treb. ; Vedimo, da kdor za-pravlja svoj d-e- nar, zapravlja narodno premožcnje. Le če sc gospodarsko osvobodimo. ir.oremo misliti tudi na sreeno narodno bodočnost. Danes jc najvaznejse, da postanemo go- spodarsko močni in sainostoini. Trezni in : resni v resiiih dneh! Varčevati moramo in skreiti svoie potrebe do tedaj, da se ; dvignemo vsaj na stopnjo. na katcri smo bili, da bomo odvisni sarni od sebc in ne : od drugih. ! Do. tedaj pa ne smc mirovati na- ¦. ša vest! IZ ZbOfllBCG» i i Od zadnjega tedna pa do danes se v : italijanski zbornici ni dogodilo nič poseb- nega. Bonomi je podal program svoje vlade, razne stranke so podale svoje prl- pombe, vršilo sc je glasovanje, pri kate- ! rein je. dobil Bonomi večino, tako gre j del'o'pocasi dalje. — j V veži zboruice se je bil dogodil In- cident. Neki mladenic je bil pljunil nem- skemu poslancu Nikolussiju v obraz, Ce§ da je fa rcnegat. Mladcniča so izrocili sodišču, proti nemškim poslancem so ob- žalovali dogodek. Due 27i jitl. jc bila raziprava o za- i časnem proračunu. Finančni položaj lta- Par opazk. (Pisino.) Dragi prijatelj! i^j A'se, kar si mi ipisal radi >Mladike«. N|aje bilo zc zinano. Nič sc nisem začudil. sl|t.-Vet« »U nič novega. Kot se še vedno Sy!!l° ttl na tarn glasovi proti »Dom in ieL,,U(<' kot so dr. lzidorju Cankarju svu- •>I)o n°. °^itali, da zapeljuje mladino, da tiru Jn hi Svct« ni katoliški in sc mnogo ^Hl a' ta^° scnl vet'c' ^e na"rej, da se | ,]ji,0 dvigiijij razni glasovi tudi proti vMuiki..;> Öi|; , n fflasov niscm nikoli vzel za zlo. !]]jnjS° »ii samo porok. da se svet ne sprc- i%\Č\ ainPak se suče ncprestano dalje In I'm 'f- ysemi onimi gospodi vred. ki niso bj bj^o'Jni zlepa s kako stvarjo, zakaj če Svel .pdovoljni, bi moral reči. da se je nil n SlIno Postaral ali poinladil, spremc- '^vsekako. ^o ,1^?^' draKi moj, in to bo vedno tako Ured- Mlnc smrtj in tudi z vsctni bodočimi ^iiki • [ 'MIadik'< in »Dom in Svctov«, ^inie") tlllll<>vniki. Samo to me ojiranja . ^i nit^'< üa grein minio takih trnjev in Str^nialIUl niisel lle 1)ride< da bi iih °d~ I ni^^.^em slišal očitek. da »Mladika« ^^^^globokega, verskega. sem vzel v dobri ven Jörgensena, tega konvcrtita, ki | je v noceh velikih razmišljani nrišel do groznega spoznanja, da je bilo vse njego- vo preteklo življcnje brezplodno, ker je bilo brez Boga. Danes sem čul glas, ki je bil proti njemu, ravno od oncga, od kate- rcga ^'.;n.i pričakoval, da ga bo bral, vži- val in vsaj — molčal. In Tagorc, ki si tak, da te mora dete razumcti, ali te res ne more razumeti na- se ljudstvo? Vsaj slišal sem tako ne Iz ljudi, pač pa iz zaprte sobe. Moj Bog, kaj pa )K)tem nase ljudstvo razume? Tistc d'vajsetkrajkarskc knjižice s pisano na- sloN'no stranjo, ki so i)olne zlagane ro- mantike in krvavih umorov? Še srbski pisatclji so zanjc slabi. Vzemi. vzemi »Lažnjivcga Kljukca -•, moje ljudstvo., iia račun svojih sramotilcev ga vzemi in uči se iz njega! Vidiš, dragi prijatelj, jaz naše ljud- stvo vse visje ccnim, v nekem oziru visje kot inteligcnco. Zato bi o njem n!- koli ne izrckel podobue žalitvc. Tisti časi primojduševstva, ko smo mislili, da pišerno za mladino in za ljud- stvo dobro in umljivo, ko smo pisali sla- bo, solzavo in' zlagano, naj izginejo ^ za veduo. Odkar sem slišal preprostega člo- veka, ki je bral Dostojevskega z vžitkom in sem slisal intcligenta, ki je dejal, da Dcstojevskega ne -prebavi, sem izprevi- i | del, da za razumevanje leposlovja nist a [ merodajna gosiposka suknja ali kmečki jo- j pic, ampak sice in duša, življenje, kl ga j je ta ali oni doživel ali preizkusil. . : In nase ljudstvo ni živelo med štiriml ; stenami, nekaj silnega se je nakopičilo v | njem, da zna čutiti in soditi. In kadar sto- ! pi do čioveka r-reprost delavec in reče: ! ^Pišite mi tako, da bom mislil.« tedaj vi- dirn. da gre Ijudstvo pravo pot, ki v ler-c- slovju ne vidi samo zabave, ampak zasle- du.jc tudi nekaj drugega. \isjega. Vsaka pot pa gre naprej in ne nazaj. Kdor sledi, dobro, kdor ostane. tudi do- bro; sledili bodo morda njih sinovi. Samo tako se uveljavlja zakon napredka. i K vsernu drugemu molčim. četudi bi | lahko priponmil, da je znak srčne suro- | vosti to, če kdo očita pošteneinu delavcu ¦primcren zaslužek. Tudi ni lepo. če kdo izreka sodbo tiad stvarjo, ki je ni bral. Toda to so stranske stvari. ki nimajo potnena. Vsaka dobra stvar raora imeti svoje obrckovalce, to je samo pohvala in odlikovanjc našega dcla. Ti se pa radi te- ga ne razburjaj ve^! Ves Tvoj France B. Zadnji listek «Izvestno mesto» smo niorali to pot prekiniti. Nadaljujemo pri- hodnjič. soil. Ko v bistro Sočo se upre oko mi tožno, ki brez miru šumi, peneča v Jadran teče, prešine mi sree bolest neznana, plakam, • a t'ho val za valom skrivnostno šepeCe. j —~— \ Zakaj, ti najmilejša hči planin slovenskih, brezbrižno tečeš svojo pot naprej po zemlji tužni, ne vidiš li gorja, ki narod tvoj obdaja? Ne čuješ jeka? So sinovi tvoji suznii? ; Ustavi se, poslušaj glas trpinov svojih, I najboljsih izmed vseh, ki branijo te meje! Li naj izgine ljudstvo to pod težo dncva?i iKaj spet požene mladi list slovenske vejefl To pescm smo prejeli iz naroda in jo priobčujemo. lije se je od zadnjega proračuna izboljšal' za 6 inilijard. K teniu jc pripomogla dru- ' gaena uprava krušnega proineta. Glede dohodkov v priliodniih letih jc Do Nava dejal, da si lie deia nikakili iiu- zij, ker davki so že iiak tako pritisniii Ur- zavljane, da so bodo dali težko zvišati. Dohodki l)i sc mogli z\išati kvečjenm v novili in osvobojenili pokrajinah, a razen tega se inorajo vsieti v doliodke odškod- ninc, ki jili bodo inorali placati bivši so- vražniki. Podtajnik za osvbbojene kraje pravi. da bo treba za papravo vseli vojnih skod v osvobojcnih in nov ill po- krajiuab nad dvanajst miljard. Dne 28. jul. so se socialist pritozili nad fasisri, da so oni krivi današnjcgu položaja. nakar je začel silovit limp. Po- sebno bud jc bil Ciinnta. Morali so preki- uiti sejo. Dne 29. jiil. se je nadaljevala razpra- va o začasneni proračnnu. Socialist Cal- dara jc grajal pomanjkljivosti v vladnein • prograuiu. Pondarjal jc. da dclavski sloji nc bodo trpeli politiko, ki ni politika xiif— ru. l3ri rose van ju v:prasanja javnih del In javnili obratov sc mora vlada osvoboditi zased zascbne špekulacije. Kar se tiče upaiija. v prilirankc potom uradniske rc- fornie, si ni treba prevcč domišljati. Go- voreč o vprašanju javnega reda. je poii- darjal. da je dolžnosi viade vzpostavlti državni ugled in nioč zakona, ne da bl se pri teni rabila nasilna sjedstva. Govor- nik je obžaloval, da ni vlada potlaeiia orvill nasiiiiili korakov fašistovske stran- kc in je spolnüa svojc dol/.nosti, se le Ko so se postavili proti fasisiovskim toipaiu litidski arditi. —- Nato je bila debata o tem zakljucena. Iz debate je bilo razvidno. da Italija ječi v težkem gospodarskeni po- ložaju. Dne 30. jul. je bila pred zbornico ra- paiska pogodba. Nato je bi! odobrcn zu- časni proračun z 205 glasovi, Proti je bilo 74 glasov. Odbor /a volitvc je potrdil mandate vseh trzaskili poslaneev. to je poslanccv Oiume. Biuiellija, Suvieha in Bombaccija, Potrdil je nidi mandate istrskili posian- cev Wilfana, Albancs;!. Do Bertija in Pe- santeja. Potrditcv mandatov noslancev Pogatscluiiga in Biluoaglie je bila odio- žena. toda... ne morda zaradi tega. ker- sta bila izvoljena nasilno: sai volilnl od- bor ne ve br:>k(Mie niti, kje jc Istrn. Tragičen konec igralca. Pri veselici, ki jo je priredila »Slov. Citalnica" v Vrtojbi dne .31. julija 1921. se je pripetila ncsreča, katere ic postal žrtev eden izmed najboli nadebudnih ehi'iiov dram, odseka Slov. Ciialnicc-., Dominik Gorkič. Mladcnič je bil star 20 let in v vsakein ozirn zelo nadarjen. Za društveuo iivljenje se je zaiiinial, kakor malokdo. Oorcč in navdusen igralec —- igral ipri par igrah najvazncjše in najte- žje vioge in jili vsakokrat častno resil •¦— je prišel v svoj element poseb.no od redaj, odkar se je ustanovil v okriljn >red veselicc ni po- čutil dobro. Posebno zadnje dni v tedim je bil razbtirjen in posiajal je tudi nervo- zen in občutljiv. tako da ga jc vsaka be- seda zbodla. Vendar je pomagal pri, pr?- pravl.ianju vcseliee kar je le mogel in z veseliem. V nedeljo prcdjpoldne pa mil Jo postalo slabo, da bi skoraj no iiiiwi na- stopiti. Vkljub ten.ui je prisel in igral. Po- '¦ poldno tik-pred začetkoni iffre, pa sc Je nekaj razburil in to je njegovo razpolo- i žciije še poslabšalo. Nastopil jc in igral, : toda to ni bil oni ijjralec. ki smo «:a po- | znali pri prejsnjili i^rali. Nastopal je ne- i sisnrno in razbnrjeno, kakor bi bil svojo | nlotfu, ki jo jc ,pri vajali dovrseno ijjral, pozabil. Tako so prosla štiri deianja, na- kar je iJi'isei r;izi)iirjci! /. cii, Pri mizi, kjcr so lezaic pripra\'c /;. maskiranje in orozje. ki sc jc rabih; uri \kt'\. je zj^rabil za bajomct in vdaril v raz- bnrnjenosti z njim po mizi: pri ndarcn oh mizo, se je bajonet spodrs-nil in ira ranii v «¦(Hcnji cicl levetfa stcjina. To se je zro- dilo i-ik(/ (icpričako-vano iüi, tako naglo, drr ni nikdo bii v stanu pr.miriti !;ty.nnrjc- neii'a mladeniča. niti lnati nc, ki jc bila eel cas teu'a nesrcčne^a sinčaia /.raven. Ranicnee je pa del takoj v pop'lno nezn- vest in to ^otovo nc vsled rane. pac !">a najbrže vsled luides;a živčne.ua iiapada, poslcdice nje^ove bolc/.ni. ki je f/njvzroči! v prciekn pol nrc nie^c-vo shut. Vse drille krov«;rice o lein ncsrcčncm slnčnin so ncrcsnične.________ Dopisi. Iz Ave. \' inimi \-;,<\',:\ v/Cc s; \<~~ jaštv» nc čnti varno. Baje so otroci nie- tah kMi.cnje na kopajoec se vojake; to je niogoče. Vojastvo pa je trdilo da so padii streu. V bipu se je vncl o.irenj. Z mo^oc- no oblastjo je zaeel tnkajsnji podporoc- nik nastupati. Klieal je orožnike. postavil slra/o in pi'irulc, dal nreiskaii :»;; • in- ; kazal dve osebi aretirati in kdo ve Se . kaj. Nam vsem se je to smesno zdelo, j ! ker smo si bili v svesti, da sc vA y.^nV-.i \ noben zločin. Nekaj druge^a pa hočemo daiies povedati. Naj zve to pristojna o- blast. Mi zalitevamo, da se ta podporoč- jiik odstrani iz vasi, kakor tudi oiožnik je j nainr.oč vprieo podporočnika in vpričo n- Klednih oseb iz vasi izjavil, da bodo zaž- .tjali vas. Kaj take^a nismo bili vaieni vsaj dosedaj ne slišati iz nst orožnika. Ljud- stvo je ze do i;rla silo samooblasine,,';i- ! nastopanja in želi miru. j Iz Šempetra nri Ooriei. (S t r a- | li o v i.) V petek. je neko podjetje spravi- j lo neko siavbo pod strclio. Kakor obica.i- no se je tudi tu postavil na strelii maj. K- den izmed deiavcev je ciobil uckje star raztrjjan rokav rdece barvc. Vrcel je ta ! rokav ua maj. Kakor da bi bil fant vrjrel oiienj na slrelio. sc je razburil jr. občln- ski komisar. ki jc takoj obvestil orožnl- I ke o »zločinuv. Vršila sc je natančna preiskava. Zvečer pa je prišla kaka dvaj- setorica fašistov, ki so splezali na strelio in odnesli.... rokav. —- Vipavska dolina. Kakšno raz- burjenje je nastalo lota 1.913 po vinoroil- ni vipavski dolini, ko se je zaznalo, da namerava veeina bivseua deže:hici;'a '/.I>o- ra fforiskekra zakonitiin potom uvesti c!a- I vek na pridelano xmc, ic ninouiii'. .^e v živeni spoini'ini. Iz eele doline je privrelo Ijudstvo na protestni sliod v Dornber.^ ui posiediea tej^a je bila. da so se tfospodjj zbal; jeze ljudstva in umaknili svoj preJ- j !oL In sedaj! Deželni odbor ^oriški Je j lii'redbcnini notoni ocilcčil. da sc niw:-.: ' od vsulxojja 111 pridclanovra vina olačatl \r Sir de/.elne naklade; milostno je sieer dovolii, da smejo člani družine stari nad ! 15 »el porabiti leino I III ncobdačencka ' vina. toraj 27", 1 vina na dan Kai p.)r:.';<: i naš kmct k tcj nad vsc modri odredbi? : Dclavee in pnsli bodo pili sevcdii :tbO:.'- \ čeno vino. Oorjc, ti nbo^i kniet. >ror.!e! j- (>p-wzarjaino našc zasvopnikc in /h ', prrsiino. naj ii|)livajo na to. da se ta ot.'- redba prekliče, ali vsaj obupnim razme- ' ram, v katerili ravno kmet sedaj /iv!. ij)riiiijLi()di in ublu/J. Naše ninenie je, da Predno je peteiin trikrat zapel. »Mi smo bili vedno proti iasizniu!<-. Ta sta vek je zapisal te dni ncki na- cionalistieni list v Trstu. Lajral je, vede ali nevede, zakaj ravno isti list jc vedno in vselej pozdravljal fašiste. kadar so iz- vršili novo dejanje proli nani Sloveiicein, ali vi\ proti socialistom. Toda k'lavno je, da je list s to izjavo pokazal, da danes ui več za fasistc. To dejstvo je vrcdno povdariti. Kaj je spremenilo njejio-vo misljenje? Ali je si)ozfial, da je bil fašizem, ka- kršen se je javljal v ti državi. največja sramota za dr/.avo samo, da isti fašizem že s svojim obstankom in z vsem svojini delom ncKira dr/'avo kor tako in da slika ves italijanski narod pred ecliiti sveiom v hioi. ki ni siinpatična? Ne. do tekra spoznanja ic dalcč, pre- daleč, da bi an dösend tak list, ker je treba uekoliko dusevnih zmožnosti in razjriabljanja zaio. List ni videl pred 'se- boj niti ostrariiočene države. niti tisoecv mrtvili in ranjcnili in stotin po^orisc. Spoznal je vse nekaj driwceKa. Spoznal je, da se fašizern trcsc pred bodocnostjo, da se poi>aja v Kimu s socl- jalisti. Spoznal je, da so se ustanovili rdeči arditi, ki se imenujcjo Ijudski arditi in da se v sevcrni Italiji snujejo tudi beli arditi. _________Ni spoziial morda velikc nevariiosti. na, \r kateri sc bodo klali v hiiciic sprc- menjeni in od krvi in fanatizma razdra- ženi ljudje kot mulic. Spoznal je, da sc maščevalni srd arditov obrnc mroti njim in bodo zopet jjorele tiskarnc. se pusto- šila uredništva in domovi itd. I'o jc tisto .^ioboko saiuoljubuo pre- pričanje naše družbe, ki samo radi tejja danes taji svoje simpatije do fašizma, ker se boji za svojo kožo. Pač se fašizem ni zavedel. da sa bo samo za peojo poKiinnif mešean tako na.uio zata.iil. kot Peter Iz svetesja pistua. To da misliti tudi fasistom in misli- mo, da doživljamo zadnjo dobo nje«:ovc- Ka zivljcuja v ti obliki. v kakršni se je do zdaj javljal. Ko gre tak krlas skozi jav- nost, je uajbolje, da na.^lo sam obračuni s scboj. Mi s svojcjca stalisča nc pozdravija- mo in nc želimo niti arditov. Ko že ino- ramo živeti v italijanski državi, si želimo, da nua trdiie in pravicue zakonc, ki jili mora poteni spošiovati vsakdo: čc jili kdo nc spoštuje, naj ga ne kaznuje oboro- žena uliea, aimpak zakonita oblast. Meseanske vojnc si nc zelimo in jc nc maranio, ker vemo. da ta poineni ne- zakonitost in zveriustvo. Država. ki te.ua ne sprevidi.-'tii več država in tisti državni tvorbi. kjer si mora ulica delati mir in red, so že šleti dncvi. pa nai se ulica še tako pridnša, da želi državi dobro. Ne mislimo, da se pri nas to z.vrodi. V taki državi obrnejo državni iueji nazadnje lirbet še tisti. ki so ji bili zvesti niijbolj in porečejo v uri, ko petelin sc ni bodi mali in srednji kmet tekra davka pioyt, Vsekakor bi bilo želeti. da se za- sliši iiiiienje vinorejeev. \ Pcdkraj pri Vipavi. Pred * ojno je : životarilo v na.ši občini »Bralno dri.stvo«. i Praviin »zivotarilo-.-, kajti vkljub iiiarlji- ver:m iskanju ni bilo sedaj uic^ülc dobiti i nikakt knjisc ali kaj dru^ejra od prejšii.ic- ' ^a društva. Zato pa je bilo kaj težko zo- j pet oživeti društvo, ko pa nismo imell | ničesar. :>Po.ulcjino pa v našo zasenno i knji'/.nici;^, si je mislila bla^a jrospa .losi- i pina I rkiiian s Podkra.ia ler tako daro- ! vala drustvu približn<> 300 knji^r. pa lepiii p(» vscbini in obliki. To jc naravnost ve- ! likodnšcn dar in nc bom ii tu nel hvaio. j oiiienim !>a le, da ako bomo Slovenei naj- j prej iskali pri sebi saiiicniu pomoci, nani poteni ne bo še treba obupati. Vzcmimo si za o-ZKlcd to dobrotnieo in tie bo je p"- teni vasi, kjer bi ne bilo kakejra društva! (./bčni zbor Bralne.^a drustva ic bil 12. ro/nika. Odbor jc poteni sklenil. vprlzo- riti vcselico v skromncm obscjru dne 14. avffiista t. 1. Na vsporedu bo i.i^ra. »Mutast muzikant'-.., poieiri petje nasih lcpili na- | rodnili pesmi ter nazadje srečkanje. Se- daj se ipa obračam do vas vrli Podkraj- eaui! Zuaui stc daleč okoli kot dobri, pridni delavci in vozniki ter lesni tru:ov- ci. Marsikaj bi vedeli o vas povedati Aj- dovci. (loričani in se celo Tržačani, saj so vsi pridni odjemalci vaše.ira ojrlja! Po- kazitc toroj na dan veselice nascs^a dru- stva. da imate tudi smisel za lepolo In pa «;orko sree. za svoj mili uarod. Kalco radi pojo ob sobotah in ncdeljili zvečer 'naši fa.nlje lepe pesmi po vasi in razun ljubozeuskili tudi \eiiko domorodnili. .-Cesar pa ic srec i>olno«, pravi nemški pre^ovor »o lem hočcjo Kovoriti tudi u- stal- Za('> pa: vrla dekleta in hrabri f;ui- ije. delujie pridno za naso veselico In ajjsirirajte za veliko udeležbo! Nil svidcnjc cine 14. av.trusta! Podniclec. Dne 26. julija mnn je kruta suirt pobrala naja.irilnejse.ti'a Cain;'. in odbornika nase Kmetske čitalnice« v osebi s^osp. .losip Kustrina. (Po clomačo Pirna). Tudi on je ena izmed liinogošte- \ilnili žrtev svetovnc vojne. 'I'am jc nam- reč komaj prebolel trebusni tifus. ki so urn jc sedaj ponovil in xu prosolil v bolj- šo domovino. Bil je sicer till in mireii znacaj. a priden in skrbcn jjfospodiir. i.tu- bcžnjiv očo," brat in'družabnik. Zaninnii se je za vsak uajmanji Lrospodarski. kui- turni in politični pojav, tor bil nevcrjetno vsestranko podkovan. Bil ic dober sve- tovalec vsakemu, ki so je k njemu zale- kcl. Ni poznal no scbičnosti. niti dniffili napak. ki se danes tako 'pu^osto i>oja\- ljajo. Ob kratkem po\ edano, bi! jc mož in blag a dtiša. kakoršnjih natn dandancs manjka. Kako je bil pokojnik priljubljcn in kaj smo z njim izgubili, jc pokazal pü.i;rel\ Ki je liil kijub rani uri tak. kakoršnjih jc Podiuelee le malo videl. Mod pogrobnlm opravilom inn jc zapel združeii cerkvenl in eitalnieni pevski zbor tri .crinljive ža- lostiukc. ined kaierimi sc je poroslo tudi slelicrno mosko oko. Preostalim našc sožalje! — Iz Ljtibinja pri Tolminu. V nedeljo dne 17. t. m. prirejeiia veselica »Bralne- ', ga društva« na Ljubinju se je jako zado- voljivo izvrsila.'Udeiczba je biki nad vse prieakovanje velika. Pri tej ipriliki se Bralno društvo n;ijiskrencjšc zalivaljujc ¦ gospodiQui učitcljici Olgi Torkarjcvi za \ njen trucl in veliko požrtvovalnost, ki jo Je j v^ isti mori pokazala že pri šolski vesell- | ci na Ljubinju dne I. niaja t. !. Najiskrc- ' ncjša zahvala tudi č. g. kaplanu tolinin- skeuiu, A. Kodormaou. za njegov rnici. Vsem vdelcžnikom še enkrat iiajiskrenej- šii livala. Iz Sela. V ucdeljo, due 24. t. m. jc bilo v Batujab v gostilni g. Bavčarju l-'ruuc mi./arskem niojstru iz Sela ukra- deno dvokok). , Stvar se jc naznanila oro/nikom. ' Svetovati bi bilo, naj se v slueaju, da sc najdc.tat. nc -Jalo poravnati ua fiiioiu;1. kakor pri enemu takem slučaju pred dveina letoma. ko sc jc tmslo tatu in sc ; kar doma poravnalo, ker taka lumnarija ! bi sc mugla strogo po zakonu kaznovati , z zaporom. Tako bi vsai \' prilii.'dnie \\>: \ iprišlo do takih lumpnrij. kajti ni izkijnCe- j no. da jc tudi lotos isti tat kakor pred 2. \ let i; ko jc bilo dvokolo ukradeno pred i gostilno v Dobravliaii in pripeljano v Se- lo, kjer se jc liotelo Drcnoviti ter tako spraviti v prornet. Iz Solkana. V soboto. 30. julija Je !>rircdiL'! «Slovcnska čitalniea v Sclka- nu javno predavanje. Predaval ie pesnlk Bcvk France o prcdmetu: >Ku1turnF dc- la\'ci na Primorskein<. -f^rcdavatelj Jc obcinstvu midil \ svojciii prcdavanjiit zdravo. duševno brano. Iz predavauja je lahko vsakdo spoznal bogaito kiiitiinuj zgodovino ^riniorskega ljudstva. Od sre- dnjega veka pa do naSih dni je JJrinior- sko rodilo veliko uioz. ki so slovunskenui uarodu žrtvovali na kuliurnom polju svo- io liaiboljše moči. Prodavaiolj jc orisai ciclovanie primorskili posnikov pisalo- Ijcv, znanstvenikov, nekdiko tudi slikar- jev in glasbonikov predavanje je bilo zelo skrbuo sestavljena in laliko trdinuj, da ni predavatclj uobenega izpustil, ki sc ic ii'f.ul iiriuiorskiiui Slovcuei udeistvoval .... ]•,,'¦ ,.f.>,,,,. ,,,,1^. M.>l-,,i;)w k, l; ...ug;,-i.,-. je orisai delovanjo StauiOa. (iregorciCa in Mahniea. Opravičcuo je predavateli niogel tr- diti, da bo znal narod, ki jc do dame:- nudil tolikt» iiiož, ki so mti ustvarjali sa- inostojno nart.dno kulturo, tudi v bodoč- nosti braniti svojo saniolastno sjovensko kulturo proti nasprotnikom, ki bi ga no teli ovirati v kulturnem razvoju. Solkanci so se tega ipredava-nja ude- ležili v zelo obtlnciu stcvilu. Zk'Sti so bii polnoštevilno zastopani solkanski komu- nisti in nekateri od njih so note ali uehote inotili prcdavatelja. ker so poza- bili ali pa spioli niso znali. da ic nreda- vanjc ktilturuo in ne političuo. Zato moraj(f biti hvalezni ' svojemu i)rijatclju in somisljcniku F. ki jim je po- jasnil to razliko. Iz draigih listov. 1. O iniio\ iiili pogajaniih \ l^imu Jc pisala >l:dinost«, namreč o pogajanjili med fašistL in socialisti, ki so nekaj po- sebucga, edino v Italiji mogočega. Le dr/ava. ki zanika samo scbe in meec svoj ugleel ua ccsto, more trpeti mirov- na pogajanja te sorte v svojem ipolitlč- nein zivijenju. Kar se dogaja sedaj v Rimn, je |)ač izraz razmcr, ki vlada jo v Italiji. Italijan- ski kapitalizcm je v času največje koniu- nističue nevaniosti izrabil in izkoristil mlado gibanje fasizuia. Spravil ga jc pod svoj vpliv, ga vpregcl v svoj voz W pognal v boj ])roti delavstvn. V njem J^ videl najboljsega in najbolj pogumiiCga branitclia svojih razred. koristi. Vlada. ki ji jc tedaj stal na čelu lisiak (iiolitti. jc s prijaznim in milim ])oglcdom sprenilja- la delo fašistov. Delala sc je til ipa tani jezno, zaradi iepšcga sc jc eelo ogorJiU»- skrivaj pa jc vzpodbujala na vso moc fa' sistovsko mladino k novim činom. Tako je iasizem rase!, sc krcpil in končiio P postal velika organizacija, ki jc razple- tena ])o eeli Italiji. Postavilu sc ic. ua lasi- ne nogc. Osvobodila sc jc tekoin encg» Iota ssojili prvotnih podpornikov in svo* jili varuliov. Danes se za niihovc nk-.!/-1' in spomine no briga več. Fašisti hodiJ0 svojo pot in žvižgajo na vlado in vsc svojc duševne (jčete. Strah pred bolj.se- viško revoluci.io je v Italiji /ginil. fa;>ist! so kaipitalisioni in vladi odslužili in vef' dar sc njiliova nasilstva in njiliovi nap»' di od dne do due množijo. Vlada fašistoV' skegct gibanja nc more vec obvladati. De' zola potrcbujc rnir, državo pa prctresaJO krvavi b(?ji, ki jim ni videti konca. fi°' nomi in Do Nicola sta kijub svoji državfl'1 moči in oblasti presibka. da bi obvlado' vala položaj. Zato sta morala scei po ¦ n'1' rovnili pogajanjili«. Tudi ljudska stra-nka snuje svoJe >bele arditc«. Fašisti se tresejo pred I)0' dočnostjo. Država in vse iialijansko ijiKj' stvo zrcta z ncveseliin poglödon» \r 'J1'' liodnjc dni. Strahote nieščanske vojfl* sc vzdigujcjo na mračnem obzorju. V-^ italijjmska javnost prioakuje z nuneiostF1 izid i)iiro\nili ^ogajanj. Politicni pregled' Cehoslovaška bo delila Rusiji J sodanjoin težkein položaju izdatno poiii()" Po dritgi strani sc tudi trudi dr/ava. d:»^ odn-osaji med Cclioslovaško ¦ in P^^i^j kolikor mogoče uredij(j in zaeueio n'Lj, obenia državania redni trgovski odno^".1 Praga je veduo središčc kake.ua va/.ne^ dogodka. Na shod osperautistov (espcr^ to =-- svetovni jezik) se je prijavilo 2*j vdelcžnikov iz vsali krajcv sveta. ^ čas bo tudi shod slcpcev; prijavljenih'J ze 70 vdeležnikov. .....Da se pospravi %,\ delkc, jc podaljšan delovni urnik na & škcm za 2 uri. j Rusiia sc danes nahaja v stis^J Nei)res(aiH) porocajo o grozni lakoti-.., razsaja v pokrajinali, ki so vecje kot ^, ša Avstro-Ogerska in Nemčija. Ljudjo %, • že spreiiiljevani od lakote in kužnih l\ • lezni. Na zemlju. kjer razsaja lakota- . , bilo treba najmaiij 12 milijonov piido^' ti '¦ fa. Amerikanei so odgovorili prosuji "a I poinoč, da so pripravljcni skrbeti za ^ I milijou ruskili otrok ipod istimi i10^ \ pod katerinii skrbijo za otrokc \' <.irllv' . | drzavab. — ,j j — V Itaüji jc clancs ena naiva/i'1'-1.^ | stvari pogajanjo med fašisti in soeü1"^ j za mir. Vlada sama posreduje pri toi' \* \ \ pogajanjili. tista vlada. ki je izneg^j.,, j ! fasistc ki so ji pa daues zrastli čcz Z^a \ | Ta pogajanja bodo morcbiti uspesiia. ^ j , želijo vse strankc z vlado vrod, da ii:i^ [ ! nejo redno razmerc, sicer je nevarnL) .Johi^Mf ,>,-,v.-lil NJ^nriii An^m* !ii v tan oziru popolnoma istih misli kot Francija. Na vse mogoec načine so . obračali to vprašanje, danes je lncnda j toliko gotovo, da bo vrhovni svet rešil to ; vprasaiije dne 4. avgusta. Po dnigi stra- j sli ic nidi Francija tista država. ki jo Ru- j % iiiijholj skrbi in peče. Vsa aiena poii- j tjkii je jDolitika vrtoglavih ekspcdicij pro- j [i. ti državi. Le poglejmo. Danes poro- i kijo listi, da irancoske tvornice vojnega ! °laL;i delajo neprestano samo za Rumu- j lijo in Poijsko. Čciiiu bosta Romunija in j Poljska rabili to orož.je? . j V Poljski vidinio uajjasnejse. ka- ko so res one dr/ave. ki so se stvorile po v'ojni in ki jini je kuniovala cnteiita, so- fodnisko odvisne od poilitike te entente, ^'se naj bodo samo orožje v n.iih rokali, j *i J?a vihte in razbijajo za svoje intcrese. j ^e k Poljska še tako pripravljena ziveti { I Rusi.io v mini, pride Franeija in: z Bo- ^oin mir! Poljska je polcg tega se zelo °dvisna radi svojili silno slabih finaiic. O Nemčiji se zadnje case zelo •luiii, sliši. Poročajo. da je iicmška komu- nisii'jtia stranka izstopila iz tretie inter- ^acioiuilc. »Arbeiter Zeitung---, ki ua- ?nauja ta sklcp. zelo ostro napada tretjo Weniaciouaio. -- Nemci so pustili A- ^erjko. naj obdrzi svoje eetc ol"» Renn. ljta bo Nemeiia v vednem stiku z Ameri- kö- Lepi stiki! Grško-turška vojua v Mali Aziji Se -ladaljuje. Poročila obeh virov. si pa lako unsprotujejo. da si je zelo tcžko '•apraviti objektivno sodbo. Grška ofen- *'va. ki jc bila spočetka uspešna. se Jc *°Dei ustavila. Turki poročajo o svojili UsPchih, ki jili Grki zauikajo. Carigraj- | K^ \lada je izrazila angorski vladi pri- J Zn'iuje. To ponieni, da je sevreska inirov- \ !lli iiogodba razvcljavljena. (irki hocejovj ltn^ii Curigriid. Seveda si ga morajo prl- | II iskat. ". , .laponsko je nckoliko začela skr- "eti bodočnost. Boji sc, da bo ipostala A- '^i'iUa sodniea v vprasanjili Kitajske; če ^ to zgodi. bo zahtevala Japonska dru- ^ ii'.joclnosti zase, posebno odpravo za- K:°nii o prjseljevaniii Japoncev v Ame- i nkc. • I Spanski pohod v Maroku s. Je ! !i°]><»Iiu)iiK» ponesrečil. Domaeini so se i Vi)|"li Hit vseh koncili in krajih. Ce;«.1 .•¦<> sc j j^orale uniakniti na ladije. Vse strelivo In J *ai" h] moglo i)riti sovrazniku v roke, so i ¦ vnič;n. ' . | Vstaja v Albaniji je danes van- | ^iui. Nekateri voditelji te vstaje so zhe- i p» na srbska tla. Vslaja ni iinela poll- j i 'cticga poinena. bila je !e izraz nezado- - Hisiva. i ( Amerika. Dan otvoritve washing- - (Ulls'^' ki inference bo jiajbrze dne 11. no- ¦tnihni. ch obletniei premirja ined za- j v^;iiki in Nemčijo. Obstajk še veliko ; lJ)"'tsanjc. če se bo Japonska vdeležila - llJ kfinference. j Anglija. Penijanska vlada ie imela j - p'iy. na kaieri so bili sprejeti sklepi, ki j i r)Oc!s' iincli odločilno važnosr za nadaljni ' l j^vuj tnirovnili po.^ajanj med Anglijo in j c Msi. Ti sklepi so strogo tajni. Prieaku- i j.Sc- c^' 0(> ^e- Valera sporočil te sklepc ,.;lovdn Georgen. Ugiba se, da so se fenl- ¦Jj^-i \oditelji sporaznnieli na tej seji l M[2 vsc.j, |)odrobiiosti niirr-viiil! poga- *!l1' wed irsko rccniblikansko \lado in f ^rlijo. i Domače vesti« ' v. Slabi Sloveiici. Jrnani posebno ¦ t^Sc{ic do potovanja. Ne v svojo zabavo, t1 (jtl!več v ponk, čeravno je potovanje ti išK11''ancs llll1^a' munn nanireč pri tern či- t \x\ iH:sc^cu intercs. Spoznal sein. da na ,, -J}\ najjasncje spoznaš kraje in Tjudi. njih j „ j'p,Ul^ajc in navade Vsak človek je nainrcč \ f/l^'^svojega kraja nekako boli odkrit In ; I jj';U| i/ves ter vidis v obnasanju. niarsl- jj jc •'> čcsar bi pri ljudeli, '/atopljenili v svo- [ J. ^akdanje opravilo ne našel. Toda, kar | « nio'! mcc* nc^ai dnevi'opazoval na želez- : ', v^Cl od Ooricc proti Podbrdu, to mi je ,.; J'^n veselje do potovanja in navdalo z \, ,j YSui»- V vlak je vstoplla družba kakib \ v. e^Iet in .] fantov. Začeli so prepevati, 4 if'j^tlvii sc nekako v redn lepe nase na- i iir i'1'0 Ptismi. A kmalu so začeli pridevati | r(ll°lžnemu narodnenui besediln take su- ,.^nsti, kot jili ne pozna nobena nasa na- jii ^"ii pesem. Mogoče so slišali kaj ta- -ii \^u.l)r' drugih narodih. ker pošteni Slo- \r bij!le^.lle mažeino svojc.ua jezika z grdo- p ko lni- ^° Pfepuščamo Madžarom in se (i. iju5.lllv driigeiim. kjer so dobili omenjeni c( tej -c v'zorec. Žal, da nisem niogel do ,,, jj sjabij] Slovenccv in jini to puvedati v i H, \' ^a^° s^ oglašani javno s protestorn. ,r jji'^N ul sem v mirnem času po vseh kra- jr If» .J5)vcnije, a takili surovosti orej ni bi- .(. Sc>ll!^iti. Le kaki trdi gorenjski fantjo so |f lt vcasih rnalo zaleteli. Dobro, da ie ona .• tej!'l/C;-1!JI dnjyba v Avčali izsiopilj. Pri i ^eV-iDr''')<' f'Pozarjain: Snujtc povsodi (J iieVSlI:l drustva in pojmö naše lepe poste- -; |jaV!)CS11V« c'a 'Zgubi taka sodrga svojo ve- il1 Hor^r k' -'() inut'edino-le šc pri norcib in l(r ^iikiiniii ur.iazancih. A t\i-1 ; 0(l llok°d. ~ iJrc^ kd-atkim sem n hi iV nekcil! listu pritožbo, da je po de- ilj i:j'! u«»-s blago veliko dražje kot v Oo- žL/,.>'/l!l v Trsui. Raznmljivo je. da mali tr- M^zy^ vasl au iriai tcžko utriji ono raz- liko, ki j'j slnčajiio nastopila v ceni blaga. j Toda propadel zaradi tega ne bo nihee, I saj so si zlasti trgovci nabrali pri samo- | voljneni dolocanju cen vsote. s katerimi so tucii pc vaseli laliko zadovoljni. Pa to ni nanien tell vrMii V našili goratili j krajih je Lrg -¦¦ iuicnovati ga za enkrat j nocemo ki :;e trdovratno drži star ill j cen. Sele v zadnjem časn je to nckaj bolj- \ se. I'oda piiti so niorali prej italiianski : trgovci, ki so zuceii nrodajati ipo ni/Jih ce- | nah kot drugod lako so se ugnezdili tn- ; kaj tnjci in trg dobiva s tern tnje lice — j vse pc krivdi tlc.Tiiačili špekuiantov, ki so • pa drngačc nad vse narodni. Ljndje so sy teli uovili irgovcL-v ye nekako oprijcli, ker liiiajo po doinačih oderuhov pravo j mr/.ni >. ¦i- Novi vodovod v Kojskem. Prc- j tečeno nedeljo so otvorili v Kojskem ; nov vodovod, ki so ga že težko pogrc- sali. Vsem, ki so kaj pripomogli k temu, gre odkrita zahvala. Ob ti priliki se je i vrsila tudi tombola. Cisti dobiček je šel , za reveze. I ;- Kmalu bi bil zinrzuil. V 1'rstu se Je zgodil lep slnčaj. Hlapcn Domenikn Viile- jn je hilo tako toplo, da je prisel na dobro miscl: sei je in se je zaprl v ledenico svo- j iih -gospodarjev. Vrata za njim so se za- nrla. da jili ni mogel odpreti. Hlapcu je že linda predln. ko so ga domači po dolgem ; iskanjn nasli inrešili neprijetnega poloza- | ja. Res, lep slncaj! . [ i Par slučajev solnčarice se je radi vročine pripetilo v Trstn. i ; Opci.ia. Tržaški magistrat je dobil od gen. civ. komisarjata nalog, naj sprc- iema tudi n.idalje opcijske izjave, Ceprav je rok potekel že 15. jnliia. Te izjave se zabeležujejo v nosebneni seznamu. To je odrejeno z ozirom na rapallsko pogodbo in na posebne dogovore, ki jej iniajo slc- diti. Važna je tudi nastopna interpretacl- ja s strani centralnega urada: Oni ki^^ si- ce r niso rojeni v mcjah Jnlijske Benecije, p:i so ipristojni v to dcželo od rojstva da- , lie (n. pr. če je kdo rojen v Ljubljanl. pa i ie pristojen po očetn takoj z- rojstvon. v | kako občino .lulijske Benečije) dosežejo j iia4ijrmsko državljanstvo de jure, to Je, j bre/ drugega. .... i Vo.iaški nabori pri nas. Razširila ,so je bila vest, da se bodo vršili vojaski i'.ii-)(:i'i v novili |)roviucali zaceiLom ja- nuaria \{.<11. Sedaj pa se iz uradnc strani in \ cst dementira in dostavlja, da se tui- hi:lv, ::iLv sele proučava in Ur.\i še ni niC'.^LH ci'\!očenega. -\- Promocija. Promoviral ie Z\. ju- lija na staroslavni praški univerzi ^ za doktorja vseh prav g. Y r a n T e r č i č v/. Biljane v Brdih. Vrlemu soroiaku naSe najprisrčnejše častitke! -! Kras gori. Višine blizu Mirna proti kraški strani in Fajtov lirib sam gorijo že več dni. Pogasiti jili ni mogoče, saj ne more nihee blizu. Vines se rastreljujejo 1 granate in drugo strelivo. Marsikaj škode i bo povzročil ta ogenj. Naj bi vsaj oblast | to izprcvidela. ! -I Poroka. 11. t. in. sta se poročila I gospodična učiteljica v Boljuncu Gusti Res in gosp. Anton Trebše iz Snpenlce. Mlademu paru želimo obilo sreee. H Umrla je v Lokvali dne 2b. julija posestnica in gostilničarka .ložefa Win- klcr. Bila jc več let že slabotna in bo- lchna. a konec vsemu je kmalu podlegla smrti. Bodi ii zcmljica lahka! t Grozna nesreča. (Iz Šlovrenca pri Neblem (zap. Brda). V soboto. dne 23. julija t. I. ob 9h zjntraj se je z grauato smrtno pouesrečil in nagloma prcininnl v 20. letu svoje starosti. Alojzii Kocijan- čič gojenec moškega učitclišča v Toiml- ntt. Bil je v polncni cvetju svoje mlado- sti ter v vsakem oziru priljubljen i)ri , znancili. pri ucitcljstvu posebno ;pa pri ( svojih dragih doina. Ob zaključku šol- ¦ skega leta jc hotel prebiti počitnice pri svojcih, ali usoda je hotela. da se je teli le nialo časa vesclil. Kot sin kmetskih | starišcv je imel veliko veselje biti pri j svojili bratili in očetu v vinogradu pri njih opravilu. Mudil se jc tudi istega dne zju- ! traj pri njih, ali na žalost lc za trenutek. ! Odšel je od njih z nckako- mrzlično naglo- | stjo naravnost na domače pokopališče, !vier je glcdal, kako vojaki prekopavajo trupla že padlih vojakov in tarn našel ono za njega snirtonosno granato. s katero je odhitel v svojo spalnico, da bi videl, ka- | ko je ustvarjena. A granata. nianjsega j kalibra je bila, se je razletela v trenotku, ko jc zavrtel zažigalni obroč. ter ga tako uesrečno ranila, da je pri tej priliki izgu- I bil desno roko in dobil večjih telesnih j poškodb tako. da. je ostal na lieu mesla 1 nirtev. Njcgovc zadnje beseele so bilese: -Ata - mama!« — Nakar je izdilmil svojo blago duso! N. |). v m.! -i Bilje: »Pevsko društvo iz BHj« nriredi prvo nedeljo mescca septembra (7. sej)t.) narodno slavnost na prostem z obsirnim programom. — Bratska dru- i štva so uljudno naprošena za blagovoljno sodelovanje in dn ta dan nc prirejajo siic- I nib iprireditev. j -¦!• Iz Smasti: Pevsko društvo v Sma- sti priredi dne 7. t. m. ob 4. uri nopoidne veselico na prostem. V slučajii deževnc- ga vremcna^ sc prcnesc veslica na nedo- ločen čas. Čisti dobiček se obrae v prid žrtvam v Istri. K obilni vdelcžbl vabi Odbor. .. #.....____^ .,. ,.*.. Duhovne vaje za vč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo od po- nedeljka, dnč 8. avgusta zvečer ob 6. uri do petka, dne 12 avg. zjutraj pravtako od ponedeljka, dne 22. avgusta zvečer ob G. uri do petka, due 26. av. zjutraj. Opozar- jamo vč. gg., naj se ozirajo nato, da Je vselej sklep v petck zjutraj, ne pa v če- trtek zvečer. Priglasitve se uaslavljajo: Rektorat D. .1.. Ljubljana, sv. Jožef, S 11 S. 4 Kozana: Pri nas se Je obnovrlo »Bralno drustvo« s pevskim in dramatič- nim odsekom ter knjižnico, ne pa »Izo- braževalno društvo« kakor je bilo v zad- nji številki pomotoma obiavljeno. Odbor. -{- Dramatski odsek Rokodelskega bralnega drustva v Tolminu uprizorl v nedeljo dne 7. avgusta 5-deja'Usko Kotze- bue-vo burko pri Sv. Luciii v dvoranl g. Mikuž. Začctek ob 17. uri. Med dejanji svira društveni tamburaški zbor. 4 Na planini »na Oriču« pri vasl Vojsko je bila ukradena po noči od 27. j do 28. VII. t. l. krava sredu.fe velikosti. I breja, črno-siva cikasta stara 7 let. Kdor : bi vcdei povcdati, kje se nahaja, je na- | prošen, naj sporoči Tomažu Kenda. Po- Ijnbin, Prapotno st. l pri Tohninu. kjer j dobi 500 lir nagrade. i 4- Oziianilo. Jaz podpisani nazna- | njcm da sem se vrnil iz Jugoslav, v Trst ! Šaek Josip, via Anneni 7. j 4- Priobčili smo novi voziii red. ki \ je veljaven od I. avgusta dalie. Opozar- jtmo občinstvo na zelo važne izprernem- i be. Vozni red prinaša le najvažnejše via- \ ke in ni popoln. j Iz Jugoslavije« I j. Zaroka regenta Aleksandra. V Pa- i j rtzu se je zaročil regent prestolonastednik | j Aleksander s princesinjo Sofiio d'-lssy, ) • vojvodinjo Vendoiue. Vlada o zaroki re- j j jceiitu Aleksandra ni se izdala uradnega i ! poročila. a na zunanje ministrstvo je do- i j sla brzojavka. ki vest potrjuje. Princesi- | i nja Sofija se je rodila 19. oktobra 1S98 v | Neuilly na Seini. Njen oče jc princ Hlip j Rmanuel, njena mati Henrietta ie belgij- i ska princesinja. Vojvodska družina spa- ! da h kraljevski hiši Bourbon-Orleans In j inia za ustanovitelja vojvodo Tiliipa An- j žovinca. V letu 1660 je dobil naslov: prvi ! francoski princ kraljevske krvi. Družina I j AleksandroN'e zaročenke je v sorodstvu | z vladajočimi hišaini v Španiji. Bclgiji. na I Angleškem in skoro z vsemi knežjlin! \ ¦ '-odbinami F.vrope. I j j. Deinonstracije proti komunistom so j ! se bile začele v Sarajevu. Vdrli so bili v i J xRadnicki dom«, metali ven knjige in jih | j ua ulici scžgali. Polozaj je pnstajal silno i kritičcn. Nazadnje je prislo vojaštvo !n iiapravilo mir in red. I j. Civilisti so se ponudili v službo Ju- ' goslovenski državi v boju proti komunl- ¦ stom Deinonstracije v Sarajevu in demo- I lirauje /Hrvata« v Zagrebu ter šc par dru- gili sliičajev kaže, da inislijo resno. Obso- janio način boja, ki ga vprizarjajb komn- nisti po eni strani in smo proti vsakomur. ki bi hotel škodovati Jugoslaviji kot cdln- stveni državi, toda nasilje rodi nasilje m najnevaniejša igra je, ce sc v tern boju posluži dr/.ava organizacije proti «rjjanf- zaciji. Ne želhno, da pride .Higoslovanska država v podoben notranji poloza j. v ka- kršnem sc danes nahajid lialiia vsled fa- . sistov, ljudskih arditov in drugih. To bi bila nevarna igra z ognjem. j. Jugoslovanski tisk. Glasorn sestav- ka v »Novi Fvropi". izhaja v Jugoslaviji 218 politicnih in gospodarskih llstov, od teh v Sloveniji 32. ter 430 časopisov, od ' teli 85 v Sloveniji. j. Maudati kotiiiuiističnih poslancev v .lugosliiviji so baje razveljavljeni. Teh je 59. V tern slučaju se bodo vrsile za te poslance nove volitve. j. Jugoslovanski komunisti so priob- čili v dunajskih listih oklic na komunistc celc.ua sveta. V oklicu ipopisujejo pritisk, ki ga izvajajo vladne strankc v Jugosla- viji na komunistc ])ripovedujejo, da jc bilo 10. julija aretiranih v Belgradu do 2000 delavcev. da so jim vzeli vse tiskar- nc, doinovc in društvcne blagajue ter jih i predali soualistoni itd. Oklic prosi ko- liuinistü celega sveta za pomoč. j. Zakon zoper komuniste sprejet v i odseku. Po nekaterih vesteli se spreine- | ni kazen 20 let: \' smrtno kazen. Komunl- stičnia stranka se potom posebnega za- kona likvidira. Vsaka komunistična. a- narhistična ali teroristična propaganda, kakor sploh vsaka akcija v svrho nasil- > nc spremembe državne oblike ali sodelo- | vanja pri takem delu, se kaznuje s smrt- j jo. v manj težkih slučajih pa z 2()letno je- co. Tudi unior oblastnili organov in poli- tičuih oscb sc kaznuje s smrtjo. Zaniml- va je izjava ministra Pribičeviča. čes da zakonski načrt ni napcrjeu samo proti j komuuistom kot takim, ampak proti vscm ki se poslužujcjo konuinistinih metod. — V seji vladnih strank, jc bila le točka. da se za političnc zločinc predvideva smrt- na kazen, odklonjena. — Socifalisti so preu1 glasovanjem zbezali. Razne vesti. * Posledice nieznosne vročine so po vsej Evropi uničujoče. Neprimerno slaba letina je gotova. Škodljiv vpliv na človeš- ki organizem se je povsod začel pojav- ljati. Na Dunaju je dnevno 20—30 sluca- jev slabosti in oinedlelosti. V Budimpe- šti je vročina presegla 37" C. Uradna po- ročila in napovedi strokovnjakov obctajo skorajšno spremeinbo. Dal Bog! Kako se izdajajo zločinci? V Halle je obiskal vlomilcc po noči studenta ke- mije. Odprl je pri njem škatljo, v kateri je slutil zlatnino. V njej pa se je nahajal ki- haini prašek (Niesspulver). Ta je učinko- val in izdal zločinca, ki se je rešil s tern, da je vrgel studentu, ki sc je zbudil radi lirupu, celo škatljo v obraz. Nekaj casa sta oba kiliala,.noteiu jc zločinec ušel. Da imiogokrat tatovi radi pokrepčajo z raz- nimi vini ali slaščicami je znano. Tudi ta slučaj se mnogokrat lepo uporabi. V Thiirringu na Nemškem je 'liadgozdar imel krasne liruške, ki so pa že pri zore- njii začenjale izginjati. Tatu sc ni moglo izslediti. Nadgozdar je nekega dne zaglc- dal zuaucga in spoštovancga gospodapod. hruško. Morda brez slabcga namena. Iz- razil se je nadgozdar nepričakovauemu gostu: »Upani. da bom kmalu izsledil ta- tu, ipoškropil sem nainreč danes vse hru- skc s preccj močnim strupom!' (iospod prebledi in se v uaglici poslovi ter tece proti lekarni, ker žc na 30 korakov raz- dalje zahtcva protistrupa... Največje važnosti za izslcdo'vanje zločinccv so pa odtiski njih prstov, ki jih slucajno in neve- de puste na mestu zločina. Ni ga skcro dncva, ki bi ne navcdel slu- čaja, *da se je zločinec potom odtiska Iz- dal. Sicer poskušajo zločinci tudi to evitl- rati, n. »pr. potom rokavic, kar jini pogo- sto spodleti. Neredko sc izdajajo zlo- činci (udi po govorjeuju ali po zelo očivid- ni rnarljivosti pri iskanju pogrcsanih, po- sebno pri urnorih. V Braziliji je nedavno policija aretirala moža radi uboistva, ka- teri je pri iskanju mrliča s tako pridnostjo pomagal, da je takoj »našel« truplo umor- jene zenske pod nekim krčevim dreve- som. Da zahajajo nehote zlocinci na mc- sto svojega zločina ie dokazauo. * Odlikovan pes. Amerika, ki se po- vsod bori za .prvenstvo, je doscgla rckord tudi v odlikovanjii. Dasi je bila tudi rajna Avstrija kaj darežljiva z razniini rnedaj- lami in ordeni, Amerikc vendar ni dose- gla. Iz Newyorka porocajo. da je te dni odlikoval general Persching z zlato kolaj- no malega psa-jazbičara v vojski na fran- coskem bojišcu. Stubbi se ie »izkazal« v scstnajstih bitkah in je bil v bitki pri Sci- chepreyu ranjen. Stubbi, ki je tudi do- smrtni clan 1, M. C. H. rdečega križa a- lneriškc legije, je gotovo najbolj odliko- van pes na svetti. Pri pregledovanju čet je tudi on prisoten v paradni opravi — mala »obleka<- v zavczniških barvah, v katero so z zlatoni uvezena vsa njegova odlikovanja. Prav amerikansko. Prosveta. I). Mladika St. 14. je izšla in prinaša to-le vsebino: Vampir, povest. dr. Fr. Detela. Matkove Tine precudno romanje, spisal Ivo Pregelj. V Smrlinju. Splsai Narte Vclikonja. Doinače živali, spisal Lovro Kodcr. Življenja, laž in resnlea, spisal Jans Jörgensen. Na meseeu. Per smi: Deklica joče za niamico (Anton Vodnik). Pot. (Janko .Samcc.) Rodi se človck in izgine. (Franc Žgur.) Za nase malčke: Podobicc (France Bcvk.) Iz na- še književnosti: Ivan Albreht. Ena o sve- teni Petru. Žeuski svet: Vzgojni niomen- ti. Slovensko- petje. To in ono. — Opo- zarjamo. da je se vedno čas. da se naro- cite na naš edini leposlovni družinski list »Mladika«'. L. 16 na leto. Prih. števil- ka bo izšla še pred koncem rneseca in sl- cer št. 15 in 16 v enem zvczku skupaj radi različnih težav. Vsebina bo zopet rnnogovrstna. list bo krasilo mnogo slik. ip. Novi rod. Vsebina 7. številke: O- troci in ecbclice. (Pesem.) J. Lovrenčič: Par ugank. K. Širok: Polž grc. (Pesem.) Franc Milčinski: Zgodbc kraljcviča Mar- ka. ¦¦— Slika. R. K.: Iz nase zgodovlne II. -¦ Slika. Anton Batagelj: Srbsko otroško kolo. (Pesoni.) France Bevk: Naše živali. Fr. Pogačnik: Rusko na- rodno blago. Pouk hi zabava. Kotiček uialih. -...... List izhaja enkrat na mesec.. stane za vse leto 12 L. Uprava: Trst. uli- ca_ juggcro Mann a 20. I. nadstr. Kratkocasnice. Nekaj eiganskih. V nočnein lokalu žvižga gospod ciga- •liu melodijo. da bi mu jo zaigral. Zvižga enkrat. Cigan majc z glavo. »Ne gre! Ne znam! Kupiti morale note te pesrni.« »Ah kaj, pravi cigani ne rabijo not,« pravi gospod. »Seveda ne, dragi gospod,« pritrdi ci- gan, »ampak vi jih rabite, da se vsaj nn~ učite pesem pravilno žvižgati.« * Po policijski uri izplača gostilnič-u' ciganom zasiužck za prvi večer. — -Kaj samo lös) krou? 150 kron i'namo d/.;1rt;:. Saj sniö se vendar zmenili!« pravi i>rl- mas. Oostiiiiičar jczcn, pokliče druge ci- U.MVČ /:a pr:C:e. Vsi prisežejo na bescdc svGJega gqspodarja. (iostilničar plača za- htcvani zntvefc, priporrmi pa, da cigaiiuv ne potrebuje vcč. Kmalu na to se vrnc prinras in priiiesc gostilnicarju 50 kron s Dripombo, da je res v zmoti. »Kako pa to, da so vaši liudie prise- gli na besede, ki niso bise resnične.« gli na besede, ki niso bile rcsnične«. me ravno veseli. Saj nieni se ni šlo za drugo, kakor da jih preizkusim. če so mi res zvesti in udani.« * Cigan pobira okoli miz denar. V cni roki drži krožnik, drugo pa stiska v pest. : Kaj pa imaš v tisti roki.« vpraša gOSt. »Muho! Da vidijo tovarisi. da niseni ničcsar vzel iz kro/.nika, morani prinesti živo muho nazaj.« Cost,, radoveden. kako bodo ciganl tovariša sprejeli brez inulie, urn spusti v žeip cekin in pravi: Sedaj spusti muho!« 1 Cigan malo odpre pest in iz nje zlcti- ta dve muhi. »Saj so bile dve?« pravi osupnjeni gost. »Seveda,« se smeje cigan. »Drugi go- stje so tudi radovedni kako se cigani kre- gajo. Deset muh imam v pesti.« Vprašanla in odgovori. M. L. Dol-Kal. Knjige je niogoče na- ročiti iz Jugoslavije in tudi iz Dunaja, Ie poštnina jc precej draga. Ceneje je, če kupite slovenske knjige v Oorici. — U- pravna Miadike je sprejela Vašo naročnl- no, le list se je bil malo preveč zakasnil. Nekdo nas vpraša, da 11 a j mu našte- .iemo par igric, ki bi bile primcrne za de- želo. - Vzemite knjigo »Enodcianke«, kY so izslc v (Jorici. Ta knjiga obsega (pet igric enodejanjk, salivili in resnili in ima- te preeejšnjo izbiro v null. Gospodarstvo. g. Liubljanski veliki semeni, ki se bo vršil v času od ,*. do 12. scptembra 1921 in ki je prva taka prireditev v Jugoslavs, se državni in drugi javni einitelji zelo za- nimajo. Kakor čujemo, mu je zagocovlje- na tr.di denarna podpora vlade. i^jubljan- >>kl vzorCui veliki semenj je vazen tim o- bljubil, da bo odposlal na Cehoslovasko in v celo vrsto drugih držav strokovnc komisije, da se ustvari možnost za raz- pečavo dalmatinskega vina. g. Avstro-ogrski železni novci v Ju- KOslaviji. Da odpomorc Domanikaniii dro- biža, je jugoslovenski minister za finance odredil. da morajo drzavne blagajne spre- jemati avstro-ogtske zelezne novce po njihovi nominalni vrednosti, t. i. 20 vinar- jev — 5 par. g Kai ie stal angleško vlado rudarski štrajk? Robert Home je povedal v loii- donski spodnji zbornici. da ic država ra- di rudarske stavke utrpela uad 30 miljo- nov funtcv dcnarnili stroškov. , g Zlata rezerva Zedinjemh drzav. Od ianuarja. t. 1. dalje se je v Ameriko uvo- /Jlo 288.624.063 dolarjev. Gelokunna zlata rezerva je zi-uusala 1. jun. t. 1. .1175,370.198 dolarjev. (Jdkar Zjcdinieiie države obslc;- jajo, niso imc!e tolrko zUite rezerVe. Darovi. d. Za »Slovensko sirotišče«. Slavna županstva: Koincn 50 L. Miren 40 L. — Legat Roze Kostena'pfel 100 L. — Bog obilo poplačaj! d. Za NOS so darovali: Iz Cerkna so izročili za N()S tret jo zbirko. lir 118 in JO dinarjev. Do sedaj so izroeili Iz Cerkna za NOS. lir 973 i2 L., v Potokili g.dcna Marija Žuber 60 L., obcina Seuipolaj (nab. pola 299) nabrala ^. Janko Fur- lan in Josip Skrk 365 L. 50 vin. Skupaj HOT L. 45 vin., skupaj s prejsnjim izka- zom 22.425 L. 30 vin. Hvala! Listnica urednistva: Preieli snio še odgovorov na nas članck »Zadriižni kapl- talizem«. Vlada hoče priti po-svojem do besede. To obče zaiiiinaiije nas sicer vc- seli, toda imamo premalo prostora, da bi mogli k vsakemu članku prinesti več od- govorov, ki so si različni samo v toliko, v kolikor sc nanašajo na privatuo prakso dotičnega pisca; v bistvu pa je bil oügo- vor g. Doktoriča na prvi članek dober, popoln in zadosten, da je lahko zadovo- Ijcn ¦/. njini vsakdo, ki je v tern jprizadet. Posebno pa ne moremo priobčiti član- kov, ki so pisani preostro in podtikujejo našemu prvemu člankarju slabe namene. Ce vpeljeino v naše javno življenje tak ton, si iialožinio prcvellko odgovoniost in tudi nismo mnenja, da je pri nas kaka na- prava, ki bi bila izključena iz kritike. Vsakdo ima pot em prosto, da se brani v tistili mejah in v tistem tonu. v katerem je bil kritiziran. Vozni red drž. železnice. veljaven od 1. avguta. Proga: Podbrdo«Gorica ^Trst (drž. žel.) ! 0s.vl.0s.vl. B.vl. Os.vl. Podbrdo .... 6.05 11.25 21.35; 16.45 ! Hudajužna. . . 6.17 jl 1.38 | :16.57 i Grahovo .... 0.31 i11.52 17.10 Podmelec ... . 6.38 112.02 17.20 Su. Luciia-Toltnin . . 7.10 12.35 22.06 17.50 ! Avče...... 7.25 12.50 18.05 | Kanal..... 7.37 13.— 18.15 Plave...... 7.47 13.10 18.28 8.07 13.27 22.46 18.46 Uorica .... "5.20" 13.35 22.51 18.52 i Št. Peter .... 5.29 13.44 19.-! Volčjadraga . . 5.37 13.55 19.14 » Prvačina .... 5.45 14.02 19.21 Rihemberk '. . 6.03 14.18 19.37 Štanjel..... 6.26 14.40 . 19.52 Dutovlje .... 6.37 14.50 120.08 Repontabor . . 6.55 15.04 20.22 Občina..... 7.04 15.14 23.08 20.31 i Sv\ Ivan .... 7.20 15.301 20.47 Rocol ..... 7.29 15.39 [20.48! Trst....... 7.40 15.50 24.30 !21.0Si Proga: Trst=Gorica=Podbrdo (drž. žel.) j B.vl. Os.vl. Os.vl. Os.vl. Trst.......5.25 6.— 12.- 17.25 Rozol...... 6.15 12.16 17.40; Sv. Ivan .... 6.25 12.27 17.50 Opčina.....6.— 6.44 12.49 18.09 Repentabor ... 654 12.59 18.10 Dutovlje..... 7.04 13.09 18.29 Stanjel ..... 7.15 13.20 18.40 Rihenberg . . . 7.29 13.34 18.53 Prvačina .... 6.44 7.40 13.45 18.04 Volčjadraga . . 7.53 13 54 18.13 St. Peter .... 8.03 14.04 18.23 _ . 7.05 8.10 14.11 18.30 üorica......7.10 8.20 14.16 18.35 Plave...... 8.42 14 35 19.57 Kanal...... 8.53 14.45 20.07 . JVvče....... 9.02 14.54 20.16 rSv. Lucija-T. . . 7.59 9.20 15.12 20.34 Podmelec .... 9.30 15.2220.45 (jrahovo .... 9.38 15.30 20.53 Hudajužna . . . 9.56 15.48 21.11 Podbrdo .... 8.42 10.10 16.0521.25 Brzovlak proii Trstu vozi samo ob torkih, četrtkih in snbotali. Brzovlak proti Podbrdu vozi samo ob potiUe'.Inh, sredah in petkili. ZAHVALA. j Podpisani se tem potora najsrčneje zahvaljujemo vscm sorodnikom prijateijem in znu . l I ki so spremili na zadnji poti nam dragega sina in brata I ALOJZUA KOCUÄNCIC učiteljiščnikči. I Posebno se zahvaljujemo pieo. duiiovščiui, k?.kor uidi vscm onisn, . pcCistili ?{^rr--:i I pokojnika i venci in žopki ter domačemu pevskemu zboni za ginljiv« zalostinice. ' I Slovrenc p. Neblom 20. julija 1921. ' " ' I Neiitolažljivi: I Franc in FianJiška, starisi. . Tonto in Wirko, biala I mtm iiMwmiiMMwiiiw.....ii - ______„„___ __^S ZAHVALA, '/.a socutje ob sm:ti naše piedrage mame oxiroma sure mame. Joiefe Winkler posestnice in gostiiniJarska se iem potom najsroncjše zahvaijujeino vsem sorodnikom, prijateijem in. znancem, posebno prcč. domaöenm du^nemu pastirju Butkoviču ter prečč. gg. Tomsiču in Franketu in sploh vsem '¦ ¦ bla^ü pokojuico spremili na zadnji poli. LOKVE 30. julija 1921. Žalujoči ostali Zahvafa. Najsrcncjsa zahvala vsem sorodni- kom, prijateijem znancem, vscm udele- žencem, ki so v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku našejra nepo- zabnega sina, brata, soiDroga in svaka in zeta j?. FranciSka Leon. Prisrčna zalivala preč. , gg. A. (ierbecu župniku in P. Klančniku za tolažbo v zad- nji uri in sprevod, nadalje g. pevovodji in vsem' pevcem za na^robnice. voditeljem in olanom »Črevljarske zadruse« za obil- nö udeležbo, posebno delavcem »Crev- ljarske zadruge« za ipodarjcni venec, ter onim, ki so pokojnika z dejanji in tolažili do zadnje lire. Bo.ic vsem stotcro .po- vrni! Orehovlje-Rupa, 26. julija 1921. Žalujoči ostali. IZJÄUÄ. ) Za dolgove, katere dela moj sin AS ojz'l H r i b niseni plačnik. Ivan Hrib» posestnik Podraga St. 53 p. St. Vid.pri Väpa'-j- *) Za članke pod tem naslovom je uredni^' odgovorno le toliko, kolikor i:aliteva tiskovni zsM0^ F0T06RAF ANT. JERKI< Gorica, Vrtna ulica (Corso Veidi) St. $ Trst^ Via Roma 24. Se priporoča svojim sorojakon;, Brata CEJ slikarja GORICA, Via Ascoli štev. $ izvršujeta vsa slikarska dela ter ßf priporočata slavnemu občinstvu. PODRUŽNICA LJÜBLJÄNSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :s Corso Yerd „Trg-ovski Dom." Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica S H S kron 50 ÄIILIJONOV. 6ENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva S H S kron 45 MIL1JONOV. PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvräcje vse v bančno stroko spada;ofe posle najkulantnejše. Uradne ure za občinstvo 81/« 12 in od 3—5. Ob siobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Josip Kerševan^, meharttK \k\ puškar v 6orict, Stolni ^\ Št. 9. (desno) naznanja sl. občinstvu da mu je na novo došla velika m11 žina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. MuitdtoS, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman. Afraria in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno ve- zenje in krpanje, katero dajam brezplačno. Dvokoiesa: Orig. Puch, Orig.j Styria, Orig. Start, Wasserrad, Regent, Kosmos, H^Hcaf in mala motorna kol^sa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron,| smodnik za «k^ raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene predtfi6' Lastna delavnica Kn popravljafinica Stolni tr& št. 3. u Z jamstvom prodajam šivalne stroje dvokoiesa in puške tudi na mesečne obr° Za točno. solidno postrežbo in konkureneno ceno jamčl Jo S i p K e r Š e V a n i mehanik in pušk^