Splošne vesti. — Ob slovesu. V 5asu, ko mno.gokoji zaslužni narodni delavec zapušča vrste aktivnega ucdteljstva, ostavlja delo za katedrom, se nam kr5i srce v bojazni, da ne bo lahko najti polnovrednih nasiednikov v bistvu učiteljeve duše — v idealizmu. nesebični požrtvovalnosti. Nesebičnost ne naredi Človeka brezbarvnega, ne vzame mu individualnosti. Idealen učitelj žiivi več nego eno življenje, vsled česar se notranje izpopolnjuje, visoko organizira, kar je tudi smoter našeSa življenja. Eden izmed taikih mož je šolski ravnatelj g. Anton Gnus na Dolu pri Hrastniku. Niimam namena govoriti o njem na tem mestu kot boritelju za učiteljske interese v učiteljski organizaciji in iz.ven nje, kajti njegov delokrog je obširen. Mi vsi ga poznamo in zato visoko cenimo ter spoštujemo kot celega moža — vzor učitelja. Povedati mi je le, da se je na Vidovo od njega poslovila ob prisotnosti cenjene njegove obitelji, dolskega učiteljskega zbora in zastopstva tamošnjega krajnega šolskega sveta. šolarska mladež. V prijaznem okinčanem razredu ob slavnostnem toda bridkem razpoloženju vseh prisotnih so se deca kot reprezenta"nti posameznih razredov poslovila v lepih, globoko občutenih besedah v prozi in poeziji, poklanjajo5 svojemu bivšemu šolskemu ravnatelju cvetja kot izraz hvaležnosti in ljubezenske vdanosti. Ganotje je bilo splošno. Besede so delovale uprav fiziološki; v grlu nas je nekaj stiskalo. Bile so solze lite odkrito 5n ne — zastonj. To razpoloženje je doseglo vrhunec v odgovoru g. ravnatelja. Razkril je v slovo na deco še zadnjikrat v šolski sobi svojo lepo učiteljsko dušo — pokazal materinsko ljubezen, najčarobnejšo vzgojno moč, kajti položil je v poslovilne besede ono, kar more osrečiiti našo mladino — narod naš. Rad bi videl Sloveka nove vrste: dobrega, plemenitega, pravi5nega, tolerantnega, vzvišenega nad vsako podlostjo po nadku: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.« Kot dober sin majke Jugoslavije ni na ta dan — baš na samo Vidovo — pozabil ob ugodrii priliki, ko so bila vsa mlada srca njegova, položiti vanje seme resnice Mickievviczevih besed: »U jedinstvu snaga — u Ijubavi pobjeda,« vedoč, da moč naroda ni izražena v številni visokosti, nego v njegovi eti5ni kakovosti. Tako se poslavljajo od šole učitelji, ki so bili ves 5as svojega delovanja opasani z mečem v stalni borbi za ideale, kar je naglašal v svojem govoru g. šolski ogleda dolske šole, kažoč mladini na šolo kot institucijo, ki daje pogum in nakazuje smer k napredku. V počaSčenje je odhajajočemu ravnatelju zapel pevsM šolarslki zbor v slovo tudi ganljivo pesem, na kar so se prisotni razšli z žeijo v srcu »Na mnogaja ljeta!« Poleg tovariša Gnusa se je poslovilo na Vidovo tudli mnogo drugih vzornih tovarišev-prvoboriteljev iz vrst aktivnega učiteljstva. Ni nam mogoče danes prinašati poročil o njihovi poslovitvi od šole in mladine. Gornje besede naj veljajo za vse! Odkrito jim želimo še dolgo dobo let počitka; enako si želimo še nadalje njihovega odkritega prijateljstva do naše organizacije. V tem oziru je ravno tov. Gnus na zadnji seji ožjega sosveta podal vzgledno izjavo: da ostane še nadalje član naše organizacije z vsemi obveznostmi aktivnega učiteljstva, ker se ima tej organizaciji zahvaliti, da. njegova pokojnina ne bo manjša o d aktivnih prejemkov in se ima tej organizaciji zahvaliti za vso pozicijo, ki jo je učakal ob slovesu od svojega aiktivnega šolskega d e 1 a. — Vsem novim upokojencem kličemo ob slovesu: BHI ste naši v trdem boju, ostanite naši še nadalje in stojte ob naši strani z Vašimi vzori in bogatimi izkušnjami! — Da bo imela letošnia skupščina čimveč pozitivnega in nam bo dala programatične smernice za naše ravnanje in delovanje, je vodstvo organizacije uvedlo letos nekoliko izpremenjen postopek na skupščini. Posebno važrsost polaga na razprave v odsekih. pri čemer se je uvedel sledeči postopek: 1. Odseikom se odkažejo samo na-, čelni predlogi okrajnih učiteijskih društev, o katerih je treba zavzeti principielno skupno stališče. 2. Da bodo razprave v odsekih čimpozitivneje in da bodo odseki pripravili programatična vprašanja za delegacijo in skupščino, se odlkaže odsekom po programu še posebno temo. o kateri naj razpravljajo. Referenta se je določilo že v naprej, da izdela referat in eventualne smernice za resolucije. 3. Teme vseh razprav v odsekih so objavljene v dnevnem redu skupščine in se pozivajo delegati, da se udeleže od- . sekovih sej in razprav. S tem bodo delegati tudi med odsekovimi sejarni plodonosno izrabili čas na skupščini in pripomogli skupni in enotni idejni orientaciji. 4. Na podiagi referata se v vsakem odseku razvije debata in se končno sestavijo na podfagi v referatu podanih misli in debate kratke resolucije. kot smernice za delovanje članstva in vodstva organizacije v dotičnem vprašanju. 5. Te resolucije potem delegacija še lahko izpremeni ter o njih razpravlja in jih končnovefljavno sprejme. (-. Na glavni skupšoini se te smernice celotno samo prečitajo in brez debate odobre. — Okrajnlm društvom! Javite društvene odbore za glavno letno poročilo UJLJ, ki bo obsegalo seznam vseh okrajnih društev. društvene odbore in sumarično števiilo članov. Vsako društvo naj pošlje poleg imen društvenega odbora (vsa društva še niso tega storila) tudi točno sumarično stanje drustvenih članov z dnem 1. julija. To nujno potrebujemo za centralo v Beogradu. Pošljite najkasneje do 10. julija. Zadostuje po dopisnioi. — UJU poverjeništvo Liubljana. — Vlaki na pokrajinsko skupsčino: Odhod iz Ljubljane: 5'28. 1210, 1840. Prihod v Krško: 8 44, 15 03, 21-56. Odhod iz Maribora: 23-30, 4-57, 9-44, 17-o5. Prihod v Krško: 5 53, 8-44, 15-03, 21-56. Odhod iz Krškega: 6-34, 10-44, 14-00, 1811, 0-11. Prihod v Ljubljano: 9"3O, 14-00, 18-21, 22-15, 3-40. Prihod v Aiaribor: 11-52, 16 -17, 22-38, 4-16. — Delegati in delegatinje naj pridejo na pokrajinsko skupščino z jutranjim vlakom, da se lahko udeleže razprav v odsekih ter naj se že v naprej odločijo, v katerih odsekih bodo sodeIovali. Razprave so bile objavljene v vzporedu zadnje številke. — Strokovno tajništvo javi tem potom vsem kompetentom(injam). ki se obračajo nanj radi oddaje razpisanih učnih mest, da nima v tem pogledu nikake ingerence. — Nov načelnik osnov. nast. v ministrstvu prosvete. Dosedajiji upravitelj učiteljišca v Sarajevu g. Steva Markovič je predvčerajšnjim nastoplil svoje mesto kot načelnik odelenja za osnovno šolstvo in narodno prosveto v prosvetnem ministrstvu. — G. Markovič je znan dobro tudi v krogih slovenskega osnovnošolskega učiteljstva ter se je zelo zanimai za organizačne an prosvetne razmere v Sloveniji. Poznan je pa tudi kot mož idealnih stremljenj, zato moramo njegovo imenovanje s simpatijo pozdravljati. — Državna skupščina U.IU še ni sigurno, da se bo vršila v Dubrovniku, ker so se pojavile težkoče zaradi prenočišč. Konona odlooba o tem še ni padla. Izvršilni odbor je stavil na dnevni red skupščine sledeči temi: 1. Religijska nastava u osnovnoj * školi; 2. Osnovna načela za novi nastavnii plan i program osnovnih škola naše Kraljev i n e (s obzirom na detaljni program iz narodne Istorije Srba, Hrvata i Slovenaca). Pozivajo se vsi. ki žele sodelovati na gorenjih temah. da pošljejo referate glavnemu odboru UJU najdalje do 20. juljja t. 1. — Od 24. decembra 1923 obljubljajo upokojencem poviške. Tedaj je že finančni minister z ozirom na bedno stanje umirovljencev pristal na to. da se za umirovljence rezervira kredit 50 milijonov dinarjev. Minister bi bil pripravljen izplačati umirovljencem že ianuarja 1924 kot predujem znesek 9 miiijonov dinarjev. Sedaj smo že v juliju, a o poviških ulpokojencev. niti o prevedbi kronskih upokojencev na dinarsko pakojnino še ni govora. Zganite se že vendar in resite upokojence skrajne bede. v kateri se nahajajo! — Prošnje upokojencev je — kakor smo prejeli obvestilo iz Beograda — glavna kontrola odobrila v večjem številu. torej naj prizadeti podrezajo pri finančni delegaciji v Ljubljani. —¦ Poročila se je tov. Jožica Korbarjeva s priv. uradnikom Joško Zemljičem. Čestitamo! — Državna himna. Ministrstvo za vere je odredilo, da naj se petje državne himne ob koncu božje službe ob državnih praznikih opusti, dokler ne bo nova državna himna predpisana. — Osnovna šola na Bledu je priredila v dnevih 28. in 29. junija razstavo risb ter ženskih in deških ročnih del. Zadnja so bila po zmerni ceni tudi na prodaj. — V izložbeneni oknu Učiteljske kn.ugarn€ v Ljubljani je izstavljena umetniška diploma. ki jo je prejel tov. Anton Likozar za zasluge za šolo na Rakovniku. Diploma je umetniško delo akademičnega slikarja M. Gasparija. — Popravek. V številki 25. »Učit. Tovariša« pod: »Šolski voditelj — ali šolski upravitelj« priobčen člandk je pomotonia vnešen v »Vestnik meščanskih šol«. kar ne odgovarja stvarnosti, kajti članek se ne nanaša na meščanske šole, temveč le na osnovne šole. — Šolsko vodstvo pri Sv. Antonu nad Rajhenlburgom si šteje v prijetno dolžnost, da izreče tem potom v svojem in v imenu tulkajšnje šolske mladine javno zahvalo vsem dobrotnikom. ki so s svojo veiikodušno požrtvovalnostjo pripomogli k tako lepo uspelem majniškem izletu v Čatežke toplice. Predvsem najlepša hvala gospodu Boečiju. ki je nakloriil otroikom brezplačno kopel, kakor tudi g. doktorju Zdolšeku 'kot županu občine Brežice za brezrJlačni prehod po mostu čez Savo in Krko. Zajedno se šoisko vodistvo zahvaljuje restavraterju g. Iv. Volčanjšeku, ki je po izredno nizki cenli nasitil otrdce in slednjič g. Trepatu, ki je z njemu lastno prijaznostjo izletnikom razkazal prostore v svoji moderno urejeni opekarni. Iskrena hvala tudi gostilničarju in peku g. Rateju, ki je na kolodvoru v Rajhenburgu liznenadil otroke z brezplačnim in s priznano. okusnim kruhom. — Ziveli dobrotniki!! — Šolske poliklinike. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo pravilnik za snovanje šolskih poliklinik. Prva taka poliklinika se je ustanovila v Belgradu. Tekom leta se osnujejo enalke ustanove po vseh večjih mestih države. — Vedno se je uvaževalo delo. ki ga nalaga vodstvo šole, ter se je to nemalo delovanje četudi ne zadosti primerno. vendar kolikor toliko plačevalo s funkcijsko doklado in prostim stanovanjem. Z novim zakonom pa se to delo nele omalovažuje. ampak sploh ne uvažuje. In šolski voditelji nai še zanaprej brezplačno garajo? Ali naj na to šolski voditelji molčimo in resignirano trpimo to veliko krivico? Z molkom bi sami omalovaževali svoje delo in se ponižali na Mapčevsko stališče. — Tovariši abiturijenti iz leta 1904. Sporazumno z več tovariši smo določili, da bomo praznovali 20-letnico mature v drugi polovici avgusta. v dneh velesejma v Ljubljani. Datum lin program določimo v dneh skupšcine v Krškem in ga bomo pravočasno objavili v »Učiteljskem Tovarišu«. Morebitne želje glede programa in izleta sporočite na moj naslov. (B. Fe • gic, uprava liistov UJU). Na veselo svidenje! — F e g i c. — Tovariši! Kaj bo z našo 25-letnico? Ganite se Ljubljančani in poročajte kak spored v »Tovarišu«! — ZdraVko Mikuž. nadučitelj na Brezovici. — Maturanti(nje) 1. 1894.! Tridesetietnico proslavimo v Krškem! Vsi na krov! — Tridesetletnlk. — Tovarišice maturantinje mariborskega učiteljišča iz leta 1899. prosim. naj mi pismeno naznanlijo, ali soglašajo s tem, da letos skupno obhajamo četrtstoletnico našega učiteljevainja. Tovarišice onstran meje so se namreč name obrnile z željo. naj jaz posredujem tak sestanek in predlagajo kot čas istega 7. in 8. september. — Anka Mešiček-Černej, učiteljica v Maribor-Krčevini. — Gorenjska Sokolska župa prlredi v prvi polovici oktobra 2-tedenski prednjaškt tečaj za učiteljstvo. Vsi gg. učitelji in ge. učiteljice, ki se ga nameravajo udeležiti, naj pošljejo Simprej starešinjstvu Gorenjske Sokolske župe priglase, v katerem naj navedejo: ime, rojstno leto, event. članstvo kakega sokolskega društva in morebitno dosedanje udejstvovanje v telovadbi ozir. Sokolstvu. — Maturanti mariborskega učiteljišča izll880.inl881.se vabijo na bratski sestanelk obletnice v Maribor na 5. in 6. dan julija t. 1. Priihod tja. v Narodni dom dne 5. julija predpoldan. Skupni obed, zabavni večer in določitev izleta v okolico 6. julija t. 1. Pridite vsi. Udeležba obvezna 'in točnost dolžnost. Tovariške vsestranske pozdrave: Porekar, Šmid. — člani »Učiteljske samopomoči«, ki se udeležite letošnje pokrajinske skupščine, ne pozabite na izredni občni zbor »Učiteljske samopomoči«. ki se bo vršil dne 9. julija 1924 ob V28. oziroma 8. uri zjutraj v šolslkem poslopju v Krškem. Prosimo zanesljive udeležbe! — Uspehi zrelostnih izpitov na drž.  raoškem učiteljišču v Ljubljani. Od 11. do 18. t. m. so se vršili na državnem rnoškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ministrskega odposlanca eosp. Jos. Westra zrelostni izpiti. Izmed 37 kandidatov jih je dobilo odliko 5. zrelih je 16, ponavljalni izpit jih ima 14 (med temi 5 privatistov) 1 privatist je odsto pil med izpitom, 1 je bil reprobiran. Zrelostni izpit so prestali (razorto tiskani z odliko): gg. Binder Avgust, Bizjak Stanko, B u č a r Stanko, Clemente Avgust. Dominko Stariko.. Erker Wa!ter. Gustinčar Feliks. Hrastnik Radoslav. Jankovič lankc. .lankovič Josip. Jenko Alojzij. O s t a n e k Franc. Prusnik Josip. R a z i n g e r Ladislav, Šilovina Pavel. Š 1 ibar Anton, Štefe Ivan, Šlobenk Karel, Sicherl Janko. Trotošek Julij in Twrdy Maks. — Uspehi zrelostnih izpitov na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Od 12. do 13. t. m. so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Janka Bezjaka zrelostni izpiti. Izmed 43 kandidatov jih je dobilo odliko 7. zrelih je 28. ponavljalni izpit jih ima 6 (med temi 1 privatist), 2 pa sta odstopila med. oziroma pred izpitom. Zrelostni izpit so prestali (razprto tiskani z odliko): gg. Arzenšek Adolf, Berce Rafael. Bertonc e 1 j Vkdimir, Bregant Oskar. Černeka Zvonko, Ermenc Anton, G a j š e k Stanko, Geč Ivan, Hudales Oskar, Iglar Rajko, Jamšek Svojmir, Jelenc Slavko, Jelinek Miilan, Jerončič Staniko, Kikl Janko. Kincel Jožef. Klavora Adolf, Kopriva Alfonz, Korošak Drago, Kranjc Dušan, K u n s t Vil., L e d i n e k Miloš, Mohorlko Ciril, Novačan Jos., Novak Josip, Petrun Josip. Terček Stanko. Theuerschuh Ivan, T o m a ž i č Josip. Ž e r j a v Albert, Žižek Bogomir. Zolger Dragotin. Kocmut Jožef. Štokelj Karel in Kos Makso (privatist).